|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1526 |
30.7.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/1526
z dne 29. julija 2025
o določitvi seznama in opisa spremenljivk ter njihovih tehničnih specifikacij, statističnih klasifikacij in ciljev natančnosti v zvezi s strukturo plačil v skladu z Uredbo (EU) 2025/941 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2025/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2025 o statistiki Evropske unije o podjetjih na trgu dela in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 ter uredb (ES) št. 450/2003 in (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (1), zlasti člena 4(7) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija bi morala za zagotovitev natančnega izvajanja zbiranja podatkov o strukturi plačil določiti vsebino in tehnične postavke podatkovnega niza, statistične koncepte, cilje natančnosti in formate za posredovanje informacij. |
|
(2) |
Statistični podatki o teritorialnih enotah, gospodarskih sektorjih, poklicih in stopnjah izobrazbe bi morali biti primerljivi na mednarodni ravni, zato bi morale države članice in institucije Unije uporabljati statistične klasifikacije, ki so skladne s klasifikacijami NUTS (2), NACE (3), ISCO (4) in ISCED (5). |
|
(3) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Seznam in opis spremenljivk ter njihove tehnične specifikacije
1. Seznam in opis spremenljivk ter njihove tehnične specifikacije, ki se posredujejo Komisiji (Eurostatu), v zvezi s strukturo plačil ter statistične klasifikacije, ki se uporabljajo, so določeni v Prilogi I.
2. Za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi, se zbere omejen nabor spremenljivk, kot je določeno v Prilogi I.
Člen 2
Cilji natančnosti
Cilji natančnosti za statistične raziskave so določeni v Prilogi II.
Člen 3
Formati za posredovanje informacij
1. Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo podatkovne nize v elektronski obliki s popolnoma preverjenimi in urejenimi mikropodatki, ki upoštevajo validacijska pravila v skladu s specifikacijo spremenljivk za njihovo kodiranje iz Priloge I. Revidirani podatki se ne glede na število revidiranih opazovanj in spremenljivk posredujejo v popolnih podatkovnih nizih, ki zajemajo vse spremenljivke.
2. Države članice dajo Komisiji (Eurostatu) na voljo podatke, ki se zahtevajo s to uredbo, pri čemer uporabijo standarde za izmenjavo statističnih podatkov, ki jih določita Komisija (Eurostat) in enotna vstopna točka za podatke.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. julija 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L, 2025/941, 20.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/941/oj.
(2) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1059/oj).
(3) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1893/oj).
(4) Priporočilo Komisije z dne 29. oktobra 2009 o uporabi Mednarodne standardne klasifikacije poklicev (ISCO-08) (UL L 292, 10.11.2009, str. 31, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2009/824/oj).
(5) Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe iz leta 2011; http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/international-standard-classification-of-education-isced-2011-en.pdf.
PRILOGA I
I.A SEZNAM IN OPIS SPREMENLJIVK
Posamezni podatki glede posamezne lokalne enote in posameznega zaposlenega se morajo izkazati v obliki dveh podatkovnih nizov zapisa mikropodatkov:
|
|
Podatkovni niz A: zapisi za lokalne enote |
|
|
Podatkovni niz B: zapisi za zaposlene |
Zapisi zaposlenih morajo biti povezani z zapisi lokalnih enot s kodo, ki ne razkriva identitete podjetja. To je lahko zaporedna številka ali obstoječa neidentifikacijska koda, pod pogojem, da se za lokalno enoto in za zaposlenega uporablja ista koda (KEY_L). Za enostavno identifikacijo zaposlenega je treba poleg tega zagotoviti neidentifikacijsko kodo za vsakega zaposlenega (KEY_E), ki ne omogoča identifikacije osebe.
Popolne informacije se predložijo za vse spremenljivke v vseh zapisih mikropodatkov, razen če so označene z „neobvezno“ ali „neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi“.
Kadar so pri neobvezni spremenljivki na voljo podatki, je zaželeno izkazovanje podatkov za vse lokalne enote ali zaposlene.
Vse postavke za zapise v podatkovnem nizu A in B je treba izpolniti v celoti. Izpolniti je treba vnose za vse posamezne postavke, vključno z neobveznimi spremenljivkami, tako da nobena ne ostane prazna. Uporabijo se ustrezne kode za „Ni podatka“, glej vsebino spremenljivk spodaj.
Ničelna vrednost „0“ se uporablja izključno za tiste spremenljivke, pri katerih se ničelne vrednosti včasih dejansko pojavljajo (npr. kadar zaposleni v referenčnem mesecu nima nobene nadure).
Kadar se spremenljivke nanašajo na denarne vrednosti (kot so urna, mesečna, letna plačila in dodatki, davki, prispevki za socialno varnost, plačila v naravi), morajo biti izražene v enotah nacionalne valute zadevne države.
Podatkovni niz A: zapisi za lokalne enote
|
Podrobna vsebina |
Identifikacijska oznaka spremenljivke |
Ime spremenljivke |
Vsebina ali vrednost spremenljivke |
Oznaka spremenljivke |
|
Tehnične postavke raziskave |
TABLE |
Identifikator podatkovnega niza |
A |
Informacije o lokalni enoti |
|
Tehnične postavke raziskave |
YEAR |
Referenčno leto |
4 znaki, numerični |
Referenčno leto |
|
Tehnične postavke raziskave |
KEY_L |
Koda, specifična za lokalno enoto |
6 znakov, alfanumeričnih |
Koda, specifična za lokalno enoto (sestavljena bodisi iz številk ali črk bodisi kombinacije obojega) |
|
Tehnične postavke raziskave |
A51 |
Faktor preračuna za lokalno enoto |
v numerični obliki |
Utežni faktor za lokalno enoto: faktor preračuna za lokalno enoto (z dvema decimalnima mestoma, ločenima s piko) |
|
Tehnične postavke raziskave |
KEY_B |
Koda, specifična za podjetje (neobvezno) |
6 znakov, alfanumeričnih |
Koda, specifična za podjetje (sestavljena bodisi iz številk ali črk bodisi kombinacije obojega) |
|
OPT |
Ni podatka |
|||
|
Značilnosti delodajalca |
A11 |
Geografska lega lokalne enote (NUTS-1) |
3 znaki, alfanumerični |
Regija NUTS 1 |
|
Značilnosti delodajalca |
A12 |
Velikost podjetja, kateremu pripada lokalna enota |
E1_9 |
1 do 9 |
|
E10_49 |
10 do 49 |
|||
|
E50_249 |
50 do 249 |
|||
|
E250_499 |
250 do 499 |
|||
|
E500_999 |
od 500 do 999 |
|||
|
E1000 |
1 000 ali več zaposlenih |
|||
|
Značilnosti delodajalca |
A13 |
Glavne gospodarske dejavnosti lokalne enote |
3 znaki, alfanumerični |
Gospodarska dejavnost Kodirano na dvomestni ravni oddelkov NACE, spredaj znak |
|
Značilnosti delodajalca |
A14 |
Oblika gospodarskega in finančnega nadzora podjetja, kateremu pripada lokalna enota |
A |
Javni nadzor |
|
B |
Zasebni nadzor |
|||
|
Značilnosti delodajalca |
A15 |
Kolektivna pogodba o plačah |
A |
Pogodba na nacionalni ravni ali med zveznimi državami |
|
B |
Industrijska panožna pogodba |
|||
|
C |
Pogodba za posamezne industrijske panoge v posameznih regijah |
|||
|
D |
Podjetniška pogodba ali pogodba z enim delodajalcem |
|||
|
E |
Pogodba, ki velja samo za zaposlene v eni lokalni enoti |
|||
|
F |
Katera koli druga vrsta pogodb |
|||
|
N |
Kolektivna pogodba o plačah ne obstaja |
|||
|
Značilnosti delodajalca |
A16 |
Skupno število zaposlenih v lokalni enoti v referenčnem mesecu (neobvezno) |
1–9999999 |
Število zaposlenih |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Značilnosti delodajalca |
A17 |
Pripadnost lokalne enote skupini podjetij (neobvezno) |
Y |
Da |
|
N |
Ne |
|||
|
OPT |
Ni podatka |
|||
|
Značilnosti delodajalca |
A18 |
Institucionalni sektor podjetja (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi) |
S11 |
Nefinančne družbe |
|
S12 |
Finančne družbe |
|||
|
S13 |
Država |
|||
|
S15 |
Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva |
|||
|
OPT |
Ni podatka |
Podatkovni niz B: zapisi za zaposlene
|
Podrobna vsebina |
Identifikacijska oznaka spremenljivke |
Ime spremenljivke |
Vsebina ali vrednost spremenljivke |
Oznaka spremenljivke |
|
Tehnične postavke raziskave |
TABLE |
Identifikator podatkovnega niza |
B |
Informacije o posameznem zaposlenem |
|
Tehnične postavke raziskave |
YEAR |
Referenčno leto |
4 znaki, numerični |
Referenčno leto |
|
Tehnične postavke raziskave |
KEY_E |
Koda, specifična za zaposlenega |
6 znakov, alfanumeričnih |
Koda, specifična za zaposlenega (sestavljena bodisi iz številk ali črk bodisi kombinacije obojega) |
|
Tehnične postavke raziskave |
B52 |
Faktor preračuna za zaposlenega |
v numerični obliki |
Utežni faktor za zaposlenega: faktor preračuna za zaposlenega (z dvema decimalnima mestoma, ločenima s piko) |
|
Tehnične postavke raziskave |
KEY_L |
Koda, specifična za lokalno enoto, v katero spada zaposleni |
6 znakov, alfanumeričnih |
Koda, specifična za lokalno enoto, v katero spada zaposleni (sestavljena bodisi iz številk ali črk bodisi kombinacije obojega) |
|
Značilnosti zaposlenega |
B21 |
Spol |
F |
Ženski |
|
M |
Moški |
|||
|
Značilnosti zaposlenega |
B22 |
Leto rojstva |
4 znaki, numerični |
Leto rojstva |
|
Značilnosti zaposlenega |
B23 |
Poklic v referenčnem mesecu |
3 znaki (2 znaka za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi), alfanumerični |
Poklic Kodirano na trimestni ravni področnih skupin ISCO, spredaj dva znaka (kodirano na dvomestni ravni podskupin ISCO za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi) |
|
Značilnosti zaposlenega |
B24 |
Vodstveni / nadzorni položaj (neobvezno) |
Y |
Da (zaposleni ima neko obliko vodstvenega položaja) |
|
N |
Ne |
|||
|
OPT |
Ni podatka |
|||
|
Značilnosti zaposlenega |
B25 |
Stopnja izobrazbe |
G1 |
Nizka izobrazba (brez formalne izobrazbe ali pod ISCED 1, ISCED 1 osnovnošolska izobrazba, ISCED 2 nižja sekundarna izobrazba) |
|
G2 |
Srednja izobrazba (ISCED 3 višja sekundarna izobrazba, ISCED 4 posekundarna neterciarna izobrazba) |
|||
|
G3 |
Terciarna izobrazba – do štiri leta (ISCED 5 kratka terciarna izobrazba, ISCED 6 diplomska ali enakovredna izobrazba) |
|||
|
G4 |
Terciarna izobrazba – več kot štiri leta (ISCED 7 magistrski študij ali enakovredna izobrazba, ISCED 8 doktorska ali enakovredna izobrazba) |
|||
|
Značilnosti zaposlenega |
B26 |
Doba zaposlitve v podjetju (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi) |
0–60 |
Doba zaposlitve v podjetju (v letih) |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Značilnosti zaposlenega |
B27 |
Pogodbeni delovni čas (polni ali skrajšani) |
FT |
Zaposleni za polni delovni čas |
|
PT |
Zaposleni za skrajšani delovni čas |
|||
|
Značilnosti zaposlenega |
B271 |
Delež rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas |
0.01–100.00 |
Delež v % rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas (z dvema decimalnima mestoma, ločenima s piko) |
|
Značilnosti zaposlenega |
B28 |
Vrsta pogodbe o zaposlitvi |
A |
Nedoločen čas/stalno |
|
B |
Določen čas (vključno s plačanimi praktikanti in pripravniki, razen vajencev) |
|||
|
C |
Vajenci |
|||
|
Značilnosti zaposlenega |
B29 |
Državljanstvo in prebivališče (neobvezno) |
A |
Rezident z nacionalnim državljanstvom |
|
B |
Rezident s tujim državljanstvom |
|||
|
C |
Nerezident (zaposleni iz druge države) z nacionalnim državljanstvom |
|||
|
D |
Nerezident (zaposleni iz druge države) s tujim državljanstvom |
|||
|
OPT |
Ni podatka |
|||
|
Delovni čas |
B31 |
Število tednov v referenčnem letu, na katerega se nanašajo bruto letne plače |
0.01–53.00 |
Število tednov v referenčnem letu, na katerega se nanašajo bruto letne plače (z dvema decimalnima mestoma, ločenima s piko) |
|
Delovni čas |
B32 |
Število ur, plačanih v referenčnem mesecu |
1–744 |
Število ur, plačanih v referenčnem mesecu |
|
Delovni čas |
B321 |
Število nadur, plačanih v referenčnem mesecu (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi) |
0–744 |
Število nadur, plačanih v referenčnem mesecu |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Delovni čas |
B322 |
Urnik plačil (neobvezno) |
H |
Urno |
|
D |
Dnevno |
|||
|
W |
Tedensko |
|||
|
M |
Mesečno |
|||
|
O |
Drugo |
|||
|
OPT |
Ni podatka |
|||
|
Delovni čas |
B33 |
Število dni letnega dopusta na leto (neobvezno) |
0–366 |
Število dni letnega dopusta na leto (v celih dneh) |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Delovni čas |
B34 |
Drugi dnevi plačane odsotnosti na leto (neobvezno) |
0–366 |
Drugi dnevi plačane odsotnosti na leto |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B41 |
Bruto letna plača v referenčnem letu |
1–99999999 |
Bruto letna plača v referenčnem letu |
|
Plačila |
B411 |
Letni dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi) |
0–99999999 |
Letni dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B412 |
Letna izplačila v naravi (neobvezno) |
0–99999999 |
Letna izplačila v naravi |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B42 |
Bruto plača v referenčnem mesecu |
1–99999999 |
Bruto plača v referenčnem mesecu |
|
Plačila |
B421 |
Plačila, povezana z nadurnim delom (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi) |
0–99999999 |
Plačila, povezana z nadurnim delom |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B422 |
Posebna plačila za izmensko delo (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi) |
0–99999999 |
Posebna plačila za izmensko delo |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B423 |
Obvezni prispevki za socialno varnost in davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (neobvezno) |
0–99999999 |
Obvezni prispevki za socialno varnost in davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B4231 |
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (neobvezno) |
0–99999999 |
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B4232 |
Davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (neobvezno) |
0–99999999 |
Davki |
|
–1 |
Ni podatka |
|||
|
Plačila |
B43 |
Povprečna bruto plača na uro v referenčnem mesecu |
0.01–999999.99 |
Povprečna bruto plača na uro v referenčnem mesecu (z dvema decimalnima mestoma, ločenima s piko) |
I.B TEHNIČNE SPECIFIKACIJE
1. Informacije o lokalni enoti, v katero spadajo zaposleni v vzorcu
1.1. Oblika gospodarskega in finančnega nadzora podjetja, kateremu pripada lokalna enota (A14)
Ta spremenljivka ima dve kategoriji, in sicer „javni nadzor“ ter „zasebni nadzor“. Prva kategorija se nanaša na vsako podjetje, v katerem imajo lahko javni organi neposredno ali posredno prevladujoči vpliv na podlagi svojega lastništva, finančne udeležbe v podjetju ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoči vpliv (ali nadzor) javnih organov se predpostavlja, kadar ti organi neposredno ali posredno:
|
— |
posedujejo večinski del vpisanega kapitala podjetja (> 50 %) ali |
|
— |
obvladujejo večino glasov v zvezi z delnicami, ki jih izdaja podjetje oziroma lahko imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja. |
Druga kategorija je opredeljena na podoben način. Uravnoteženo javno in zasebno lastništvo (50/50 „deljeni nadzor“) je v praksi zelo redko. Zato se taki primeri ne kodirajo posebej, če pa se pojavijo, jih je treba uvrstiti pod „zasebni nadzor“.
1.2. Kolektivna pogodba o plačah (A15)
Ta spremenljivka zagotavlja informacije o vrstah kolektivnih pogodb o plačah, ki zajemajo 50 % zaposlenih v lokalni enoti. Med njimi so:
|
— |
pogodba na nacionalni ravni ali med zveznimi državami, ki vključuje zaposlene več kot ene industrijske panoge in jo običajno podpiše ena ali več konfederacij sindikatov oziroma eno ali več nacionalnih združenj delodajalcev, |
|
— |
industrijska panožna pogodba, ki določa pogoje zaposlitve za vse ali večino delavcev, zaposlenih v posamezni industrijski panogi ali gospodarskem sektorju, |
|
— |
pogodba za posamezne industrijske panoge v posameznih regijah, |
|
— |
podjetniška pogodba ali pogodba z enim delodajalcem, ki zajema samo delavce pri istem delodajalcu, ne glede na velikost podjetja. Ta pogodba lahko zajema samo nekatere lokalne enote ali skupine zaposlenih v podjetju, |
|
— |
pogodba, ki velja samo za zaposlene v eni lokalni enoti, |
|
— |
druge vrste pogodb, ki zgoraj niso navedene, |
|
— |
kolektivna pogodba, ki bi zajemala vsaj 50 % zaposlenih v lokalni enoti, ne obstaja. |
Namesto neposrednih vprašanj po vrsti kolektivne pogodbe se lahko lokalno enoto vpraša, katere kolektivne določbe se uporabljajo, in na podlagi odgovorov se določi vrsta kolektivne pogodbe. Čeprav se lahko hkrati uporablja več kategorij, je treba izbrati samo eno od zgoraj navedenih, in sicer tisto, ki zajema več kot 50 % zaposlenih v lokalni enoti.
1.3. Skupno število zaposlenih v lokalni enoti v referenčnem mesecu (A16) (neobvezno)
Ta spremenljivka predstavlja skupno število zaposlenih v referenčnem mesecu (npr. 1. ali 31. oktobra) in zajema vse zaposlene, vključno z vajenci, plačanimi praktikanti in pripravniki (za pojem „zaposleni“ glej točko 2.1).
1.4. Pripadnost lokalne enote skupini podjetij (A17) (neobvezno)
Ta spremenljivka označuje, ali lokalna enota pripada skupini podjetij. Skupina podjetij je statistična enota, opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (1). Skupino podjetij je treba obravnavati na svetovni ravni. V večini primerov pripada lokalna enota podjetju, ki ga ne nadzira nobena nacionalna ali tuja skupina. Če lokalna enota pripada skupini podjetij, je to običajno dobro znano. Praktična smernica za vprašane je vprašanje, ali so zaključni računi zadevnega podjetja v celoti konsolidirani v zaključnih računih njegove skupine podjetij.
1.5. Institucionalni sektor podjetja (A18) (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi)
Ta spremenljivka zajema institucionalne sektorje podjetja, kot je določeno v odstavku 2.31 ESR 2010, pri čemer se uporabljajo samo naslednji sektorji:
|
— |
S.11 Nefinančne družbe |
|
— |
S.12 Finančne družbe |
|
— |
S.13 Država |
|
— |
S.15 Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva |
1.6. Faktor preračuna za lokalno enoto (A51)
Faktor preračuna za lokalno enoto je število lokalnih enot v populaciji, ki ga predstavlja zapis lokalne enote v vzorcu. Uporablja se za ekstrapolacijo spremenljivk za lokalne enote z vzorca na celotno populacijo.
Faktorji preračuna so specifični za vsako lokalno enoto, odvisno od elementov, kot so stopnja vzorčenja, načrt vzorčenja, neodgovor, naknadno umerjanje itd. Skupni seštevek vseh faktorjev preračuna v celotnem vzorcu lokalnih enot je enak številu lokalnih enot v populaciji.
2. Podatki o posameznih značilnostih vsakega zaposlenega v vzorcu za referenčni mesec
2.1. Zaposleni
Zaposleni so vse osebe ne glede na državljanstvo, stalno prebivališče ali dolžino delovne dobe v državi članici, ki so zaposlene neposredno pri delodajalcu na podlagi formalne pogodbe ali neformalnega dogovora in prejemajo plačilo, ne glede na vrsto opravljenega dela, število opravljenih ur (polni ali skrajšani delovni čas) ali trajanje pogodbe ali dogovora (za določen ali nedoločen čas, tudi sezonsko); plačilo zaposlenega je lahko v obliki mezde ali plače ter vključuje dodatke, plačilo po učinku in za izmensko delo, nadomestila, honorarje, provizije in plačilo v naravi.
Opredelitev zaposlenih zajema fizične in umske delavce ter vodstveno osebje v zasebnem in javnem sektorju.
Naslednji seznam ponazarja zajete kategorije zaposlenih:
|
— |
|
— |
trgovski zastopniki, pod pogojem, da so na plačilni listi in poleg provizij prejemajo tudi druge oblike plačila, |
|
— |
lastniki, ki delajo za plačilo; |
|
— |
vajenci, |
|
— |
plačani praktikanti in pripravniki (uradniki pripravniki, medicinske sestre praktikantke, raziskovalci ali učitelji asistenti, zdravniki stažisti itd.), ki v okviru formalnega dogovora prispevajo k proizvodnemu procesu enote in zato prejemajo plačilo, |
|
— |
začasni delavci (npr. tajniško osebje), ki jih agencije za zaposlovanje zaposlijo in plačujejo za delo drugje, pogosto za določen čas, |
|
— |
sezonski in priložnostni delavci, če imajo formalno ali neformalno pogodbo s podjetjem ali lokalno enoto in vnaprej določen delovni čas, |
|
— |
zaposleni, katerih stroški dela so nastali za opravljeno delo v referenčnem letu, vendar začasno niso delali zaradi bolezni ali poškodbe, dopusta ali počitnic, stavke ali izprtja, dopusta zaradi izobraževanja ali usposabljanja, porodniškega ali starševskega dopusta (4), zmanjšane gospodarske dejavnosti, prekinitve dela zaradi slabega vremena, mehanskih okvar, pomanjkanja materiala, goriva ali elektrike, ali kake druge dovoljene ali nedovoljene začasne odsotnosti, |
|
— |
zaposleni, ki delajo v tujini, če še naprej prejemajo plačilo od delodajalca, |
|
— |
zunanji sodelavci (5), vključno s tistimi, ki delajo na domu in na daljavo, če obstaja izrecna pogodba, da so taki delavci vsaj delno plačani na podlagi opravljenega dela: to je količina dela (v dejansko opravljenih urah), ki se prispeva kot vložek v neki proizvodni proces [ESR 2010, odstavek 11.13, točka (g)]. |
Izvzete so naslednje kategorije:
|
— |
trgovski zastopniki in druge osebe, ki so v celoti plačane s honorarji ali provizijami, niso na plačilnem seznamu ali so samozaposleni, |
|
— |
lastniki, direktorji ali vodstveni delavci, ki so v celoti plačani v obliki udeležbe pri dobičku, |
|
— |
družinski delavci, ki ne spadajo med zaposlene (kakor opredeljeno zgoraj) v podjetju ali lokalni enoti, |
|
— |
samostojni delavci, |
|
— |
zunanji sodelavci, plačani izključno za opravljeno delo [ESR 2010, odstavek 4.07, točka (e)], ki jih veže pogodba o poslovnem sodelovanju (v nasprotju s formalno, neformalno ali implicitno pogodbo o zaposlitvi), |
|
— |
neplačani prostovoljni delavci (ki npr. delajo za neprofitne ustanove, kot so dobrodelne organizacije). |
V strukturo plačil je treba vključiti tiste zaposlene, ki so v referenčnem mesecu dejansko prejeli plačilo za delo. Zaposlene, ki v referenčnem mesecu niso prejeli plačila, je treba izključiti.
2.2. Spol (B21)
Spol je kombinacija bioloških in fizioloških značilnosti, glede na katere je oseba opredeljena kot moški ali ženska. Če biološki spol osebe ni znan, se lahko ta informacija nadomesti z informacijami iz upravnih podatkov ali s spolom, kakor ga sam opredeli respondent (podatki iz raziskave).
2.3. Leto rojstva (B22)
Ta spremenljivka zajema leto rojstva anketiranega zaposlenega.
2.4. Poklic v referenčnem mesecu (B23)
Ta spremenljivka zajema poklic, kodiran v skladu z Mednarodno standardno klasifikacijo poklicev (ISCO). Te informacije se zbirajo na trimestni ravni, razen za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi (dvomestna raven, pri čemer je trimestna raven neobvezna). Bistven podatek pri določanju poklica je navadno naziv delovnega mesta zaposlenega in opis glavnih nalog, ki jih opravlja v okviru službe.
Plačani praktikanti ali študentje s pogodbo o zaposlitvi in vajenci se uvrstijo v poklic, za katerega opravljajo vajeništvo, prakso ali pripravništvo.
2.5. Vodstveni / nadzorni položaj (B24) (neobvezno)
Ta spremenljivka označuje, ali ima zaposleni neko obliko vodstvene ali nadzorne funkcije. Izraz „vodstveni“ ne pomeni isto kot „nadzorni“, ker nekateri vodstveni delavci ne nadzirajo drugih zaposlenih. Nadzorni položaj ima lahko zaposleni v kateri koli skupini ISCO, vključno s fizičnimi delavci.
Vodstvene funkcije vključujejo določanje, oblikovanje, izvajanje, vodenje ali svetovanje v zvezi s politikami in dejavnostmi v podjetjih ali ustanovah. Pogosto vključujejo nadzorne naloge.
Šteje se, da ima oseba nadzorni položaj, kadar nadzoruje delo najmanj ene osebe (vključno s plačanimi praktikanti ali pripravniki, razen vajencev). Običajno je naziv ali opis delovnega mesta take osebe „delovodja“ ali „nadzornik“ skupaj z nazivom poklica.
2.6. Stopnja dosežene izobrazbe (B25)
Izobrazba posameznika je najvišja uspešno dosežena raven ISCED (Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe). Uspešen zaključek izobraževalnega programa je potrjen s kvalifikacijo, ki jo uradno priznajo ustrezni nacionalni izobraževalni organi ali ki je priznana kot enakovredna drugi kvalifikaciji formalnega izobraževanja. V državah, kjer se izobraževalni programi, zlasti tisti v okviru ravni ISCED 1 in 2, ne končajo s pridobitvijo kvalifikacije, se lahko namesto tega uporabi merilo popolne udeležbe v programu in običajne pridobitve dostopa do višje stopnje izobrazbe. Pri ugotavljanju najvišje stopnje je treba upoštevati splošno in poklicno izobraževanje.
2.7. Doba zaposlitve v podjetju (B26) (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi)
Skupna doba zaposlitve v referenčnem mesecu mora temeljiti na številu zaključenih let službe. Navede se lahko kateri koli dan v referenčnem mesecu (npr. 1. ali 31. oktober). Skupna doba zaposlitve se nanaša na obdobje, odkar je zaposleni nastopil delo v podjetju, kar pa je lahko bilo tudi v drugi lokalni enoti. V primeru združitve podjetij ali spremembe lastništva se dolžina delovne dobe izkazuje v skladu s štetjem podjetja.
Upoštevati bi bilo treba samo polna leta delovne dobe. Na primer, o skupnem trajanju pet let in deset mesecev je treba poročati kot pet let.
Kratka obdobja odsotnosti z dela, krajša od 12 mesecev (npr. porodniški ali bolniški dopust), bi bilo treba vključiti kot del skupne delovne dobe (nasprotno pa je treba prekinitve poklicne poti, daljše od enega leta, odšteti).
2.8. Pogodbeni delovni čas (polni ali skrajšani) (B27)
Zaposleni s polnim delovnim časom so tisti, ki imajo redne delovne ure enake kolektivnemu dogovoru ali običajnim uram, opravljenim v obravnavani lokalni enoti, čeprav je njihova pogodba sklenjena za manj kot eno leto.
Zaposleni s skrajšanim delovnim časom so tisti, ki imajo delovni čas dnevno, tedensko ali mesečno (pol dneva, tri četrtine časa, štiri petine časa itd.) krajši od tistega po kolektivni pogodbi ali od običajnih delovnih ur v lokalni enoti.
Vajenci, plačani praktikanti in pripravniki so lahko zaposleni s polnim ali skrajšanim delovnim časom.
2.9. Delež rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas (B271)
Pri zaposlenem za polni delovni čas je ta delež vedno 100 %. Pri zaposlenem za skrajšani delovni čas morajo biti opravljene ure po pogodbi izražene kot delež števila rednih ur, ki jih opravi zaposleni za polni delovni čas v lokalni enoti (na enakovrednem delovnem mestu).
2.10. Vrsta pogodbe o zaposlitvi (B28)
Glede vrste pogodbe o zaposlitvi je treba predložiti naslednje podatke:
|
— |
nedoločen čas/stalno, |
|
— |
določen čas (vključno s plačanimi praktikanti in pripravniki, razen vajencev) |
|
— |
vajenci. |
Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas/stalno je pogodba med zaposlenim in delodajalcem, za katero dejansko trajanje ni bilo vnaprej dogovorjeno in zagotavlja minimalno število opravljenih ur.
Pogodba o zaposlitvi se šteje za določen čas, če je bil namen delodajalca in zaposlenega, da se trajanje pogodbe določi z nekaterimi pogoji, kot je dokončni terminski načrt za dokončanje dela, dokončanje določenih nalog ali vrnitev drugega zaposlenega, ki ga je ta zaposleni trenutno nadomeščal. To izključuje vajence, vključuje pa plačane praktikante in pripravnike.
Vajenci, plačani praktikanti in pripravniki so zaposleni, ki opravljajo kakršno koli dejavnost proizvodnje blaga ali opravljanja storitev za druge, da bi pridobili delovne izkušnje ali spretnosti v gospodarski ali poklicni dejavnosti ter prejeli plačilo za opravljeno delo. Pridobivanje izkušenj ali spretnosti na delovnem mestu lahko poteka s tradicionalnimi, formalnimi ali neformalnimi dogovori, ne glede na to, ali se izda posebna kvalifikacija ali certifikat ali ne. Običajno so plačani po nižji stopnji v primerjavi s popolnoma kvalificiranimi delavci. To izključuje delavce, ki so: (a) na poskusni dobi, kar je povezano z začetkom zaposlitve, (b) med zaposlitvijo deležni splošnega usposabljanja na delovnem mestu ali vseživljenjskega učenja.
Poleg tega morajo vajenci izpolnjevati naslednje pogoje:
|
(a) |
sodelovati morajo v formalnem izobraževalnem programu, krajšem od šestih let; |
|
(b) |
imeti morajo pogodbo o vajeništvu za več kot šest mesecev med praktičnim usposabljanjem na delovnem mestu in teoretičnim usposabljanjem v izobraževalni ustanovi, ki vodi do formalne kvalifikacije. |
2.11. Državljanstvo in prebivališče (B29) (neobvezno)
Država glavnega državljanstva osebe, opredeljena kot posebna pravna vez med posameznikom in njegovo državo, pridobljena ob rojstvu ali z naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, poroko ali na drug način glede na nacionalno zakonodajo. Osebi z dvema ali več državljanstvi se dodeli samo ena država državljanstva, ki se določi po naslednjem prednostnem vrstnem redu: (1) država poročevalka, (2) če oseba nima državljanstva države poročevalke: druga država članica (3) če oseba nima državljanstva države članice: druga država zunaj Unije.
Izbrati je treba eno od možnosti:
|
— |
rezident z nacionalnim državljanstvom, |
|
— |
rezident s tujim državljanstvom, |
|
— |
nerezident (zaposleni iz druge države) z nacionalnim državljanstvom, |
|
— |
nerezident (zaposleni iz druge države) s tujim državljanstvom. |
3. Informacije o delovnem času za posameznega zaposlenega v vzorcu
3.1. Število tednov v referenčnem letu, na katerega se nanašajo bruto letne plače (B31)
Ta spremenljivka se nanaša na delovni čas zaposlenega, ki je bil v letu plačan in mora ustrezati dejanski bruto letni plači (spremenljivka B41). Uporablja se za preračun dejanskih bruto letnih plač in letnih dodatkov in nadomestil v primerih, ko je zaposleni delal manj kot polno leto, tj. manj kot 52,14 tedna.
Zaposlene za skrajšani delovni čas je treba obravnavati kot zaposlene za polni delovni čas, ne glede na opravljene ure. „52.14“ je treba evidentirati, če je bil zaposleni za skrajšani delovni čas plačan celo leto, „26.07“ pa, če je bil plačan šest mesecev.
3.2. Število ur, plačanih v referenčnem mesecu (B32)
Skupno število ur, ki jih delodajalec plača v referenčnem mesecu, ne sme biti enako številu ur v standardnem delovnem mesecu.
Dejansko plačane ure vključujejo vse v mesecu opravljene in plačane redne ure in nadure. Neopravljene ure, ki so vseeno plačane, se štejejo kot „plačane ure“ (npr. letni dopust, državni prazniki, plačan bolniški dopust, plačano poklicno izobraževanje, plačan izredni dopust, druge plačane ure, vključno z odsotnostjo zaradi zdravniških pregledov, rojstva, poroke, pogreba ali selitve). Za zaposlene, plačane po dnevni postavki, bi bilo treba plačane ure izračunati kot povprečno število ur, plačanih na delovni dan, pomnoženo s številom delovnih dni v referenčnem mesecu.
Za zaposlene, plačane po tedenski postavki, bi bilo treba plačane ure izračunati kot povprečno število ur, plačanih na delovni teden, pomnoženo z 31/7 = 4,43, tj. število tednov v referenčnem mesecu. Podoben izračun se lahko opravi za zaposlene, plačane po dvotedenski postavki (s faktorjem množenja 2,21).
V primeru zaposlenih, plačanih po mesečni postavki, bi morale plačane ure temeljiti na pogodbenih urah, plačanih za standardni mesec, dopolnjenih z nadurami, plačanimi v referenčnem mesecu.
Spremenljivka B32 mora biti skladna z bruto plačo za referenčni mesec (spremenljivka B42). To pomeni, da se ure, ki jih delodajalec plača po znižani postavki za čas odsotnosti, ne štejejo niti v spremenljivki B32 niti B42. Če na plačane ure zaposlenega vpliva čas neplačane odsotnosti, jih je treba prilagoditi, da bi dobili število plačanih ur za cel mesec, in sicer z uporabo enakega korekcijskega faktorja kot za spremenljivko B42.
3.3. Število nadur, plačanih v referenčnem mesecu (B321) (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi)
Nadure vključujejo ure, ki se opravijo poleg ur v rednem ali dogovorjenem delovnem času v mesecu in so plačane po višji postavki kot ure v rednem delovnem času. Če so na primer štiri ure plačane po urni postavki, ki znaša 1,5-krat normalna urna postavka, je treba vnesti štiri ure in ne šest. Proste ure namesto neplačanih delovnih ur in čas, preživet na poti, se ne štejejo kot nadure.
Spremenljivka B321 mora biti skladna z zneskom plačila, izplačanega za nadurno delo, za referenčni mesec (spremenljivka B421). Vključiti je treba samo tiste nadure, ki ustrezajo plačilu za nadure, izkazanem pod B321.
Če na plačane ure zaposlenega vpliva čas neplačane odsotnosti, jih je treba prilagoditi, da bi dobili število plačanih ur za cel mesec, in sicer z uporabo enakega korekcijskega faktorja kot za spremenljivko B421.
3.4. Število dni letnega dopusta na leto (B33) (neobvezno)
Nanaša se na skupno število plačanega letnega dopusta, pri čemer so izključeni bolniški dopust in državni prazniki, izraženo v dnevih. Nanaša se na skupno letno število dni plačanega rednega dopusta, vključno s tistimi, ki so zaposlenemu priznani zaradi starosti, izvajanja posebnih nalog, delovne dobe itd.
Znano je, da veliko delodajalcev ne more navesti števila dni dopusta, ki ga zaposleni dejansko vzame v letu. Zato se spremenljivka B33 nanaša na upravičenost do letnega dopusta, ki se uporabi kot približek za dejansko izkoriščen letni dopust.
Kot dnevi letnega dopusta se ne štejejo:
|
— |
bolniški dopust, |
|
— |
dopust zaradi usposabljanja, |
|
— |
plačani izredni dopust zaradi osebnih razlogov, |
|
— |
dodatne proste ure, priznane z uredbo skrajšanju delavnika. |
Zaradi primerjave vsak teden ustreza petim dnevom. Sobote in nedelje ne smejo biti vključene. Na primer, če je zaposleni s polnim delovnim časom upravičen do pet tednov letnega dopusta, to ustreza 25 dnem.
Nasprotno pa upravičenost do pet tednov dopusta zaposlenega za skrajšani delovni čas, ki dela 60 % rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas (spremenljivka B271) pomeni upravičenost do samo 15 polnih dni dopusta.
3.5. Drugi dnevi plačane odsotnosti na leto (B34) (neobvezno)
Tudi ta spremenljivka se izrazi v dnevih. Vključuje na primer:
|
— |
skupno število dejansko izkoriščenega plačanega bolniškega dopusta v letu, |
|
— |
plačani izredni dopust zaradi osebnih razlogov, |
|
— |
državne praznike. |
Ne vključuje plačanih dni, ki se štejejo kot enakovredni dejansko opravljenim dnem, kot so plačani dnevi v letu, ki jih zaposleni preživi na poklicnem usposabljanju.
4. Podatki o plači za posameznega zaposlenega v vzorcu
V vse naslednje spremenljivke v zvezi z letnimi, mesečnimi in urnimi plačili je treba vključiti tiste zaposlene, ki so v referenčnem mesecu dejansko prejeli plačilo za delo. Zaposlene, ki v referenčnem mesecu niso prejeli plačila, je treba izključiti.
Izključiti je treba tudi tiste zaposlene, na katerih bruto plače v referenčnem mesecu (spremenljivka B42) vpliva neplačana odsotnost (zaradi bolniškega, porodniškega ali študijskega dopusta) in plače ni mogoče ustrezno prilagoditi za zadovoljivo oceno plače zaposlenega za cel mesec.
Faktorji preračuna za zaposlene (spremenljivka B52) se morajo nanašati izključno na tiste zaposlene v vzorcu, za katere se lahko primerno izračuna ocena mesečne bruto plače. Druge zaposlene je treba izključiti iz vzorca in ustrezno popraviti faktorje preračuna.
Nazadnje je treba opozoriti, da nobena od spodaj opredeljenih spremenljivk ne sme biti koledarsko prilagojena.
4.1. Bruto letna plača v referenčnem letu (B41)
Bruto letna plača zajema izplačila v denarju in naravi, ki jih delodajalec plača zaposlenemu v zameno za delo, opravljeno v referenčnem letu pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki mesečne plače in jih zadrži delodajalec.
Izključuje zneske, ki jih je plačal delodajalec in so bili v celoti povrnjeni na primer s socialno varnostjo.
Glavna razlika med letno in mesečno plačo je, da letna plača ni zgolj vsota neposrednih izplačil, dodatkov in nadomestil, plačanih zaposlenim ob vsaki plači. Letna plača torej običajno presega število, dobljeno z množenjem „običajnega mesečnega plačila“ z 12.
„Običajno mesečno plačilo“ vključuje tiste dodatke in nadomestila, ki se izplačujejo ob vsaki plači, tudi če se znesek teh „rednih“ dodatkov in nadomestil spreminja, ne vključuje pa dodatkov in nadomestil, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači. Poleg tega se pri mesečni plači ne upoštevajo plačila v naravi. Letna plača pa zajema tudi „neobičajna plačila“, tj. plačila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači (spremenljivka B411), in plačila v naravi (spremenljivka B412).
Podatke za spremenljivko B41 je treba predložiti za vse zaposlene, za katere so na voljo podatki o bruto mesečni plači (spremenljivka B42), kar pomeni, da se spremenljivka B41 ne predloži za zaposlene, katerih bruto mesečne plače ni mogoče oceniti. Te zaposlene je treba izključiti iz vzorca in ustrezno prilagoditi uteži.
Ni pomembno, če se plača zaposlenega ne nanaša vedno na celo leto. Nekateri zaposleni bodo imeli obdobja neplačane odsotnosti ali se bodo pridružili podjetju ali ga zapustili sredi leta. Vnesti je treba dejansko bruto plačo v referenčnem letu. Kadar znaša spremenljivka B31 (število tednov, na katere se nanaša bruto letna plača) manj kot 52,14 tedna, je treba spremenljivko B31 uporabiti za preračun spremenljivke B41 in njenih sestavnih delov.
4.2. Letni dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači (B411) (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi)
Ta spremenljivka zajema vse postavke (neposredni prejemki, bonusi in nadomestila), ki se ne izplačujejo ob vsaki plači, kot so:
|
— |
13. ali 14. plača, dodatki ob božiču in novem letu [ESR 2010, odstavek 4.03, točka (d)], |
|
— |
regres za dopust, |
|
— |
četrtletne ali letne premije podjetja, |
|
— |
dodatki za storilnost, glede na zastavljene cilje, priznanja zaposlenim, spodbude za na novo zaposlene, |
|
— |
dodatki ob odhodu iz podjetja ali upokojitvi, pri čemer ta plačila niso povezana s kolektivno pogodbo niti niso zakonsko pogojena [ESR 2010, odstavek 4.03, točka (i)], |
|
— |
izplačila za nazaj. |
4.3. Letna izplačila v naravi (B412) (neobvezno)
Ta spremenljivka se nanaša na oceno vrednosti vsega blaga in storitev, ki so zaposlenim na voljo prek delodajalca v referenčnem letu, brezplačno ali po nižji ceni. Vključuje izdelke podjetja, stanovanja za zaposlene, službene avtomobile, delniške opcije in programe za nakup delnic. Če so na voljo podatki o dohodnini na plače v naravi, se lahko uporabijo kot približek.
Če je spremenljivka B31 krajša od 52,14 tedna, se spremenljivka B412 ne sme prilagoditi.
4.4. Bruto plače v referenčnem mesecu (B42)
Ta spremenljivka zajema plačila v denarju, izplačana v referenčnem mesecu pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki mesečne plače ter jih zadrži delodajalec. Spremenljivka B42 mora biti skladna s številom plačanih ur v referenčnem mesecu (spremenljivka B32).
Vključeni so naslednji elementi:
|
— |
vsa izplačila, ki se nanašajo na to obdobje (tudi če so izplačana izven reprezentativnega meseca), vključno s plačilom nadur, dodatki za izmensko delo, drugimi dodatki, provizijami itd., |
|
— |
plačila za nadure, dodatki za timsko delo, nočno delo, delo ob koncu tedna, provizije itd., |
|
— |
dodatki in nadomestila, ki se redno izplačujejo ob vsaki plači, čeprav se znesek mesečno spreminja, |
|
— |
plačila za obdobja odsotnosti z dela in prekinitev dela, ki jih v celoti izplača delodajalec, |
|
— |
družinski dodatki in druge nagrade v gotovini, ki so določene s kolektivnimi pogodbami ali prostovoljno dogovorjene, |
|
— |
plačila v varčevalno shemo zaposlenih. |
Izključeno je naslednje:
|
— |
plačila, izplačana v tem obdobju, ki pa se nanašajo na druga obdobja, kot so plačila za nazaj, predujmi oziroma plačila za dopust ali bolniško odsotnost izven tega obdobja, |
|
— |
občasne bonitete in nagrade, ki se ne izplačujejo redno ob vsakem plačilnem dnevu, |
|
— |
plačila za odsotnost, ki jih plača delodajalec po znižani postavki, |
|
— |
zakonsko določeni družinski dodatki, |
|
— |
dodatki za delovne obleke ali orodje, |
|
— |
povračila ali plačila za potovanje, dnevnice itd. in drugi stroški, nastali pri izvajanju dela za delodajalca, |
|
— |
plačila v naravi. |
Kadar na mesečno bruto plačo zaposlenega vpliva neplačana odsotnost (zaradi bolezni, porodniškega ali študijskega dopusta, ali preprosto zato, ker zaposleni nastopi ali preneha službo v podjetju sredi referenčnega meseca), je treba plačo ustrezno prilagoditi, da bi dobili oceno polne mesečne plače zaposlenega. Če je na primer znano, da je imel zaposleni 20 % neplačane odsotnosti v referenčnem mesecu, je treba bruto mesečno plačo, ki je bila dejansko plačana (po celotni postavki) za obdobje prisotnosti, pomnožiti s korekcijskim faktorjem 1,25 [100/(100–20)].
Kadar mesečne plače ni mogoče prilagoditi tako, da bi ocenjeni znesek ustrezal bruto plači celega meseca, se zaposlenega izključi iz vzorca.
4.5. Plačila, povezana z nadurnim delom (B421) (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi)
Navede se znesek plačila, izplačanega za nadurno delo. Šteti je treba celotno postavko in ne samo pribitka k normalni urni postavki. Spremenljivka B421 mora biti skladna s spremenljivko B321 (številom plačanih nadur v referenčnem mesecu).
4.6. Posebna plačila za izmensko delo (B422) (neobvezno za lokalne enote, ki pripadajo podjetjem z 1 do 9 zaposlenimi)
To se nanaša na posebne premije za izmensko ter nočno delo ali za delo ob koncu tedna, kadar se to ne šteje kot nadure. Znesek, ki ga je treba vključiti, je pribitek ali dodatno plačilo, ne celotno plačilo za tako izmensko delo.
4.7. Obvezni prispevki za socialno varnost in davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (B423) (neobvezno)
Ta spremenljivka se nanaša na skupni znesek obveznih socialnih prispevkov in davkov, ki jih plača delodajalec v imenu zaposlenega vladnim organom v referenčnem mesecu. Ta podatek je potreben za izračun neto mesečne plače za posameznega zaposlenega.
Če na mesečno plačo zaposlenega vpliva neplačana odsotnost, je treba spremenljivko B423 (vključno z deloma B4231 in B4232) ustrezno prilagoditi, da bi dobili oceno odbitkov za cel mesec.
4.8. Obvezni prispevki za socialno varnost in davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (B4231) (neobvezno)
To se nanaša na znesek prispevka za socialno varnost s strani zaposlenega, ki je določen z zakonom ali kolektivno pogodbo in ga zadrži delodajalec.
4.9. Davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (B4232) (neobvezno)
To se nanaša na znesek vseh davkov na plačo zaposlenega, ki jih delodajalec zadrži za referenčni mesec in jih plača davčnim organom v imenu zaposlenega.
4.10. Povprečne bruto urne plače v referenčnem mesecu (B43)
Zahtevan podatek je povprečna bruto plača na uro, izplačana zaposlenemu v referenčnem mesecu. Številka mora biti skladna s povprečno bruto plačo na uro, izračunano iz bruto plače za referenčni mesec (spremenljivka B42), deljeno s številom plačanih ur za isto obdobje (spremenljivka B32).
4.11. Faktorji preračuna za zaposlene (B52)
Faktor preračuna za zaposlene je število zaposlenih v populaciji, ki ga predstavlja določena evidenca zaposlenih. Uporablja se za ekstrapolacijo spremenljivk za zaposlene z vzorca na celotno populacijo. Faktorji preračuna so specifični za vsakega zaposlenega, odvisno od elementov, kot so stopnja vzorčenja, načrt vzorčenja, neodgovor, naknadno umerjanje itd. Skupni seštevek vseh faktorjev preračuna v celotnem vzorcu zaposlenih je enak številu zaposlenih v populaciji.
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (UL L 76, 30.3.1993, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1993/696/oj).
(2) V to kategorijo spadajo „javni uslužbenci in drugi državni uslužbenci, katerih pogoji za zaposlitev so določeni z javnim pravom“ [ESR 2010, odstavek 11.13, točka (b)].
(3) Pripadniki oboroženih sil so osebe, ki trenutno delajo v oboroženih silah, vključno s pomožnimi službami, bodisi prostovoljno ali obvezno, ter ki ne morejo prosto sprejemati civilne zaposlitve in so podvržene vojaški disciplini. Med njimi so stalni pripadniki vojske, mornarice, letalskih sil in drugih vojaških služb ter osebe, vpisane v vojaško usposabljanje ali drugo služenje za določeno obdobje (Mednarodna standardna klasifikacija poklicev – ISCO-08).
(4) Vključiti je treba zaposlene na starševskem dopustu, če je delodajalec takemu zaposlenemu v referenčnem mesecu plačal vsaj eno uro. V primeru zaposlenih, ki so nadomeščeni med starševskim dopustom, je treba evidentirati:
|
(a) |
samo enega zaposlenega pri številu zaposlenih, da bi preprečili dvojno štetje zaposlenega in njegovega namestnika; |
|
(b) |
zaslužek zaposlenega in njegovega namestnika v referenčnem obdobju; |
|
(c) |
ure, plačane za zaposlenega na delovnem mestu in njegovega namestnika v referenčnem mesecu. |
(5) Zunanji sodelavec je oseba, ki se strinja, da bo delala za določeno podjetje ali dobavljala določeno količino blaga ali storitev za določeno podjetje po predhodnem dogovoru ali pogodbi s tem podjetjem, toda v njem nima delovnega mesta.
PRILOGA II
Cilji natančnosti
(1)
Države članice si prizadevajo ohraniti koeficient variacije pod 1 % za povprečno urno plačo, izmerjeno za vse zaposlene (s skrajšanim in polnim delovnim časom), ki delajo v rezidenčni lokalni enoti z enim ali več zaposlenimi, ki spadajo v celoto vseh področij NACE, zajetih v temi struktura plačil, kot je opredeljeno v členu 6(3) Uredbe (EU) 2025/941.
(2)
Države članice si prizadevajo ohraniti koeficient variacije pod 10 % za povprečno urno plačo, izmerjeno za vse zaposlene (s skrajšanim delovnim časom in polnim delovnim časom), ki delajo v rezidenčni lokalni enoti z enim ali več zaposlenimi, za vsako področje NACE, zajeto v strukturi plačil, kot je opredeljeno v členu 6(3) Uredbe (EU) 2025/941, razen za tiste, ki predstavljajo manj kot 1 % skupnih mesečnih plač, zabeleženih v referenčnem letu.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1526/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)