(1)

Po preiskavi za uvedbo zaščitnih ukrepov v skladu s členom 22 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) 17. januarja 2019 objavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/67 (2) o uvedbi zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara/Burme, ki se uvršča pod oznake KN 1006 30 27, 1006 30 48, 1006 30 67 in 1006 30 98, s katero je ponovno uvedla dajatve skupne carinske tarife na uvoz riža tipa indica (v nadaljnjem besedilu: indijski riž) za obdobje enega leta, ki mu je sledilo postopno znižanje veljavne stopnje dajatve za obdobje dveh let (v nadaljnjem besedilu: sporna uredba).

(2)

Kraljevina Kambodža in združenje Cambodia Rice Federation sta izpodbijali sporno uredbo pred Splošnim sodiščem Evropske unije (v nadaljevanju: Splošno sodišče).

(3)

Splošno sodišče je s sodbo z dne 9. novembra 2022 v zadevi T-246/19, Kambodža in CRF proti Komisija (v nadaljnjem besedilu: sodba), Izvedbeno uredbo (EU) 2019/67 o uvedbi zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara/Burme razglasilo za nično.

(4)

Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji s tem, da je samovoljno omejila področje svoje preiskave v zvezi s škodo, povzročeno industriji Unije, le na rižarne, ki obdelujejo brušeni ali manj brušeni indijski riž, predelan iz neoluščenega riža, pridelanega v Uniji. Napačna opredelitev proizvajalcev Unije je izkrivila tudi analizo obstoja resnih težav, saj je Komisija nekatere proizvajalce Unije izključila iz ocene škode.

(5)

Splošno sodišče je prav tako ugotovilo, da Komisija ni predložila zadostnih dokazov v zvezi s prilagoditvami, izvedenimi v okviru analize nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(6)

Splošno sodišče je ugotovilo tudi, da je Komisija kršila pravico tožečih strank do obrambe in obveznost razkritja bistvenih dejstev in premislekov ali podrobnosti, na katerih temeljijo. Komisija zlasti ni razkrila informacij o podatkih, na katerih temeljijo kazalniki potrošnje in škode, ter analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen in prilagoditev, izvedenih na podlagi pripomb zainteresiranih strani na dokument o splošnem razkritju.

(7)

Člen 266 PDEU določa, da morajo institucije sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb Sodišča EU. Če je akt, ki so ga institucije sprejele v okviru upravnega postopka, kot je splošna preiskava za uvedbo zaščitnih ukrepov na podlagi uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, razglašen za ničnega, se v skladu s sodbo Sodišča EU nični akt zamenja z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče (3).

(8)

V skladu s sodno prakso se lahko postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nezakonitosti (4). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, ki zaključuje upravni postopek, razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je v tem primeru začetek zaščitnega postopka. Kadar se na primer uredba o uvedbi splošnih zaščitnih ukrepov v skladu z uredbo o splošnih tarifnih preferencialih, s katero je Komisija ponovno uvedla dajatve skupne carinske tarife na uvoz za obdobje treh let, razglasi za nično, to pomeni, da je zaščitni postopek po razglasitvi ničnosti še vedno odprt, ker je akt, s katerim se je zaključil zaščitni postopek, izginil iz pravnega reda Unije (5), razen če je do nezakonitosti prišlo v fazi začetka postopka.

(9)

Splošno sodišče je v obravnavani zadevi iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 4 do 6, sporno uredbo razglasilo za nično.

(10)

Po sodbi se je Komisija 19. januarja 2023 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku) (6) odločila, da ponovno začne preiskavo in jo nadaljuje v točki, v kateri je nastala nepravilnost.

(11)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o ponovnem začetku, je bil namen ponovnega začetka prvotne preiskave v celoti odpraviti napake, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, in oceniti, ali uporaba pravil, kot jih je pojasnilo Splošno sodišče, upravičuje ponovno uvedbo ukrepov, kar bi privedlo do ponovne uvedbe dajatev skupne carinske tarife na uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže, ki se uvršča pod oznake KN 1006 30 27, 1006 30 48, 1006 30 67 in 1006 30 98, čemur bi sledilo postopno znižanje stopnje dajatve, ki se je uporabljala za prvotno obdobje treh let, in sicer med 18. januarjem 2019 in 18. januarjem 2022.

(12)

Hkrati z objavo obvestila o ponovnem začetku je Komisija v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/132 (7) nacionalnim carinskim organom naročila, naj počakajo na rezultate ponovnega pregleda, preden odločijo o morebitnem zahtevku za povračilo v zvezi z dajatvami, ki jih je Splošno sodišče razglasilo za nične, in počakajo z vsemi zahtevki za povračilo dajatev, ki so bile razglašene za nične, dokler rezultati ponovnega pregleda niso objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

(13)

Komisija je o ponovnem začetku obvestila zainteresirane strani.

(14)

Komisija je prejela pripombe od ene zainteresirane strani (8).

(15)

Združenje Coceral je pozdravilo ponovni začetek preiskave o uvozu indijskega riža s poreklom iz Kambodže. Hkrati je ponovilo trditve iz prvotne preiskave, ki je privedla do sporne uredbe, in nadalje navedlo, da sporna uredba ne zagotavlja popolnega pregleda nad trgom riža.

(16)

Komisija je ugotovila, da se nekatere trditve združenja Coceral nanašajo na zastarelo analizo iz sporne uredbe in da niso več relevantne ali pa jih je Komisija že obravnavala v sporni uredbi. Ugotovitve iz sporne uredbe, ki niso bile izpodbijane ali ki so bile izpodbijane, vendar jih je Splošno sodišče zavrnilo ali pa jih ni proučilo, in na katere niso vplivale napake, ugotovljene v sodbi, ostajajo v celoti veljavne (9).

(17)

Komisija je 20. decembra 2023 vse zainteresirane strani obvestila o navedenih bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati ponovno uvedbo zaščitnih ukrepov za indijski riž s poreklom iz Kambodže in Mjanmara/Burme za obdobje od 18. januarja 2019 do 18. januarja 2022.

(18)

Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Pripombe k dokončnemu razkritju je predložilo združenje Cambodia Rice Federation (v nadaljnjem besedilu: združenje CRF).

(19)

Nato je bilo združenju CRF 11. januarja 2024 predloženo dodatno pojasnilo o tem, kako je bil izračunan celoten obseg prodaje v Uniji. Združenje CRF v zvezi s pojasnilom ni predložilo nobenih dodatnih pripomb.

(20)

Pripombe, ki jih je predložilo združenje CRF, so bile obravnavane ter upoštevane v tej uredbi, če in kjer je bilo ustrezno.

(21)

Splošno sodišče je ugotovilo (10), da imata brušeni ali manj brušeni indijski riž iz neoluščenega riža, uvoženega v Unijo, in brušeni ali manj brušeni indijski riž iz neoluščenega riža, pridelanega v Uniji, enake fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Uporabljata se za iste namene, predelujejo ju isti gospodarski subjekti, prodajata se prek podobnih prodajnih poti in konkurirata drug drugemu. Poleg tega potrošniki na splošno ne razlikujejo med izdelki Unije in uvoženimi izdelki, kar poudarja enakovrednost riža, pridelanega v Uniji, in uvoženega riža. Zamenljivost teh vrst riža, ki jo priznavajo rižarne, poudarja njuno enako naravo ne glede na poreklo. Zato je treba po mnenju Splošnega sodišča brušeni ali manj brušeni indijski riž, proizveden v Uniji, opredeliti kot podoben ali neposredno konkurenčen brušenemu ali manj brušenemu indijskemu rižu s poreklom iz Kambodže ne glede na poreklo surovine, iz katere je bil predelan.

(22)

Tako je Komisija ob upoštevanju navedene ugotovitve določila, da je brušeni riž ali manj brušeni riž, proizveden v Uniji, podoben ali neposredno konkurenčen zadevnemu izdelku ne glede na poreklo surovine, iz katere je bil predelan.

(23)

Komisija je v skladu s sodbo potrdila, da imata brušeni ali manj brušeni indijski riž, proizveden v Uniji, in uvoženi brušeni ali manj brušeni indijski riž enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Uporabljata se za iste namene in se prek podobnih ali enakih prodajnih poti prodajata isti vrsti kupcev. Ti kupci so trgovci na drobno ali predelovalci v Uniji. Zadevni izdelek ter podobni in neposredno konkurenčni izdelek se skupaj imenujeta obravnavani izdelek.

(24)

Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, da je samovoljno omejila področje svoje preiskave v zvezi s škodo, povzročeno industriji Unije, le na rižarne, ki obdelujejo brušeni ali manj brušeni indijski riž, predelan iz neoluščenega riža, pridelanega v Uniji (11).

(25)

Komisija je zato v svoji ponovni oceni in ob upoštevanju ugotovitev Splošnega sodišča menila, da industrijo Unije sestavljajo vse rižarne v Uniji, ki predelujejo indijski riž, ne glede na poreklo surovine, iz katere je predelan.

(26)

Komisija je torej za namene te preiskave industrijo Unije opredelila kot rižarne v Uniji, ki meljejo ali predelujejo indijski neoluščeni ali oluščeni riž.

(27)

Glede na spremenjeno opredelitev industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (25), in da bi Komisija pridobila dodatne informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za poglobljeno ponovno oceno gospodarskega in/ali finančnega položaja industrije Unije, je začela novo vzorčenje za proizvajalce Unije (v nadaljnjem besedilu: rižarne).

(28)

Komisija je neposredno ali posredno (prek združenja rižarn) k sodelovanju pri vzorčenju povabila vse znane rižarne v Uniji, vključno s tistimi, ki so bile izključene iz vzorca v sporni uredbi, ker so predelovale le uvoženi neoluščeni ali oluščeni riž s poreklom iz držav zunaj EU.

(29)

Na poziv k vzorčenju se v določenem roku ni odzval noben dodatni proizvajalec Unije. Komisija je zato potrdila prvotni vzorec, ki je vključeval naslednje družbe: Herba Riceamills, S.L. Ebro Foods; Riso Scotti SPA; Riso Viazzo in Riso Ticino. Nobena stran ni predložila pripomb na obvestilo o potrditvi vzorca (12). Leta 2017 so zadevni štirje proizvajalci Unije, ki so v celoti sodelovali v preiskavi, proizvedli približno 165 000 ton brušenega in manj brušenega indijskega riža, kar predstavlja 17,5 % celotne ocenjene proizvodnje indijskega riža v Uniji (približno 944 000 ton). Komisija je zato menila, da je ta vzorec reprezentativen.

(30)

Da bi Komisija zbrala manjkajoče podatke o surovinah s poreklom iz držav zunaj EU (neoluščeni ali oluščeni riž), je vzorčenim rižarnam poslala spremenjen vprašalnik. Medtem ko so nekatere rižarne odgovorile na posodobljeni vprašalnik, so druge potrdile informacije, ki so bile že predložene med prvotno preiskavo.

(31)

Po dokončnem razkritju je združenje CRF trdilo, da Komisija ni ustrezno izvršila sodbe Splošnega sodišča v zvezi z določitvijo reprezentativnega vzorca proizvajalcev Unije, zlasti da si ni dovolj prizadevala za vzpostavitev stika s proizvajalci Unije. Zato je po mnenju združenja CRF celotna ocena gospodarskega in/ali finančnega položaja industrije Unije, ki jo je opravila Komisija, kolikor se nanaša na mikroekonomske podatke in ugotovitve v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije, ostala izkrivljena.

(32)

Komisija je te trditve zavrnila. V skladu s sodbo Splošnega sodišča so industrijo Unije sestavljale vse rižarne v Uniji, ki predelujejo indijski riž, ne glede na poreklo surovine, iz katere je predelan. Komisija je v obvestilu o ponovnem začetku preiskave pojasnila, da se je prvotna preiskava nadaljevala na točki, na kateri je prišlo do nepravilnosti, in pozvala vse zainteresirane strani, naj se javijo, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze o vprašanjih v zvezi s ponovnim začetkom preiskave.

(33)

Po ponovnem začetku preiskave je Komisija 15. februarja 2023 vzorčene rižarne iz prvotne preiskave pozvala, naj pregledajo izpolnjene vprašalnike in predložijo ustrezne podatke o svoji proizvodnji zadevnega izdelka, ne glede na to, ali je bil uporabljeni indijski riž uvožen ali pridelan v EU (t23.000906). Komisija je ugotovila, da je bilo treba predhodno predloženi vprašalnik kot neposredno posledico ponovnega začetka preiskave posodobiti ter upoštevati „indijski riž, proizveden na osnovi riža, ne glede na to, ali je bil uporabljeni riž uvožen ali pridelan v EU“.

(34)

Poleg tega je Komisija poskušala doseči vse znane in neznane rižarne, ki predelujejo indijski riž. Komisija je zlasti neposredno stopila v stik z znanimi rižarnami v Združenem kraljestvu in Nemčiji (ki predelujejo predvsem uvožen neoluščen/oluščen riž), nacionalnimi združenji rižarn v Italiji, Španiji in na Portugalskem ter evropskim združenjem European Rice Millers Federation in jih prosila, naj svoje člane obvestijo o novem vzorčenju in jih spodbudijo k sodelovanju. Treba je opozoriti, kot je navedeno v spremnem dopisu z dne 17. februarja 2023 (t23.000887), poslanem potencialnim zainteresiranim stranem, da je bil namen Komisije popraviti napako, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče (omejitev obsega preiskave samo na rižarne, ki predelujejo brušen ali manj brušen indijski riž, predelan iz neoluščenega riža, pridelanega ali požetega v EU), in tako razširiti vzorec proizvajalcev Unije, ne pa zgolj nadomestiti vzorčenih družb, ki so bile že izbrane v prvotni preiskavi.

(35)

Komisija je glede na vse svoje zgoraj opisane ukrepe zavrnila trditev združenja CRF, da si ni dovolj prizadevala doseči rižarn Unije.

(36)

Združenje CRF je nadalje trdilo, da družbe nimajo več zanesljivih evidenc, zlasti ne specifičnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija, da bi lahko točno odgovorile na vprašalnik, in da ta pomislek pomeni, da se posodobljeni podatki obstoječih vzorčenih proizvajalcev Unije ne morejo šteti za zanesljive.

(37)

Komisija je to trditev zavrnila kot neutemeljeno. Nobeden od proizvajalcev Unije ni omenil težav pri zagotavljanju dodatnih podatkov zaradi časa, pretečenega med časom zahtevka in obdobjem, obravnavanim v vprašalniku. Poleg tega so lahko vzorčene rižarne, kot je razvidno iz nezaupne dokumentacije, po potrebi ponovno predložile revidiran vprašalnik, vključno s podatki o količinah, proizvedenih iz uvoženega oluščenega in neoluščenega riža.

(38)

Združenje CRF je trdilo, da industrija Unije ni sodelovala, saj se je odzvalo le 17,5 % industrije Unije ter da bi morala Komisija sprejeti ustrezen sklep in zaključiti preiskavo.

(39)

Komisija je v odgovor na to trditev navedla, da je v okviru razdrobljene industrije menila, da se vzorec, ki je zajemal 17,5 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji, šteje za dovolj reprezentativnega za oblikovanje sklepov v zvezi z mikrofinančnimi kazalniki industrije Unije. Poleg tega v uredbi o splošnih tarifnih preferencialih ali Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1083/2013 (13) ni določbe o postopkovnih pravilih, ki bi določala specifično raven reprezentativnosti vzorca. Ob tem so tri od štirih vzorčenih rižarn predelovale neoluščen/oluščen riž s poreklom iz držav zunaj EU. Obseg proizvodnje riža s poreklom iz držav zunaj EU se je sčasoma povečal in dosegel najvišjo vrednost 40 % celotnega vzorca. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(40)

Združenje CRF je trdilo, da je zaradi zaporedja, po katerem je Komisija stopila v stik z zainteresiranimi stranmi pri vzorčenju, to pristransko do družb, ki so že bile vključene v vzorec prvotne preiskave, zaradi česar je novo vzorčenje postalo neveljavno.

(41)

Komisija je zavrnila te trditve. Prvič, v obvestilu o ponovnem začetku preiskave so bile vse zainteresirane strani pozvane, naj izrazijo svoja stališča in Komisiji predložijo informacije. Drugič, zaporedje pošiljanja dopisov ni bilo povezano z odločitvijo o vzorčenju proizvajalcev Unije. To poudarja dejstvo, da so bili poslani standardni dopisi, ki strani pozivajo k sodelovanju in predložitvi podatkov. Tretjič, odločitev o vzorcu proizvajalcev Unije je bila sprejeta 8. marca 2023, precej po tem, ko je bil vzpostavljen stik s potencialnimi proizvajalci Unije in njihovimi združenji ter so bili pozvani k sodelovanju. V tem smislu je bila odločitev o vzorčenju sprejeta, ko so bile vse potencialno zainteresirane strani obveščene o ponovnem začetku preiskave in so dobile priložnost, da izrazijo namero o sodelovanju v preiskavi.

(42)

Komisija je na podlagi navedenega zavrnila trditve združenja CRF v zvezi z vzorcem rižarn, ki predelujejo indijski riž v Uniji.

(43)

V skladu s členom 23 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih bi bilo treba obstoj resnih težav določiti, ko se gospodarski in/ali finančni pogoji proizvajalcev Unije poslabšajo. Pri ugotavljanju, ali tako poslabšanje obstaja, Komisija med drugim upošteva dejavnike iz člena 23 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, če so take informacije na voljo. Zato je proučila zadevne dejavnike, da bi ugotovila, ali so imele rižarne resne težave.

(44)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi podatkov, pridobljenih od držav članic, in statističnih podatkov o uvozu, ki so na voljo prek Eurostata. Ob priznavanju velike razdrobljenosti industrije Unije in pomanjkanja zbirnih podatkov na ravni EU o potrošnji brušenega riža se je odločila za „metodologijo bilance stanja“ (14). To metodologijo že več let uporablja Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, da bi ocenil potrošnjo riža ter tudi vseh žit in oljnic v Uniji.

(45)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo Komisiji, se je potrošnja obravnavanega izdelka v Uniji, izražena v ekvivalentu brušenega riža, ki je bila za Evropsko unijo ocenjena v obdobju preiskave (EU-28) (15), razvijala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja (v tonah)

(46)

Potrošnja obravnavanega izdelka v Uniji je v obdobju preiskave nekoliko nihala. Najvišjo vrednost je dosegla v tržnem letu 2015, ko je bila za 8 % višja kot na začetku obdobja. Med tržnima letoma 2015 in 2016 se je zmanjšala za 4 %. Kljub temu nihanju se je v obdobju preiskave skupno povečala za 4 %.

(47)

Komisija je preiskala, ali se zadevni izdelek uvaža v količinah in/ali po cenah, ki povzročajo ali bi lahko povzročale resne težave proizvajalcem Unije, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke. V zvezi s tem je analizirala uvoz zadevnega izdelka v obdobju preiskave (16). V spodnji preglednici je prikazan razvoj uvoza.

Preglednica 2

Obseg uvoza in proizvodnja Unije (v tonah)

(48)

Obseg uvoza iz Kambodže se je v obdobju preiskave povečal s približno 164 000 ton na približno 254 000 ton. Do tržnega leta 2015 se je znatno povečal, nato pa se je nekoliko zmanjšal, kar je sovpadalo z zmanjšanjem potrošnje v tržnem letu 2016. Kljub zmanjšanju je bil uvoz iz Kambodže še naprej za 55 % višji kot v tržnem letu 2012.

(49)

Uvoz iz Mjanmara/Burme se je v obdobju preiskave prav tako znatno povečal, in sicer s približno 2 000 ton na približno 63 000 ton. Vendar je ostal na nižji ravni kot uvoz iz Kambodže. V tržnih letih 2013 in 2014 se je znatno povečal, nato je v tržnem letu 2015 sledilo rahlo zmanjšanje, v tržnem letu 2016 pa se je spet povečal, kar je pomenilo kar 30-kratno povečanje v primerjavi z začetkom obdobja.

(50)

Delež uvoza iz Kambodže v ocenjeni proizvodnji Unije se je povečal s 15 %, kolikor je znašal v tržnem letu 2012, na 27 % v tržnem letu 2016, kar pomeni povečanje za 12-odstotnih točk. Delež uvoza iz Mjanmara/Burme v ocenjeni proizvodnji Unije se je povečal s skoraj nič, kolikor je znašal v tržnem letu 2012, na 7 % v tržnem letu 2016. V obdobju trenda povečanja za obe državi se je po ocenah proizvodnja Unije znatno zmanjšala, in sicer za 15 %. Tržni delež uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme se je povečal s 15 % v tržnem letu 2012 na 34 % v tržnem letu 2016, medtem ko se je ocenjena proizvodnja Unije znatno zmanjšala.

(51)

Uvoz zadevnega izdelka se je v primerjavi s celotnim uvozom obravnavanega izdelka v Unijo razvijal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in delež uvoza (v tonah)

(52)

Delež uvoza zadevnega izdelka iz Kambodže se je v obdobju preiskave povečal za 5 %, in sicer z 38 % na 40 %, najvišjo vrednost 47 % pa je dosegel v tržnem letu 2015.

(53)

Delež uvoza zadevnega izdelka iz Mjanmara/Burme se je v obdobju preiskave povečal za 20-krat, in sicer z 0,5 % na 10 % v tržnem letu 2016.

(54)

Tržni delež uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme, izražen kot odstotek celotne potrošnje Unije (glej uvodno izjavo (45)), se je razvijal na naslednji način:

Preglednica 4

Tržni delež

(55)

Kambodža je povečala svoj tržni delež z 10,9 % na 16,2 %, tržni delež Mjanmara/Burme pa se je povečal z 0,1 % na 4 %. Skupni tržni delež se je v obdobju preiskave skoraj podvojil, in sicer z 11 % na 20,2 %, in je proti koncu obdobja preiskave ostal stalno visok.

(56)

Razvoj povprečne cene (CIF na meji EU) izdelka, uvoženega iz Kambodže in Mjanmara/Burme, kaže naslednje trende:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono)

(57)

Uvozna cena zadevnega izdelka s poreklom iz Kambodže se je v obdobju preiskave znižala za 6 %, uvozna cena zadevnega izdelka s poreklom iz Mjanmara/Burme pa se je v istem obdobju znižala za 3 %. Uvozne cene iz Mjanmara/Burme so ostale stalno nižje od uvoznih cen iz Kambodže. Skupna tehtana povprečna uvozna cena se je v obdobju preiskave znižala za 11 %.

(58)

Uvozna cena zadevnega izdelka je bila v celotnem obdobju preiskave nižja od prodajne cene podobnega in neposredno konkurenčnega izdelka v Uniji. Razlika med ceno uvoza iz Kambodže in prodajno ceno industrije Unije se je povečala s 17 % v tržnem letu 2012 na 30 % v tržnem letu 2016, medtem ko se je razlika med ceno uvoza iz Mjanmara/Burme in prodajno ceno industrije Unije povečala z 41 % v tržnem letu 2012 na 49 % v tržnem letu 2016. Ker potrošniki na splošno ne razlikujejo med različnim poreklom indijskega riža, je razlika med cenami uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme in cenami rižarn v Uniji (glej uvodno izjavo (98)) dovolj velika, da uvoz iz Kambodže in Mjanmara/Burme izvaja pritisk na cene Unije.

(59)

Uvoz iz Kambodže se je v obdobju preiskave torej znatno povečal tako v absolutnem smislu (za 55 %, glej uvodno izjavo (47)) kot tudi v smislu tržnega deleža za +5,3-odstotne točke (z 10,9 % na 16,2 %, glej uvodno izjavo (54)). Čeprav se je obseg uvoza (glej uvodno izjavo (51)) v tržnem letu 2016 zmanjšal v primerjavi s tržnim letom 2015 (s 298 717 ton na 253 867 ton), je ostal znatno večji od obsega uvoza na začetku obdobja preiskave (163 786 ton). Poleg tega se je uvozna cena zadevnega izdelka v obdobju preiskave znatno znižala, in sicer s 588,4 na 552,2 EUR/tono (glej preglednico 5 v uvodni izjavi (56)). Ta uvozna cena je bila v celotnem obravnavanem obdobju nižja od prodajne cene industrije Unije in njenih stroškov proizvodnje (glej uvodno izjavo (78)). Zato je uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže v smislu velikega obsega in cen v obdobju preiskave izvajal pritisk na gospodarsko uspešnost rižarn v Uniji.

(60)

Uvoz iz Mjanmara/Burme se je v obdobju preiskave eksponentno povečal tako v absolutnem smislu (za 3 027 %, glej uvodno izjavo (47)) kot tudi v smislu tržnega deleža za +3,9-odstotne točke (z 0,1 % na 4,0 %, glej uvodno izjavo (54)). Čeprav se je obseg uvoza (uvodna izjava (51)) v tržnem letu 2015 nekoliko zmanjšal v primerjavi s tržnim letom 2014 (z 52 689 ton na 35 958 ton), se je v tržnem letu 2016 ponovno povečal, in sicer na 62 808 ton, kar je bilo 30-krat več, kot je znašal obseg uvoza na začetku obdobja preiskave (2 075 ton). Poleg tega se je uvozna cena zadevnega izdelka v obdobju preiskave znižala, in sicer s 428,8 na 413,9 EUR/tono (glej preglednico 5 v uvodni izjavi (56)). Prav tako je bila cena uvoza iz Mjanmara/Burme v celotnem obravnavanem obdobju znatno nižja od prodajne cene industrije Unije in njenih stroškov proizvodnje (glej uvodno izjavo (78)) ter celo nižja od cene uvoza iz Kambodže. Kljub manjšemu obsegu uvoza indijskega riža s poreklom iz Mjanmara/Burme je v obdobju preiskave glede na izrazito povečanje tudi ta izvajal pritisk na gospodarsko uspešnost rižarn Unije.

(61)

Analiza je enaka, če se učinki uvoza iz Mjanmara/Burme in Kambodže obravnavajo skupaj. Uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara/Burme je tako v smislu obsega kot cen v obdobju preiskave izvajal pritisk na gospodarsko uspešnost rižarn v Uniji.

(62)

Nekateri dejavniki, vključno s tržnim deležem, proizvodnjo, uvozom in uvoznimi cenami, so bili pridobljeni iz makrostatističnih podatkov, drugi (kot so proizvodnja vzorčene rižarne, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, prodajne cene, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, zaposlenost in zaloge) pa so temeljili na odgovorih vzorčenih proizvajalcev Unije iz vprašalnikov.

(63)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obdobju preiskave razvijala na naslednji način:

Preglednica 6

Potrošnja Unije in tržni delež industrije Unije

(64)

Kljub povečanju potrošnje Unije za 4 % med tržnima letoma 2012 in 2016 se je tržni delež industrije Unije znatno zmanjšal, in sicer z 71,4 % na 59,6 % (–17 %). Zato industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti povečanja potrošnje Unije do tržnega leta 2015, njen tržni delež pa se je v tržnem letu 2016 dodatno zmanjšal.

(65)

Ocenjena proizvodnja Unije se je razvijala na naslednji način:

Preglednica 7

Proizvodnja (v tonah ekvivalenta brušenega riža)

(66)

Ocenjena proizvodnja Unije se je v obdobju preiskave znatno zmanjšala, in sicer za 15 % v relativnem smislu in za 167 501 tono v absolutnem smislu, tj. z 1 111 772 ton na 944 271 ton.

(67)

Po dokončnem razkritju je združenje CRF trdilo, da v podatkih o proizvodnji niso bile upoštevane zaloge neoluščenega in oluščenega riža niti druge uporabe neoluščenega ali oluščenega riža, zato je združenje CRF podvomilo v zanesljivost podatkov o proizvodnji.

(68)

Dejansko Komisija pri oceni proizvodnje Unije ni upoštevala zalog, kot je prikazano v preglednici 7. Vendar namen tega postopka ni bil določiti točno količino proizvodnje, temveč prikazati trend. Negativni trend, razviden iz preglednice 7, dodatno potrjuje razvoj obsega proizvodnje, ki ga je sporočil vzorčeni proizvajalec Unije, kot je prikazano v preglednici 8. Komisija je v svoji oceni domnevala, da je bilo vse, kar je bilo požeto v danem tržnem letu, predelano v istem letu, pri čemer sta bili v tem teoretičnem izračunu začetna in končna zaloga surovin vzajemno izključeni iz enačbe. Komisija meni, da je metodologija, uporabljena za oceno celotne proizvodnje Unije, ustrezna in da majhno dodajanje ali odštevanje zalog surovine, ki v tržnem letu ni bila predelana, ne bi spremenilo proizvodnega trenda v obdobju.

(69)

Kar zadeva morebitno odštetje neoluščenega riža za druge uporabe od ocenjene proizvodnje, Komisija poleg semen, ki jih je odštela pri svojem izračunu, ni vedela za drugo potencialno uporabo neoluščenega ali oluščenega riža. Poleg tega združenje CRF ni utemeljilo svoje trditve o drugih možnih uporabah in o tem, kako bi bili podatki, ki jih je uporabila Komisija, izkrivljeni. Ta trditev se zato zavrne.

(70)

Proizvodna zmogljivost vzorčenih proizvajalcev Unije za proizvodnjo zadevnega izdelka je prav tako kazala trend zmanjševanja. V obdobju preiskave se je zmanjšala za 10 %.

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(71)

Izkoriščenost zmogljivosti za zadevni izdelek se je zmanjšala s 60,3 % na 54,3 %.

(72)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju razvijale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge (v tonah)

(73)

Čeprav so končne zaloge nihale, so se v obdobju preiskave povečale za 62 %, in sicer z 12 378 ton na 20 002 ton. Industrija Unije zaradi nizkih konkurenčnih cen uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme kljub naraščajočemu povpraševanju (glej uvodno izjavo (45)) ni mogla zmanjšati obsega končnih zalog. Končne zaloge, izražene kot delež proizvodnje, so se v obdobju preiskave prav tako povečale, in sicer za 80 %.

(74)

Obseg prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju razvijal na naslednji način:

Preglednica 10

Obseg prodaje (v tonah)

(75)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v Uniji se je zmanjšal za 13 %. Celotna prodaja celotne industrije v Uniji sledi nekoliko drugačnemu trendu, vendar je končni rezultat enak (tj. zmanjšanje za 13 %).

(76)

Po dokončnem razkritju je združenje CRF trdilo, da Komisija ni pojasnila, kako je izračunala celotni obseg prodaje proizvajalcev Unije, in ni razkrila izvirnih podatkov.

(77)

Komisija je v odgovor na to trditev združenju CRF z elektronskim sporočilom z dne 11. januarja 2024 potrdila, da so bili vsi osnovni podatki, ki jih je Komisija uporabila za določitev makroekonomskih kazalnikov, že dani na voljo vsem zainteresiranim stranem 30. oktobra 2023 v odprti dokumentaciji (t23.005068) in po nekaterih pripombah v drugi različici 20. decembra 2023 (t23.006965). Komisija je na podlagi podatkov, vključenih v zgoraj navedeni dokumentaciji, prodajo Unije izračunala tako, da je od celotne potrošnje Unije odštela obseg uvoza iz tretjih držav.

(78)

Tehtana povprečna prodajna cena na enoto vzorčenih rižarn nepovezanim strankam v Uniji, njihovi proizvodni stroški in njihova dobičkonosnost so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

Preglednica 11

Prodajna cena, proizvodni stroški in dobičkonosnost

(79)

Proizvodni stroški vzorčenih rižarn so se v obdobju preiskave znatno povečali, in sicer za 6 % v tržnem letu 2015 in za 13 % v tržnem letu 2016.

(80)

Cene na enoto vzorčenih rižarn so se v obdobju preiskave povišale za 11 %. Hkrati so se proizvodni stroški v istem obdobju povečali za 13 %. Industrija Unije ni mogla povišati svojih cen v skladu s povečanjem svojih proizvodnih stroškov in je tako do konca obdobja preiskave začela ustvarjati izgubo.

(81)

Dobičkonosnost industrije Unije je v obdobju preiskave nihala, pri čemer je bila industrija Unije na pragu dobička v tržnem letu 2012, nato se je dobičkonosnost povečala in dosegla najvišjo vrednost 5,6 % v tržnem letu 2014, nato pa se je zmanjšala in dosegla - 1,2 % v tržnem letu 2016 (glej uvodno izjavo (78)). Ta trend je mogoče pojasniti z dejstvom, da industrija Unije ni mogla zadostno povišati svojih cen, da bi pokrila povečanje svojih stroškov, kot je prikazano v zgornji preglednici.

(82)

Zaposlenost se je v obdobju preiskave razvijala na naslednji način:

Preglednica 12

Zaposlenost

(83)

Skupno število zaposlenih se je v obdobju preiskave zmanjšalo za 30 %.

(84)

Komisija nima dokazov o stečajih v zvezi s proizvajalci Unije v obdobju preiskave.

(85)

V obdobju preiskave se je položaj industrije Unije poslabšal tako v gospodarskem kot tudi v finančnem smislu.

(86)

Industrija Unije ni mogla izkoristiti skupnega povečanja potrošnje za 4 %, njen tržni delež pa se je zmanjšal za 17 %. Hkrati se je tržni delež uvoza iz Kambodže povečal za 5,3 %, tržni delež uvoza iz Mjanmara/Burme pa za 3,9 %. V absolutnem smislu se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 71,4 % v tržnem letu 2012 na 59,6 % v tržnem letu 2016. Proizvodnja, obseg prodaje, izkoriščenost zmogljivosti in zaposlenost so se zmanjšali. Zaloge so se povečale zaradi pritiska uvoza indijskega riža iz Kambodže in Mjanmara/Burme po cenah, ki so bile celo nižje od proizvodnih stroškov rižarn v Uniji.

(87)

Proizvodnja v Uniji se je zmanjšala za 15 %. Gospodarske težave so se torej pojavile predvsem v smislu zmanjšanja obsega prodaje ter cenovnega pritiska uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme. Proizvodni stroški industrije Unije so se povečevali hitreje kot so se poviševale njene prodajne cene. V tržnem letu 2016 so rižarne v Uniji utrpele izgube zaradi znatnega obsega poceni uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme. Da bi lahko konkurirale na trgu, so morale prodajati pod proizvodnimi stroški.

(88)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da se je gospodarski in finančni položaj industrije Unije poslabšal v smislu člena 23 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih.

(89)

Združenje CRF je po razkritju predložilo pripombe, v katerih je izrazilo pomisleke glede zanesljivosti določenih dejavnikov, zlasti v zvezi s tržnim deležem, celotno prodajo Unije, prodajnimi cenami in dobičkonosnostjo, saj so se novi podatki, zbrani za namene ponovno začete preiskave, razlikovali ali pokazali drugačen trend kot gospodarski dejavniki v zadevni uredbi.

(90)

Komisija je menila, da te primerjave niso relevantne, zato je te pripombe zavrnila, ker je Splošno sodišče zadevno uredbo razglasilo za nično, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (8). Ker se je opredelitev zadevnega izdelka in s tem industrije Unije v obeh preiskavah razlikovala, so tudi podatki, uporabljeni za določitev različnih gospodarskih dejavnikov, različni in so zato postali neprimerljivi. V vsakem primeru ustrezni pravni preizkus ponovno začete preiskave ni bil ugotoviti gospodarski položaj rižarn, ki predelujejo indijski riž, v Uniji v primerjavi z rižarnami Unije iz prvotne uredbe, temveč ugotoviti, ali so imeli proizvajalci Unije, kot so opredeljeni v uvodni izjavi (26), gospodarske težave.

(91)

Ko je Komisija ugotovila, da se je gospodarski in finančni položaj rižarn v Uniji poslabšal v smislu člena 23 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, je proučila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom zadevnega izdelka in resnimi težavami rižarn v Uniji. Poleg tega je analizirala, ali je resne težave mogoče pripisati drugim dejavnikom in ne uvozu iz Kambodže in Mjanmara/Burme.

(92)

Preglednica in spodnja grafa jasno kažeta časovno sovpadanje gibanja uvoza iz Kambodže in položaja industrije Unije, kar dokazuje tudi znatna izguba tržnih deležev, ki je povzročila resne težave rižarnam v Uniji.

Preglednica 13a

Tržni delež

Graf 1a

Gibanje tržnega deleža (v odstotkih)

Graf 2a

Gibanje tržnega deleža (v tonah)

(93)

Obseg uvoza iz Kambodže se je v obdobju preiskave povečal za več kot 90 000 ton. To povečanje uvoza iz Kambodže je znatno preseglo povečanje potrošnje na trgu Unije (ki je bila omejena na 62 000 ton, kar ustreza več kot 4-odstotnemu povečanju) in industriji Unije preprečilo, da bi povečala obseg prodaje v skladu s povečanjem potrošnje.

(94)

Preglednica in spodnji graf tudi jasno kažeta sovpadanje gibanja uvoza iz Mjanmara/Burme in položaja industrije Unije, kar ponovno dokazuje znatna izguba tržnih deležev, ki je povzročila resne težave rižarnam v Uniji.

Preglednica 13b

Tržni delež

Graf 1b

Gibanje tržnega deleža (v odstotkih)

Graf 2b

Gibanje tržnega deleža (v tonah)

(95)

Na splošno se je obseg uvoza iz Mjanmara/Burme v obdobju preiskave povečal za približno 60 000 ton. Tako povečanje uvoza iz Mjanmara/Burme je bilo skoraj enako povečanju potrošnje na trgu Unije (ki je bilo omejeno na skupaj 62 000 ton, kar ustreza 4-odstotnemu povečanju) in industriji Unije preprečilo, da bi povečala obseg prodaje v skladu s povečanjem potrošnje.

(96)

Povečanji tržnega deleža Kambodže za 5,3-odstotne točke in tržnega deleža Mjanmara/Burme za 3,9-odstotne točke sta sovpadali z izgubo 11,8-odstotne točke tržnega deleža industrije Unije, ki se je zmanjšal z 71,4 %, kolikor je znašal v tržnem letu 2012, na 59,6 % v tržnem letu 2016. Tržni delež poceni uvoza se je torej povečal na račun industrije Unije.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (45) in (92)–(96), je povišanje ravni potrošnje proti koncu obdobja preiskave sovpadalo s še večjim in pomembnim povečanjem uvoza zadevnega izdelka iz Kambodže in Mjanmara/Burme. To povečanje poceni uvoza ob naraščajoči potrošnji je privedlo do nasičenja na trgu Unije in zmanjšanja tržnega deleža rižarn v Uniji, ki niso mogle konkurirati uvoznim cenam, ki so bile celo nižje od njihovih proizvodnih stroškov.

(98)

Dejansko se je uvoz povečal zaradi nizkih cen. Uvozna cena zadevnega izdelka je bila v obdobju preiskave stalno nižja od povprečne prodajne cene podobnega in neposredno konkurenčnega izdelka. Poleg tega je bila povprečna uvozna cena v celotnem obdobju preiskave znatno nižja od povprečnih proizvodnih stroškov rižarn v Uniji. Spodnja preglednica podrobno prikazuje razliko med ceno uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme ter prodajno ceno in proizvodnimi stroški industrije Unije:

Preglednica 14

Primerjava cen in stroškov

(99)

Razlika med ceno uvoza iz Kambodže in prodajno ceno industrije Unije se je povečala s 17 % v tržnem letu 2012 na 30 % v tržnem letu 2016, medtem ko se je razlika med ceno uvoza iz Mjanmara/Burme in prodajno ceno industrije Unije povečala z 41 % v tržnem letu 2012 na 49 % v tržnem letu 2016. Ta poceni uvoz iz zadevnih držav je izvajal znaten pritisk na cene. Zato rižarne v Uniji niso mogle zadostno povišati svojih prodajnih cen, da bi pokrile svoje proizvodne stroške v tržnem letu 2016, s čimer se je povečal pritisk na njihovo finančno uspešnost, in so tako do konca obdobja preiskave začele ustvarjati izgubo.

(100)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da obstaja vzročna zveza med uvozom iz zadevnih držav in resnimi težavami industrije Unije.

(101)

Združenje CRF je po dokončnem razkritju prav tako trdilo, da je ugotovitev Komisije o resnih težavah temeljila na kumulativni oceni učinkov obsega in cene uvoza riža iz Kambodže in Mjanmara/Burme.

(102)

Komisija je menila, da je v dokončnem razkritju ustrezno tako ločeno kot kumulativno proučila učinke obsega in cene riža iz Kambodže in Mjanmara/Burme. Vendar je Komisija zaradi jasnosti pregledala svojo odločitev, da bo jasno ločila in razlikovala učinke uvoza iz Kambodže od učinkov uvoza iz Mjanmara/Burme. V ta namen je Komisija 29. januarja 2024 združenju CFR poslala dodatno delno razkritje („dodatno delno razkritje“), omejeno na rezultat ocene resnih težav industrije Unije (oddelek 3 Uredbe) in omogočila predložitev pripomb.

(103)

Po dodatnem delnem dokončnem razkritju je združenje CRF menilo, da Komisija kot prvo ni izvedla ločene ocene učinkov obsega in cene uvoza indijskega riža na trg Unije za Kambodžo in kot drugo, da bi Komisija morala razkriti celoten drugi dokument o splošnem razkritju in ne le rezultat ponovne ocene industrije Unije.

(104)

Kar zadeva trditev o kumulativni oceni, je Komisija zavrnila trditev združenja CRF, prvič, ker je opravila ločeni analizi učinka obsega uvoza in cen na trg Unije za Kambodžo in za Mjanmar/Burma, in drugič, ker združenje CRF ni utemeljilo, zakaj in kako Komisija ni opravila ustrezne individualne analize, glede na to, da so bili prisotni vsi posamezni kazalniki.

(105)

Kar zadeva drugi del trditve združenja CRF, ki se nanaša na nov celoten drugi dokument o splošnem razkritju, je Komisija v odziv na pripombo združenja CRF, da ni bilo ločenih analiz uvoza iz Kambodže in iz Mjanmara/Burme, zaradi jasnosti menila, da je primerno opraviti drugo razkritje le za del, na katerega se nanaša trditev združenja CRF o kumulativni oceni, in ker je dodatno poudarila individualni analizi za Kambodžo in Mjanmar/Burma v zvezi s poslabšanjem gospodarskih in/ali finančnih razmer proizvajalcev Unije.

(106)

Komisija je zlasti sklenila, da je bil obseg uvoza iz Kambodže v primerjavi z obsegom uvoza iz Mjanmara/Burme večji, saj je dosegel večji tržni delež, cena pa je bila nižja od cen brušenega indijskega riža proizvajalcev Unije. Poleg tega so bile cene uvoza iz Mjanmara/Burme kljub temu, da je bil obseg uvoza manjši od uvoza iz Kambodže, še nižje od cen uvoza iz Kambodže. Zato je jasno, da sta oba vira uvoza proizvajalcem Unije povzročila resne težave, ne glede na to, ali sta bila ocenjena skupaj ali ločeno.

(107)

Združenje CRF je trdilo, da bi morala Komisija v svojem dokončnem razkritju zagotoviti analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Zato je združenje CRF zahtevalo, naj Komisija zagotovi dodatno dokončno razkritje, ki vsebuje manjkajočo analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(108)

Komisija je opozorila, da člen 22(1) uredbe o splošnih tarifnih preferencialih ne zahteva nobene analize nelojalnega nižanja prodajnih cen in se nanaša le na uvoz v „obsegu in/ali cenah“, ki povzroča resne težave proizvajalcem Unije, ki proizvajajo podobne in neposredno konkurenčne izdelke.

(109)

Poleg tega je Splošno sodišče v točki 113 sodbe izrecno priznalo, da uredba o splošnih tarifnih preferencialih ne določa izrecne obveznosti izvedbe analize nelojalnega nižanja prodajnih cen niti metode izračuna v zvezi z določitvijo učinka uvoza. Splošno sodišče je v točki 115 sodbe ugotovilo, da obstaja več analitičnih metod, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali so izpolnjeni pogoji iz členov 22 in 23 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, in da ima Komisija določeno diskrecijsko pravico pri izbiri metode, v skladu s katero je treba preveriti, ali so ti pogoji izpolnjeni.

(110)

V skladu z navedenim se je Komisija v tej ponovno začeti preiskavi odločila, da ne bo izvedla analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, temveč bo primerjala gibanje cen zadevnega izdelka ter podobnih in neposredno konkurenčnih izdelkov ter proizvodne stroške proizvajalcev Unije. Komisija je menila, da je analiza primerjave cen in stroškov iz preglednice 14 ustrezna metoda za oceno glede resnih težav proizvajalcev Unije. Zato se trditev o izvedbi analize nelojalnega nižanja prodajnih cen zavrne.

(111)

Komisija je ocenila tudi, ali so k resnim težavam rižarn v Uniji morda prispevali drugi dejavniki. Proučila je zlasti učinek uvoza iz tretjih držav na poslabšanje gospodarskega in finančnega položaja rižarn v Uniji.

(112)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju razvijal na naslednji način:

Preglednica 15

Uvoz iz drugih tretjih držav

(113)

Uvoz iz vseh tretjih držav (ki predstavlja 50 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo), razen zadevnih držav, se je v obravnavanem obdobju povečal za 19 % v absolutnem smislu, njegov tržni delež pa se je povečal za 2,6 % (na podlagi podatkov v ekvivalentu brušenega riža).

(114)

Čeprav lahko uvoz iz drugih tretjih držav delno pojasni zmanjšanje tržnih deležev Unije, je povečanje tržnega deleža uvoza iz teh drugih tretjih držav za 2,6-odstotne točke (s 17,6 % na 20,2 %), tudi kumulativno manjše od povečanja tržnega deleža Kambodže, ki znaša 5,3 % (z 10,9 % na 16,2 %) in Mjanmara/Burme, ki znaša 3,9 % (z 0,1 % na 4,0 %) (glej preglednico 4).

Graf 3

Primerjava cen in stroškov

(115)

Komisija je na podlagi podrobne analize uvoza iz tretjih držav ugotovila, da imajo glavne države izvoznice, kot so Tajska, Indija in Pakistan (ki so v zadnjem letu preiskave predstavljale 41 % celotnega uvoza indijskega riža v Unijo), bistveno višje povprečne cene za zadevni izdelek v primerjavi s cenami uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme ter prodajnimi cenami Unije. Uvoz iz teh glavnih držav izvoznic torej proizvajalcem Unije ne povzroča resnih težav.

(116)

Razlika med ceno uvoza iz vseh tretjih držav ter ceno uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme prav tako potrjuje sklep, da so nižje cene in znaten obseg uvoza Mjanmaru/Burmi in Kambodži omogočili hitro povečanje njunega izvoza v Unijo v obdobju preiskave, zaradi česar so imele rižarne Unije resne gospodarske in finančne težave. Komisija ugotavlja, da so Kambodža, Mjanmar/Burma, Tajska, Indija in Pakistan v obdobju preiskave predstavljali med 89 % in 92 % celotnega uvoza. Kot pa je navedeno v uvodni izjavi (51), je obseg uvoza iz Kambodže predstavljal približno 42 % celotnega deleža uvoza v celotnem obdobju preiskave. Delež Mjanmara/Burme znaša 6,5 %.

(117)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da čeprav je uvoz iz vseh tretjih držav morda v omejenem obsegu prispeval k poslabšanju gospodarskega položaja industrije Unije, ni zmanjšal vzročne zveze z uvozom iz Kambodže ali Mjanmara/Burme.

(118)

Po dokončnem razkritju je združenje CRF trdilo, da popolna odsotnost analize učinka japonskega riža na rižarne, ki predelujejo indijski riž, v Uniji izkrivlja celotno analizo vzročne zveze. Poleg tega je združenje CRF trdilo, da rižarne uporabljajo enake stroje za mletje indijskega in japonskega riža in da je dokazano, da lahko rižarne zlahka preklopijo med obema vrstama riža ter da bi morala Komisija zagotoviti dopolnilno analizo trga japonskega riža, v kateri bi ocenila obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, dobiček in zaposlenost.

(119)

Komisija je ugotovila, da združenje CRF ni utemeljilo svoje trditve, da bi morala Komisija svojo analizo vzročne zveze dopolniti z oceno trga japonskega riža. Združenje CRF poleg preproste izjave ni predložilo nobenega dokaza o upoštevnosti razvoja trga brušenega japonskega riža za gospodarski položaj proizvajalcev Unije, ki proizvajajo brušen indijski riž v Uniji. Poleg tega so podatki, ki jih je preučila Komisija, tudi ob predpostavki, da lahko rižarne zlahka preklopijo med indijskim in japonskim rižem, pokazali, da do prilagoditve ni prišlo, saj je imela industrija Unije resne težave zaradi uvoza indijskega riža. Povedano drugače, tudi če se je proizvodnja japonskega riža v tržnih letih 2015 in 2016 povečala po zmanjšanju v obdobju od tržnega leta 2012 do tržnega leta 2014, tak razvoj dogodkov ni zmanjšal vzročne zveze med uvozom indijskega riža in ugotovljenimi resnimi težavami. Ta trditev se zato zavrne kot neutemeljena.

(120)

Združenje CRF je trdilo, da gibanje uvoza in poslabšanje položaja industrije Unije v smislu dobičkonosnosti med letoma 2015/2016 in 2016/2017 nista časovno sovpadala.

(121)

Komisija je ugotovila, da je združenje CRF izpostavilo eno leto iz obdobja preiskave in ga predstavilo ločeno, zunaj konteksta. Vendar ocena resnih težav obravnava trende, ki trajajo več zaporednih let, kot je določeno v členu 10(1)(c) Delegirane uredbe (EU) št. 1083/2013. Samo trendi in korelacija trendov v takem daljšem obdobju lahko dajo zanesljivo sliko o resnih težavah in njihovih vzrokih. Pregled trendov v celotnem obdobju preiskave preiskovalnemu organu omogoča, da ga osamelci, kot je ta, na katerega se je sklicevalo združenje CRF v svoji trditvi, ne zavedejo.

(122)

Poleg tega je Komisija pokazala, da je ob upoštevanju trendov v celotnem obdobju preiskave jasno, da se je uvoz iz Kambodže od tržnega leta 2014 povečal za več kot 50 % (glej preglednico 2 v uredbi), njegov tržni delež pa se je povečal za skoraj 5-odstotnih točk. Hkrati so vsi glavni kazalniki o stanju industrije Unije pokazali znatno zmanjšanje (glej uvodno izjavo (66) o proizvodnji, uvodno izjavo (71) o izkoriščenosti zmogljivosti, uvodno izjavo (82) o zaposlenosti in uvodno izjavo (75) o prodaji). Komisija je zato jasno ugotovila časovno sovpadanje med povečanjem uvoza iz Kambodže in tržnih deležev ter poslabšanjem položaja industrije Unije. Trditev se zato zavrne.

(123)

Komisija je ugotovila vzročno zvezo med resnimi težavami industrije Unije ter uvozom iz vsake države posebej, torej iz Kambodže in ločeno iz Mjanmara/Burme. Ocenila je tudi druge dejavnike, zlasti uvoz iz drugih tretjih držav, ki je morda prispeval k tem težavam. V zvezi s tem je ugotovila, da uvoz iz tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze, tako da še vedno obstaja dejanska vzročna zveza med uvozom iz Kambodže in tudi iz Mjanmara/Burme ter resnimi težavami rižarn v Uniji. Posledično je ugotovila, da morebiten učinek navedenega dejavnika na položaj rižarn v Uniji ni oslabil zveze med obsegom uvoza, zlasti iz Kambodže, in cenami uvoza iz Kambodže in Mjanmara/Burme ter resnimi težavami rižarn v Uniji.

(124)

Združenje CRF je po dokončnem razkritju trdilo, da Komisija ni razkrila vseh bistvenih dejstev in premislekov, za katere ji je Splošno sodišče odredilo, naj jih razkrije, s čimer je kršila njegovo pravico do obrambe.

(125)

Komisija je to trditev zavrnila kot neutemeljeno. Komisija je dejansko razkrila vsa bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je sklenila, da je bil indijski riž uvožen iz Kambodže in Mjanmara/Burme v količinah in po cenah, ki so industriji Unije povzročile resne težave, zato so zaščitni ukrepi upravičeni. Komisija je z obvestilom k dokumentaciji z dne 30. oktobra 2023 zlasti razkrila vse podatke in metodologijo, ki jih je uporabila za izračun potrošnje in kazalnikov škode. Poleg tega je Komisija obvestilo po prvotnih pripombah združenja CRF nanj revidirala in ga v revidirani obliki ponovno dala na voljo ob dokončnem razkritju. Hkrati je Komisija, kot je zahtevalo združenje CRF, rok za predložitev pripomb na dokončno razkritje podaljšala s 3. januarja 2024 na 8. januar 2024, s čimer je dala združenju CRF na voljo pet dodatnih dni za predložitev pripomb, kar presega 14 zakonsko določenih koledarskih dni. Kar zadeva izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, se je Komisija odločila, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (107)–(109), da ne bo opravila izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen, zato razkritje v zvezi s tem ni bilo potrebno. Zato Komisija meni, da je bila pravica strank do obrambe spoštovana, trditev združenja CRF o nasprotnem pa se zavrne.

(126)

Združenje CRF je poleg tega trdilo, da je pred Splošnim sodiščem navedlo več drugih tožbenih razlogov, ki niso bili obravnavani, zato jih Splošno sodišče tudi ni zavrnilo, kar je pokazalo dodatne nezakonitosti v prvotni analizi Komisije. Po mnenju združenja CRF ti tožbeni razlogi, ki jih Splošno sodišče ni obravnavalo, še naprej izkrivljajo sedanjo analizo Komisije.

(127)

Komisija je to trditev zavrnila kot neutemeljeno, zlasti ker združenje CRF ni pojasnilo in utemeljilo, kako so bile trditve, ki jih je navedlo pred Splošnim sodiščem, relevantne za zadevno preiskavo.

(128)

Poleg tega je Komisija 28. januarja 2024 združenju CRF poslala dodatno delno razkritje in ga dala na voljo vsem zainteresiranim stranem, ker so določene pripombe združenja CRF, prejete po dokončnem razkritju, privedle do revizije kumulativne ocene, ki jo je izvedla Komisija. Samo združenje CRF je predložilo dodatne pripombe na dodatno delno razkritje, ki so bile obravnavane v uvodnih izjavah (102)–(105).

(129)

Ugotovljeno je bilo, da se je indijski riž iz Kambodže in Mjanmara/Burme uvažal v obsegu in po cenah, ki so industriji Unije povzročali resne težave, zato so upravičeni zaščitni ukrepi.

(130)

V skladu s členom 22 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih bi bilo zato treba potrditi dajatve skupne carinske tarife v višini 175 EUR/tono in jih ponovno uvesti za obdobje med 18. januarjem 2019 in 18. januarjem 2020, čemur bi sledilo postopno znižanje v drugem (150 EUR/tono) in tretjem letu (125 EUR/tono).

(131)

Komisija meni, da analiza in sklepi iz te preiskave v celoti obravnavajo napake, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, ter da uporaba pravil, kot jih je pojasnilo Splošno sodišče, upravičuje ponovno uvedbo ukrepov.

(132)

Komisija potrjuje, da bi bilo treba zaščitne ukrepe, kot je navedeno v sporni uredbi, v tem obdobju postopno liberalizirati. Glavni cilj uredbe o splošnih tarifnih preferencialih je dejansko pomagati državam v razvoju pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje revščine ter spodbujati dobro upravljanje in trajnostni razvoj, in sicer tako, da se jim pomaga zlasti pri ustvarjanju delovnih mest, industrializacije in dodatnih prihodkov v okviru mednarodne trgovine. Posebna ureditev „Vse razen orožja“, kot je določena v uredbi o splošnih tarifnih preferencialih, najrevnejšim in najšibkejšim državam na svetu pomaga izkoristiti priložnosti za trgovanje. Te države imajo večinoma podoben gospodarski profil. Zaradi nizke in nediverzificirane izvozne osnove so ranljive, zato so deležne nekaterih zaščitnih ukrepov iz uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, kot sta na primer izvzetje od gradacije izdelkov in uporaba samodejnih zaščitnih ukrepov.

(133)

Zato Komisija potrjuje, da so upravičenci do sheme „Vse razen orožja“ upravičeni do postopnega znižanja stopnje dajatve v obdobju treh let, kot je opisano v nadaljevanju.

(134)

Postopno znižanje je zadostno tudi za preprečitev poslabšanja gospodarskega in finančnega položaja rižarn Unije.

(135)

Zato Komisija meni, da je primerno ponovno uvesti naslednjo tarifno dajatev za obdobje treh let.

(136)

Ker je Komisija potrdila, da bi morale dajatve na uvoz iz Kambodže in Mjanmara/Burme ostati v veljavi v obdobju med 18. januarjem 2019 in 18. januarjem 2022, bi morali carinski organi zavrniti vse zahtevke za povračilo.

(137)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za splošne preferenciale iz člena 39(3) Uredbe (EU) št. 978/2012 –