|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/2247 |
11.11.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/2247
z dne 10. novembra 2025
o ukrepih za preprečevanje naselitve in širjenja Candidatus Liberibacter africanus, Candidatus Liberibacter americanus in Candidatus Liberibacter asiaticus na ozemlju Unije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (d), (e), (f), (g), (h) in (i), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (2) v delu A Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju Unije, v delu B navedene priloge pa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere je znano, da se pojavljajo na ozemlju Unije. |
|
(2) |
Candidatus Liberibacter africanus, Candidatus Liberibacter americanus in Candidatus Liberibacter asiaticus (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizmi) so navedeni v delu A Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Ti škodljivi organizmi znatno negativno vplivajo na rastline vrste citrusov v državah, v katerih so navzoči. |
|
(3) |
Zadevni škodljivi organizmi se lahko širijo prek Diaphorina citri Kuwayama in Trioza erytreae Del Guercio (v nadaljnjem besedilu: zadevna vektorja), ki sta navedena v delu A oziroma delu B Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. |
|
(4) |
Zadevni škodljivi organizmi so navedeni tudi kot prednostni škodljivi organizmi v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 (3), saj gre za tri vrste Candidatus Liberibacter, ki povzročajo bolezen citrusov Huanglongbing/rumeni zmaj. |
|
(5) |
Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja in izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov na ozemlju Unije bi morale države članice izvajati letne preiskave z dovolj velikim številom vizualnih pregledov, vzorčenj in testiranj z uporabo metod v skladu z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi informacijami. |
|
(6) |
V skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 mora vsaka država članica za vsak prednostni škodljivi organizem pripraviti in posodabljati načrt izrednih ukrepov. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih izbruhov je treba sprejeti posebna pravila za izvajanje člena 25 Uredbe (EU) 2016/2031, da se zagotovi celovit načrt izrednih ukrepov v primeru ugotovitev navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na ozemlju Unije. |
|
(7) |
V primeru izbruha zadevnih škodljivih organizmov ter za njihovo izkoreninjenje in preprečevanje njihovega širjenja na ozemlju Unije bi morale države članice vzpostaviti razmejena območja, ki bi morala zajemati okuženo območje in varovalni pas, ter uporabiti ukrepe za izkoreninjenje na navedenih območjih. Velikost navedenih razmejenih območij bi bilo treba določiti na podlagi zmogljivosti širjenja zadevnih vektorjev, ko je njuna navzočnost uradno potrjena. |
|
(8) |
Vendar se v primerih izoliranih ugotovitev navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov vzpostavitev razmejenega območja ne bi smela zahtevati, saj se lahko v takem primeru fitosanitarno tveganje hitro zmanjša na sprejemljivo raven z uporabo posebnih ukrepov. Iz istega razloga bi bilo treba določiti, da se navedeno odstopanje lahko uporabi, kadar obstajajo dokazi, da se odkriti zadevni škodljivi organizmi niso nadalje razširili in da ni znano, da bi bila zadevna vektorja navzoča na območju širine vsaj 3 km okoli izolirane ugotovitve navzočnosti, ali če je ugotovljena navzočnost v enoti pridelave s fizično izolacijo pred zadevnima vektorjema na območjih, kjer se zadevna vektorja na moreta naseliti na prostem. |
|
(9) |
Poleg tega se nekatere zadevne rastline gojijo na enotah pridelave s fizično izolacijo pred zadevnima vektorjema. Kadar se izbruh zadevnih škodljivih organizmov pojavi zunaj takih enot pridelave, obstaja majhna verjetnost, da bo izbruh prizadel zadevne rastline, gojene na navedeni enoti. Zato bi morali biti pristojni organi izvzeti iz obveznosti uporabe ukrepov za izkoreninjenje v zvezi z navedenimi zadevnimi rastlinami, tudi če se nahajajo na razmejenem območju. |
|
(10) |
Da bi se zagotovila takojšnja uporaba ukrepov za izkoreninjenje in preprečilo nadaljnje širjenje zadevnih škodljivih organizmov na preostalo ozemlje Unije, bi bilo treba vsako leto ob najustreznejšem času v letu dovolj intenzivno izvajati preiskave razmejenih območij. |
|
(11) |
Določbe te uredbe v zvezi z izvajanjem statistično zanesljivih preiskav na podlagi tveganj zunaj razmejenih območij bi se morale uporabljati od 1. januarja 2029, da se pristojnim organom omogoči dovolj časa za načrtovanje, pripravo zasnove takih preiskav, zbiranje potrebnih statističnih podatkov in dodelitev zadostnih sredstev za izvajanje navedenih preiskav. |
|
(12) |
Določbe te uredbe o zasnovi in shemi vzorčenja za statistično zanesljive preiskave na podlagi tveganj na razmejenih območjih bi se morale uporabljati od 1. januarja 2028, da se pristojnim organom omogoči dovolj časa za načrtovanje, pripravo navedene zasnove in dodelitev zadostnih sredstev za izvajanje takih preiskav. Navedeno prehodno obdobje bi moralo biti krajše od prehodnega obdobja za preiskave zunaj razmejenih območij, ker navzočnost škodljivih organizmov na razmejenem območju omogoča hitrejše zbiranje potrebnih statističnih podatkov. |
|
(13) |
Določiti bi bilo treba posebne zahteve glede premikov zadevnih rastlin in plodov navedenih zadevnih rastlin z razmejenih območij ter z okuženih območij v varovalne pasove v primeru izbruha na ozemlju Unije, da se zagotovi, da lahko pristojni organi nemudoma obravnavajo tveganje širjenja zadevnih škodljivih organizmov. |
|
(14) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa ukrepe za preprečevanje naselitve in širjenja Candidatus Liberibacter africanus, Candidatus Liberibacter americanus in Candidatus Liberibacter asiaticus na ozemlju Unije ter ukrepe za njihovo izkoreninjenje, kadar je ugotovljena njihova navzočnost na navedenem ozemlju.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„zadevni škodljivi organizmi“ pomenijo Candidatus Liberibacter africanus, Candidatus Liberibacter americanus oz. Candidatus Liberibacter asiaticus; |
|
(2) |
„zadevne rastline“ pomenijo rastline vrst Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf., Aegle Corrêa, Aeglopsis Swingle, Afraegle Engl., Atalantia Corrêa, Balsamocitrus Stapf, Burkillanthus Swingle, Calodendrum Thunb., Choisya Kunth, Clausena Burm. f., Limonia L., Microcitrus Swingle, Murraya J. Koenig ex L., Pamburus Swingle, Severinia Ten., Swinglea Merr., Triphasia Lour. oz. Vepris Comm. ali njihove hibride, razen plodov brez pecljev in listov; |
|
(3) |
„zadevna vektorja“ pomenita Diaphorina citri Kuwayama oz. Trioza erytreae Del Guercio; |
|
(4) |
„informativna karta za preiskavo škodljivega organizma“ pomeni publikacijo Pest survey card on Huanglongbing and its vectors (Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma za bolezen Huanglongbing in njegovih vektorjev) (4) Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija); |
|
(5) |
„splošne smernice za statistično zanesljive preiskave na podlagi tveganj“ pomenijo publikacijo Agencije General guidelines for statistically sound and risk-based surveys of plant pests (Splošne smernice za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj) (5). |
Člen 3
Preiskave na ozemlju Unije
1. Pristojni organi izvajajo letne preiskave zadevnih rastlin na podlagi tveganj za ugotavljanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov in zadevnih vektorjev na območjih ozemlja Unije, kjer obstaja možnost naselitve zadevnih škodljivih organizmov in zadevnih vektorjev, pri čemer upoštevajo informacije iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma.
2. Zasnova preiskav in shema vzorčenja preiskav sta v skladu s splošnimi smernicami za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj, da se z zadostno stopnjo zaupanja ugotovi nizka stopnja navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na tistih območjih, ki so predmet preiskave.
3. Preiskave se izvedejo:
|
(a) |
na podlagi stopnje fitosanitarnega tveganja; |
|
(b) |
na območjih tveganja, ki vključujejo vsaj drevesnice, vrtne centre in javne enote, enote pridelave s fizično izolacijo pred zadevnima vektorjema ali brez nje, ter na drugih območjih, na katerih je verjetna navzočnost zadevnih škodljivih organizmov; |
|
(c) |
ob ustreznem času v letu glede možnosti za ugotavljanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov in zadevnih vektorjev, pri čemer se upoštevata biologija zadevnih škodljivih organizmov, navzočnost in biologija zadevnih vektorjev ter navzočnost zadevnih rastlin. |
4. Preiskave obsegajo, kot je ustrezno:
|
(a) |
vizualne preglede zadevnih rastlin za odkrivanje zadevnih škodljivih organizmov, simptomov zadevnih škodljivih organizmov ali znakov zadevnih vektorjev; |
|
(b) |
namestitev rumenih lepljivih pasti in uporabo metode tolčenja vej ali entomoloških mrež za odkrivanje zadevnih vektorjev; |
|
(c) |
vzorčenje in molekularno testiranje zadevnih rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi; |
|
(d) |
vzorčenje zadevnih vektorjev in molekularno testiranje na navzočnost zadevnih škodljivih organizmov, če so navzoči, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. |
Člen 4
Načrti izrednih ukrepov
1. Poleg člena 25(2) Uredbe (EU) 2016/2031 vsaka država članica v svojem načrtu izrednih ukrepov določi postopke za identifikacijo lastnikov zasebnih zemljišč, kadar je treba uporabiti ustrezne ukrepe v primeru odkritja zadevnih škodljivih organizmov in po potrebi tudi zadevnih vektorjev, uradno obveščanje o naročilu uničenja in dostop do zasebnih zemljišč.
2. Države članice svoje načrte izrednih ukrepov po potrebi posodobijo vsako leto do 31. decembra.
Člen 5
Vzpostavitev razmejenih območij
1. Kadar je navzočnost zadevnih škodljivih organizmov na zadevnih rastlinah uradno potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje za namene izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov.
2. Razmejeno območje sestavljata:
|
(a) |
okuženo območje s polmerom vsaj 50 m okoli zadevnih rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnimi škodljivimi organizmi, in |
|
(b) |
varovalni pas širine vsaj 3 km od meje okuženega območja. |
Kadar je območje tveganja vrtni center ali drevesnica, razmejitev razmejenega območja glede na okuženo območje vključuje celoten vrtni center ali drevesnico. To se uporablja poleg polmera vsaj 50 m okoli zadevnih rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnimi škodljivimi organizmi, kot je določeno v prvem pododstavku, točka (a).
Člen 6
Odstopanja od obveznosti za vzpostavitev razmejenih območij
1. Z odstopanjem od člena 5(1) se lahko pristojni organi odločijo, da razmejenega območja ne vzpostavijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
obstajajo dokazi, da je navzočnost zadevnih škodljivih organizmov izolirana ugotovitev navzočnosti, za katero se ne pričakuje, da bo privedla do naselitve; |
|
(b) |
obstajajo dokazi, da se zadevni škodljivi organizmi niso nadalje razširili, ter |
|
(c) |
za zadevna vektorja je znano, da nista navzoča na območju širine vsaj 3 km okoli ugotovitve navzočnosti ali kadar je do ugotovitve navzočnosti prišlo v enoti pridelave s fizično izolacijo, in obstajajo dokazi, da se zadevna vektorja ne moreta naseliti na prostem. |
2. Kadar pristojni organ uporabi odstopanje iz odstavka 1:
|
(a) |
nemudoma odstrani in uniči okužene rastline, simptomatske zadevne rastline in bližnje zadevne rastline; |
|
(b) |
nemudoma okrepi vizualni pregled za ugotavljanje navzočnosti simptomov zadevnih škodljivih organizmov in molekularno testiranje na zadevnih rastlinah v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi; |
|
(c) |
sprejme ukrepe na območju vsaj 500 m okoli okužene rastline, da se zagotovi takojšnje izkoreninjenje zadevnih škodljivih organizmov in izključi možnost njihovega širjenja; |
|
(d) |
vsaj tri leta izvaja redne in intenzivne preiskave v širini vsaj 500 m okoli enote, na kateri je bila ugotovljena navzočnost zadevnih škodljivih organizmov, razen če po odstranitvi okuženih rastlin, simptomatičnih zadevnih rastlin in bližnjih zadevnih rastlin iz točke (a) niso navzoče nobene druge zadevne rastline na območju vsaj 500 m okoli enote, na kateri je bila ugotovljena navzočnost zadevnih škodljivih organizmov; |
|
(e) |
kolikor je mogoče, izsledi izvor okužbe in pot, povezano z okužbo; |
|
(f) |
ozavešča javnost o nevarnosti zadevnih škodljivih organizmov ter |
|
(g) |
sprejme kateri koli drug ukrep, ki bi lahko pomagal pri izkoreninjenju zadevnih škodljivih organizmov. |
3. Razmejitev razmejenega območja temelji na znanstvenih načelih, biologiji zadevnih škodljivih organizmov, navzočnosti zadevnih vektorjev, stopnji okužbe, porazdelitvi zadevnih rastlin na zadevnem območju, dokazih o naselitvi zadevnih škodljivih organizmov in vrsti območja tveganja.
4. Kadar se navzočnost zadevnih škodljivih organizmov potrdi na varovalnem pasu, se sprejmejo ukrepi za izkoreninjenje v skladu s členom 9, razmejitev okuženega območja in varovalnega pasu pa se ustrezno pregleda in spremeni.
5. Kadar je navzočnost zadevnih škodljivih organizmov potrjena v zadevnih vektorjih, ne pa tudi na zadevnih rastlinah, pristojni organi izvedejo okrepljene preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na zadevnih rastlinah na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/2031.
6. Pristojni organi na razmejenih območjih ozaveščajo javnost o nevarnosti zadevnih škodljivih organizmov in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njihovega nadaljnjega širjenja zunaj navedenih območij. Zagotovijo tudi, da se izvajalci poslovnih dejavnosti in širša javnost seznanijo z razmejitvijo razmejenih območij.
Člen 7
Preiskave na razmejenih območjih
1. Pristojni organi na razmejenih območjih izvajajo intenzivne letne preiskave iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2016/2031, pri čemer upoštevajo informacije iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma.
2. Pri zasnovi preiskave se upoštevajo splošne smernice za statistično zanesljive preiskave na podlagi tveganj. Zasnova preiskave in shema vzorčenja, ki se uporabljata za preiskave za odkrivanje, lahko s 95-odstotno zanesljivostjo določita enoodstotno navzočnost zadevnih škodljivih organizmov.
3. Navedene preiskave se izvedejo v skladu s členom 3(3) in (4) za odkrivanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na zadevnih rastlinah in, kadar je ustrezno, na zadevnih vektorjih.
Člen 8
Odprava razmejitve
Razmejitev se lahko odpravi, če na podlagi preiskav iz člena 7 navzočnost zadevnih škodljivih organizmov na razmejenem območju ni bila ugotovljena vsaj tri zaporedna leta.
Člen 9
Ukrepi za izkoreninjenje
1. Pristojni organi na okuženem območju iz člena 5(2), točka (a):
|
(a) |
uporabijo učinkovita fitosanitarna tretiranja, da izkoreninijo zadevna vektorja pred odstranitvijo zadevnih rastlin; |
|
(b) |
nemudoma odstranijo in uničijo vse okužene rastline in bližnje zadevne rastline ter druge simptomatske zadevne rastline; |
|
(c) |
vzorčijo in testirajo zadevne rastline, ki niso bile odstranjene v skladu s točko (b), z uporabo sheme vzorčenja, s katero je mogoče z vsaj 99-odstotno zanesljivostjo določiti enoodstotno stopnjo navzočnosti okuženih rastlin; |
|
(d) |
nemudoma odstranijo in uničijo vse zadevne rastline na okuženem območju, če je rezultat testiranja v skladu s točko (c) dodatna ugotovitev navzočnosti na navedenem okuženem območju. |
2. Kadar se zadevne rastline gojijo na enoti pridelave s fizično izolacijo pred zadevnima vektorjema, se ukrepi iz odstavka 1 uporabljajo le, ko je ugotovljena navzočnost zadevnih škodljivih organizmov na navedeni enoti pridelave.
3. Pristojni organi v varovalnem pasu iz člena 5(2), točka (b), zagotovijo uporabo učinkovitih fitosanitarnih tretiranj proti zadevnima vektorjema ali drugih učinkovitih ukrepov, kot je biotično varstvo rastlin.
Člen 10
Ukrepi za preprečevanje širjenja zadevnih škodljivih organizmov v primeru izbruha zadevnih škodljivih organizmov na ozemlju Unije
1. Pristojni organi, kolikor je mogoče, izsledijo izvor in pot, povezano z izbruhom, vključno z izvorom zadevnih rastlin, ki so bile premaknjene pred vzpostavitvijo razmejenega območja.
2. Zadevne rastline, ki so se gojile na enoti pridelave na razmejenem območju, se ne premeščajo z navedenega razmejenega območja in z zadevnih okuženih območij v varovalne pasove, razen če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
zadevne rastline so se v celotni življenjski dobi gojile na enoti pridelave s fizično izolacijo pred zadevnima vektorjema, ki so jo pristojni organi registrirali in ustrezno pogosto pregledali; |
|
(b) |
zadevne rastline se prevažajo prek razmejenega območja ali znotraj njega tako, da se prepreči širjenje zadevnih škodljivih organizmov, na primer v zaprtih zabojnikih, s čimer se zagotovi, da ne more priti do okužbe z zadevnimi škodljivimi organizmi ali zadevnima vektorjema; |
|
(c) |
na partiji zadevnih rastlin je bilo čim bližje času premikov izvedeno molekularno testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov, in sicer z uporabo sheme vzorčenja, s katero se lahko z vsaj 95-odstotno zanesljivostjo določi enoodstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin. |
3. Zadevne rastline s poreklom zunaj razmejenega območja, se ne premeščajo z okuženih območij ali skozi okužena območja, razen če so bili sprejeti učinkoviti ukrepi za preprečevanje njihove okužbe z zadevnimi škodljivimi organizmi in napadenosti z zadevnima vektorjema.
4. Zadevne rastline v obliki plodov, ki so se gojile na enoti pridelave na razmejenem območju, se ne premeščajo z navedenega razmejenega območja in z zadevnih okuženih območij v varovalne pasove, razen če so navedeni plodovi brez pecljev in listov.
5. Zadevne rastline v obliki plodov s poreklom zunaj razmejenega območja, se ne premeščajo z okuženih območij ali skozi okužena območja, razen če so navedeni plodovi brez pecljev in listov.
Člen 11
Poročanje
Države članice vsako leto do 30. aprila Komisiji in drugim državam članicam predložijo rezultate preiskav na razmejenih območjih, izvedenih v skladu s členom 7 v predhodnem koledarskem letu, z uporabo ene od predlog iz Priloge.
Člen 12
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3(2) se uporablja od 1. januarja 2029.
Člen 7(2) se uporablja od 1. januarja 2028.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/2031/oj.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1; ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/2072/oj).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L 260, 11.10.2019, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/1702/oj).
(4) EFSA, 2019. Pest survey card on Huanglongbing and its vectors (Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma za bolezen Huanglongbing in njegovih vektorjev), doi:10.2903/sp.efsa.2019.EN-1574.
(5) EFSA, 2020. General guidelines for statistically sound and risk-based surveys of plant pests (Splošne smernice za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj), doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1919.
PRILOGA
Predlogi za poročanje o rezultatih preiskav, izvedenih v skladu s členom 7
DEL A
1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ime |
Datum vzpostavitve |
Opis |
Število |
|
Številka |
Datum |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
A |
B |
C |
D |
E |
F |
G |
H |
I |
i |
ii |
iii |
iv |
i |
ii |
iii |
iv |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. Navodila za izpolnjevanje predloge
Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.
Za stolpec 1: Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.
Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.
Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.
Za stolpec 4: Navedite pristop: izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.
Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.
Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:
|
1. |
na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd; |
|
2. |
na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javne površine; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itn.); |
|
3. |
fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna površina, ki ni rastlinjak; 3.3 javna površina, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija). |
Za stolpec 7: Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.
Za stolpec 8: Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7).
Za stolpec 9: Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.
Za stolpec 10: Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov, vključenih v preiskavo – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.
Za stolpec 11: Navedite mesece leta, v katerem je bila izvedena preiskava.
Za stolpec 12: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.
Za stolpca 13 in 14: Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).
|
|
Za stolpec 15: Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“). |
DEL B
1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ime |
Datum vzpostavitve |
Opis |
Število |
Gostiteljska vrsta |
Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti) |
Enote pregleda |
Opis |
Enote |
Vizualni pregledi |
Lov s pastmi |
Testiranje |
Druge metode |
Dejavnik tveganja |
Stopnje tveganja |
Št. lokacij |
Relativna tveganja |
Delež gostiteljske populacije |
Pozitivno |
Negativno |
Nedoločeno |
Številka |
Datum |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
2. Navodila za izpolnjevanje predloge
Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:
|
— |
ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda; |
|
— |
metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode; |
|
— |
dejavnike tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin. |
Za stolpec 1: Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.
Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.
Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.
Za stolpec 4: Navedite pristop: izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.
Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.
Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:
|
1. |
na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd; |
|
2. |
na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itn.); |
|
3. |
fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna površina, ki ni rastlinjak; 3.3 javna površina, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija). |
Za stolpec 7: Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.
Za stolpec 8: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je opredeljena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, material, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.
Za stolpec 9: Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi opredeli kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbira epidemioloških enot mora biti utemeljena z osnovnimi predpostavkami.
Za stolpec 10: Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.
Za stolpec 11: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni zajetje pozitivnega vektorja, kadar je ta navzoč na območju preiskave. Za tla pomeni učinkovitost izbire vzorca tal, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta navzoč na območju preiskave.
Za stolpec 12: „Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).
Za stolpec 13: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite potrebno število vrstic. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.
Za stolpec B: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.
Za stolpec 18: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).
Za stolpec 21: Navedite število pozitivnih, negativnih ali nedoločenih vzorcev. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).
Za stolpec 22: Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).
Za stolpec 23: Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.
Za stolpec 24: Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in ustreza kompromisu, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem navzočnosti škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo za ugotavljanje navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.
(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/1715/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2247/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)