|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1788 |
8.9.2025 |
DIREKTIVA SVETA (EU) 2025/1788
z dne 24. junija 2025
o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani
(prenovitev)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 22(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Potrebnih je več sprememb Direktive Sveta 93/109/ES (2). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti. |
|
(2) |
Člen 20(2), prvi pododstavek, točka (b), in člen 22(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) državljanom Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, podeljujeta pravico, da volijo in so voljeni na volitvah v Evropski parlament v državi članici, v kateri prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani države članice gostiteljice. S to pravico, ki jo potrjuje tudi člen 39 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), se konkretno izraža načelo enakosti in nediskriminacije na podlagi državljanstva iz člena 21 Listine. Ta pravica tudi izhaja iz pravice do prostega gibanja in prebivanja iz člena 20(2), prvi pododstavek, točka (a), in člena 21 PDEU ter člena 45 Listine. |
|
(3) |
Podrobna ureditev uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament je določena v Direktivi 93/109/ES. |
|
(4) |
Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU za leto 2020 poudarila, da je treba posodobiti, pojasniti in okrepiti pravila o uresničevanju aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament, da se zagotovi podpora široki in vključujoči udeležbi mobilnih državljanov Unije. Glede na to in ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi Direktive 93/109/ES pri zaporednih volitvah, in sprememb, uvedenih s spremembami Pogodb, bi bilo treba posodobiti več določb navedene direktive. |
|
(5) |
Člen 22(2) PDEU ne posega v člen 223(1) PDEU, ki predvideva vzpostavitev volitev v Evropski parlament po enotnem postopku v vseh državah članicah v skladu z načeli, ki so skupna vsem državam članicam. |
|
(6) |
Za zagotovitev, da lahko državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, uresničujejo svojo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament pod enakimi pogoji kot državljani države članice gostiteljice, bi bilo treba pojasniti pogoje za registracijo in udeležbo na takih volitvah, s čimer bi se zagotovila enaka obravnava državljanov Unije, ki so državljani zadevne države članice, in državljanov Unije, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo. Zlasti bi bilo treba državljane Unije, ki želijo uresničevati aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, obravnavati enako, kar zadeva morebitno trajanje prebivanja, ki je pogoj za uresničevanje teh pravic, ter kar zadeva zahtevano dokazilo o izpolnjevanju takega pogoja. |
|
(7) |
Treba je spoštovati svobodo državljanov Unije do izbire države članice, v kateri se udeležijo volitev v Evropski parlament, hkrati pa je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da nihče ne sme glasovati več kot enkrat ali kandidirati v več kot eni državi. |
|
(8) |
Države članice bi morale v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi, vključno z zahtevami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne le priznavati in spoštovati aktivno in pasivno volilno pravico državljanov Unije, temveč tem državljanom tudi zagotoviti preprost dostop do njihovih volilnih pravic z odstranitvijo čim več ovir za udeležbo na volitvah. |
|
(9) |
Da bi državljanom Unije olajšali uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice v državi, v kateri prebivajo, bi bilo treba te državljane dovolj zgodaj pred dnevom volitev vpisati v volilni imenik. Formalnosti, ki veljajo za njihovo registracijo, bi morale biti čim bolj preproste. Za registracijo bi moralo zadostovati, da zadevni državljani Unije predložijo veljaven osebni dokument in uradno izjavo z elementi, ki dokazujejo njihovo upravičenost do udeležbe na volitvah. Po registraciji bi morali državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, ostati vpisani v volilni imenik pod enakimi pogoji kot državljani Unije, ki so državljani zadevne države članice, dokler izpolnjujejo pogoje za uresničevanje aktivne volilne pravice. Kadar je to ustrezno, bi morali državljani Unije imeti možnost, da pristojnim organom zagotovijo kontaktne podatke, da bi jih ti organi lahko redno obveščali. |
|
(10) |
Čeprav so države članice pristojne za določitev aktivne ali pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament, kar zadeva njihove državljane, ki ne prebivajo na njihovem ozemlju, dejstvo, da so bili državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, vpisani v volilni imenik države članice prebivanja, samo po sebi ne bi smelo biti razlog za njihov izbris iz volilnega imenika matične države članice za druge vrste volitev. |
|
(11) |
Da bi se zagotovila enaka obravnava državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, in želijo uresničevati pasivno volilno pravico v državi članici prebivanja, bi bilo treba od teh državljanov zahtevati, da predložijo enaka dokazila, kot se zahtevajo od kandidatov, ki so državljani zadevne države članice. Da pa bi se ugotovilo, ali imajo ti državljani pravico iz člena 20(2), prvi pododstavek, točka (b), in člena 22(2) PDEU, bi morale države članice imeti možnost zahtevati predložitev uradne izjave z elementi, ki so potrebni za dokazovanje njihove upravičenosti do uresničevanja pasivne volilne pravice na zadevnih volitvah. |
|
(12) |
Za lažje natančno ugotavljanje identitete volivcev in kandidatov, registriranih tako v matični državi članici kot v njihovi državi članici prebivanja, bi morale države članice imeti možnost zahtevati, da podatke, ki jih predložijo državljani Unije ob vložitvi vloge za vpis v volilni imenik ali vloge za kandidiranje v državi članici prebivanja, vključuje tudi osebno identifikacijsko številko ali serijsko številko veljavnega osebnega ali potovalnega dokumenta. |
|
(13) |
Državljanom Unije, ki jim je bila na podlagi posamične civilnopravne ali kazenskopravne odločbe pristojnega organa odvzeta aktivna ali pasivna volilna pravica, bi bilo treba preprečiti, da bi to pravico uresničevali v državi članici prebivanja na volitvah v Evropski parlament. Države članice bi morale imeti možnost, da od državljanov Unije, ki vložijo vlogo, da bi se registrirali kot volivci, zahtevajo uradno izjavo, ki potrjuje, da jim ni bila odvzeta aktivna volilna pravica. Od državljanov Unije, ki kandidirajo v državi prebivanja, bi bilo treba zahtevati, da predložijo izjavo, ki potrjuje, da jim ni bila odvzeta pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament. |
|
(14) |
Država članica prebivanja bi morala imeti možnost preveriti, ali državljanom Unije, ki so izrazili željo po uresničevanju pasivne volilne pravice, ta pravica ni bila odvzeta v matični državi članici. Kadar država članica od države članice prebivanja prejme zahtevo v ta namen, bi morala potrebno potrditev predložiti v roku, ki omogoča učinkovito ugotavljanje dopustnosti kandidature. Osebni podatki, ki se izmenjujejo, se lahko obdelujejo le v ta namen. Glede na temeljni pomen volilnih pravic državljanu Unije, katerega matična država članica ni zagotovila pravočasnih informacij o njegovem statusu, ne bi smela biti odvzeta pasivna volilna pravica v državi članici prebivanja. Če so ustrezne informacije posredovane pozneje, bi morala država članica prebivanja z ustreznimi ukrepi in v skladu s postopki na podlagi nacionalnega prava zagotoviti, da državljani Unije, ki jim je bila odvzeta pasivna volilna pravica v njihovi matični državi in ki so registrirani kot kandidati ali so že bili izvoljeni, ne morejo biti izvoljeni ali izvajati svojega mandata. |
|
(15) |
Glede na to, da postopek ugotavljanja dopustnosti kandidature v državi članici vključuje upravne korake za državljana druge države članice poleg tistih za državljane te države članice, bi moralo imeti države članice možnost, da določijo rok, do katerega lahko državljani Unije, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo, predložijo vloge za kandidiranje, ki je drugačen od roka, določenega za njihove državljane. Vsaka razlika v rokih bi morala biti omejena na tisto, kar je nujno in sorazmerno, da bi se informacije, ki jih posreduje matična država članica, lahko pravočasno upoštevale. Določitev takega posebnega roka ne bi smela vplivati na roke za obveznosti drugih držav članic, da predložijo uradna obvestila na podlagi te direktive. |
|
(16) |
Da bi se preprečilo večkratno glasovanje ali primeri, v katerih bi ista oseba kandidirala več kot enkrat na istih volitvah, bi si morale države članice izmenjevati informacije, pridobljene na podlagi uradnih izjav volivcev Unije in državljanov Unije s pasivno volilno pravico. Ker se države članice pri ugotavljanju identitete državljanov zanašajo na različne podatke, bi bilo treba predvideti skupen nabor podatkov, da bi se lahko pravilno ugotovila identiteta volivcev Unije in državljanov Unije s pasivno volilno pravico ter da bi se jim preprečilo, da bi glasovali ali kandidirali več kot enkrat. Osebni podatki, ki se bodo izmenjevali, bi morali biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za doseganje teh namenov. Države članice bi morale informacije zagotoviti dovolj zgodaj pred dnevom volitev. Izmenjavo informacij bi morale države članice opraviti na način, ki ne ustvarja nepotrebnega upravnega bremena za njihove pristojne organe. Brez poseganja v nacionalne predpise o vpisu volivcev v volilni imenik in predložitvi kandidatur bi morala država članica prebivanja razpoložljive podatke začeti zagotavljati najpozneje šest tednov pred začetkom volilnega obdobja. Podatki, ki se izmenjujejo med državami članicami, bi morali biti čim bolj točni, države članice pa bi morale imeti možnost, da jih posodabljajo, ob upoštevanju nacionalnih predpisov o vpisu volivcev v volilni imenik in predložitvi kandidatur. |
|
(17) |
Izmenjava informacij med državami članicami za preprečevanje večkratnega glasovanja ali primerov, v katerih bi ista oseba kandidirala več kot enkrat na istih volitvah, njihovim državljanom ne bi smela preprečevati, da glasujejo ali kandidirajo na drugih vrstah volitev. Za olajšanje komunikacije med nacionalnimi organi bi bilo treba od držav članic zahtevati, da za to izmenjavo informacij določijo eno kontaktno točko. Komisija je v preteklosti razvila okvir, ki bi ga uporabljale samo države članice v okviru svoje odgovornosti za izmenjavo potrebnih podatkov. Ta okvir bi bilo treba vključiti v to direktivo, da bi se dodatno podprla izmenjava informacij med pristojnimi organi držav članic. Države članice bodo pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi s tem delovale kot ločeni upravljavci. Ta okvir bi moral samo državam članicam zagotavljati dostop do podatkov o državljanih Unije, ki prebivajo na njihovem volilnem ozemlju in so izrecno izrazili željo, da se vpišejo v volilne imenike ali uresničijo pasivno volilno pravico, in njihovih lastnih državljanih, ki so izrecno izrazili željo, da uresničijo aktivno ali pasivno volilno pravico v državah članicah prebivanja. |
|
(18) |
Za opredelitev odgovornosti, obveznosti in tehničnih standardov za delovanje okvira v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
|
(19) |
Dostopnost informacij o volilnih pravicah in postopkih je ključni element pri zagotavljanju učinkovitega uresničevanja pravice iz člena 20(2), prvi pododstavek, točka (b), in člena 22(2) PDEU. To zlasti pomeni, da bi morale biti take informacije dostopne ne samo invalidom, temveč tudi osebam brez digitalnih spretnosti, zlasti starejšim, z zagotavljanjem, da komunikacija ne poteka izključno prek enega kanala. |
|
(20) |
Pomanjkanje ustreznih informacij v okviru volilnih postopkov vpliva na državljane pri uresničevanju njihovih volilnih pravic, ki so del pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Prav tako vpliva na zmožnost pristojnih organov, da uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti. Od držav članic bi se moralo zahtevati, da imenujejo organe s posebno odgovornostjo za zagotavljanje ustreznih informacij državljanom Unije o njihovih pravicah v skladu s členom 20(2), prvi pododstavek, točka (b), in členom 22(2) PDEU ter o nacionalnih pravilih in postopkih za organizacijo volitev v Evropski parlament in udeležbo na njih. Da bi zagotovili učinkovito komuniciranje, bi bilo treba informacije zagotoviti v jasnem in preprostem jeziku. To pomeni, da bi bilo informacije treba zagotoviti na način, ki ga zadevna oseba razume oziroma za katerega se lahko utemeljeno pričakuje, da ga razume. |
|
(21) |
Za boljšo dostopnost volilnih informacij bi morale biti take informacije na voljo, na primer na splošno dostopnem spletišču, vsaj v enem uradnem jeziku Unije, ki ni uradni jezik države članice gostiteljice in ki ga dobro razume največje možno število državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice gostiteljice. Prevodi v take druge jezike bi morali biti zgolj informativni in ne bi smeli imeti pravnega učinka. Če se pojavijo kakršna koli vprašanja v zvezi s točnostjo informacij v teh prevodih, se kot pravno zavezujoče štejejo samo različice v uradnem jeziku ali jezikih zadevne države članice. Države članice lahko na določenih delih svojega ozemlja ali v določenih regijah uporabijo različne uradne jezike Unije, odvisno od jezika, ki ga razume največja skupina državljanov Unije, ki tam prebivajo. |
|
(22) |
Vsako odstopanje od splošnih pravil te direktive mora biti na podlagi člena 22(2) PDEU utemeljeno s težavami, značilnimi za neko državo članico, ter mora biti v skladu z zahtevami iz člena 52 Listine, vključno z zahtevo, da morajo biti vse omejitve uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament predpisane z zakonom ter da zanje veljata načeli sorazmernosti in nujnosti. Poleg tega mora biti vsako odstopanje v skladu s členom 47 Listine. |
|
(23) |
Značilne težave lahko nastanejo v državi članici, v kateri je delež državljanov Unije, ki imajo volilno pravico in prebivajo v tej državi članici, niso pa njeni državljani, precej nad povprečjem. Odstopanja glede volilne pravice so utemeljena, kadar je takih državljanov Unije več kot 20 % skupnega volilnega telesa Taka odstopanja bi morala temeljiti na merilu trajanja prebivanja. |
|
(24) |
Države članice, v katerih delež državljanov Unije, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo, in imajo volilno pravico, presega 20 % skupnega števila državljanov Unije, ki tam prebivajo in imajo volilno pravico, bi morale imeti možnost, da v skladu s členom 22(2) PDEU določijo posebne določbe o sestavi seznamov kandidatov. |
|
(25) |
Treba je upoštevati dejstvo, da imajo v nekaterih državah članicah prebivalci, ki so državljani drugih držav članic, pravico voliti na volitvah v državni parlament. Nekaterih določb te direktive zato v teh državah članicah ni treba uporabiti. |
|
(26) |
Statistični podatki o uresničevanju volilnih pravic in uporabi te direktive so lahko koristni pri opredelitvi ukrepov, potrebnih za zagotavljanje učinkovitega uresničevanja volilnih pravic državljanov Unije. Taki statistični podatki lahko prispevajo k ocenjevanju ukrepov, vzpostavljenih v podporo udeležbi državljanov Unije na volitvah, in bi lahko privedli do učinkovitejših rešitev. Kjer so na voljo, bi zlasti statistični podatki o udeležbi državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, na volitvah, kot so podatki o registraciji volivcev in kandidatov ter volilni udeležbi, pa tudi zbirni anonimizirani podatki o državljanstvu, starosti, jeziku in lokaciji, lahko bili koristni za ukrepe politike na ravni Unije in nacionalni ravni, namenjene podpiranju visoke udeležbe in lažjemu uresničevanju volilnih pravic. Zbiranje takih podatkov, ob doslednem spoštovanju veljavnih pravil o varstvu podatkov, se lahko med drugim opravi prek raziskav ali katerih koli metod za pridobivanje informacij iz javnih ali upravnih virov. Evropska mreža za volilno sodelovanje bi lahko tak proces podprla z razvojem skupnih referenc za zbiranje podatkov o udeležbi državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, na volitvah. |
|
(27) |
Da bi se izboljšalo zbiranje podatkov za volitve v Evropski parlament, je treba uvesti redno spremljanje izvajanja in poročanje držav članic o izvajanju. Komisija tako spremljanje in poročanje podpira tudi tako, da dovolj zgodaj pred datumom volitev v Evropski parlament državam članicam posreduje vprašalnik o udeležbi državljanov Unije na volitvah. Ta vprašalnik se pripravi v sodelovanju s člani evropske mreže za volilno sodelovanje. Hkrati bi morala Komisija oceniti uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu po vsakih volitvah v Evropski parlament predložiti poročilo, vključno z rezultati te ocene. |
|
(28) |
Zbiranje in obdelavo osebnih podatkov za namene priprave statističnih podatkov o udeležbi državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, na volitvah ter zagotavljanje teh podatkov javnosti in Komisiji bi bilo treba izvajati ob doslednem upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vključno z načeli omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve hrambe ter celovitosti in zaupnosti. Za obdelavo osebnih podatkov za statistične namene bi se morali zlasti uporabljati ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s členom 89(1) Uredbe (EU) 2016/679 ter členom 13 Uredbe (EU) 2018/1725. V tem okviru bi se podatki morali izmenjevati z uporabo tehnologij za boljše varovanje zasebnosti, ki so posebej zasnovane za uresničevanje teh načel. Statistične podatke, ki se obdelujejo za namene te direktive, bi bilo treba združiti do stopnje, ko posameznikov ni mogoče identificirati, in jih pred združitvijo anonimizirati. |
|
(29) |
Komisija mora opraviti lastno oceno uporabe te direktive v razumnem obdobju po vsaj dveh volitvah v Evropski parlament. |
|
(30) |
Države članice bi morale imeti možnost, da od državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, zahtevajo predložitev določenih dodatnih podatkov v okviru uradnih izjav, ki jih morajo predložiti v kontekstu uresničevanja svojih volilnih pravic. Da bi upoštevali spreminjajoče se nacionalne zahteve in prakse, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s spremembo seznama teh podatkov, le z dodajanjem elementov nanj . Vsi ukrepi, sprejeti pri izvajanju tega pooblastila, bi morali biti potrebni in sorazmerni za doseganje namenov te direktive. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (6). Za zagotovitev pravočasnega dodstopa do vseh informacij v zvezi s pripravo delegiranih aktov Svet zlasti prejme vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njegovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
|
(31) |
Države članice so se z ratifikacijo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, Unija pa s sklenitvijo navedene konvencije s Sklepom Sveta 2010/48/ES (7), zavezale, da bodo zagotovile skladnost z navedeno konvencijo. Da bi se podprla vključujoča in enakopravna volilna udeležba invalidov, bi bilo treba pri ureditvi, v skladu s katero lahko državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, uresničujejo svojo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament, ustrezno upoštevati potrebe invalidov in starejših državljanov. |
|
(32) |
Za osebne podatke, ki se obdelujejo pri izvajanju te direktive, se uporabljata uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 . |
|
(33) |
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je uradne pripombe podal 17. januarja 2022. |
|
(34) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznana zlasti v Listini, zlasti v členih 21 in 39 Listine. Zato je bistveno, da se ta direktiva izvaja v skladu s temi pravicami in načeli z zagotavljanjem polnega spoštovanja, med drugim, pravice do varstva osebnih podatkov, pravice do nediskriminacije, pravice voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament, svobode gibanja in prebivanja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva. |
|
(35) |
Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnima direktivama. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv. |
|
(36) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so navedeni v Prilogi III, del B – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta direktiva določa podrobno ureditev, v skladu s katero lahko državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, v njej uresničujejo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament.
2. Ta direktiva ne vpliva na določbe posamezne države članice o aktivni in pasivni volilni pravici njenih državljanov, ki prebivajo zunaj njenega volilnega ozemlja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„volitve v Evropski parlament“ pomeni splošne neposredne volitve predstavnikov v Evropski parlament v skladu z Aktom o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priloženega Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 (8) (v nadaljnjem besedilu: akt o volitvah); |
|
(2) |
„volilno ozemlje“ pomeni ozemlje države članice, kjer v skladu z aktom o volitvah in v njegovem okviru ter v skladu z volilnim pravom te države članice ljudje te države članice volijo poslance Evropskega parlamenta; |
|
(3) |
„država članica prebivanja“ pomeni državo članico, v kateri ima državljan Unije prebivališče, ni pa njen državljan; |
|
(4) |
„matična država članica“ pomeni državo članico, katere državljan je državljan Unije; |
|
(5) |
„volivec Unije“ pomeni vsakega državljana Unije, ki ima v skladu s to direktivo v državi članici prebivanja aktivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament; |
|
(6) |
„državljan Unije s pasivno volilno pravico“ pomeni vsakega državljana Unije, ki ima v skladu s to direktivo v državi članici prebivanja pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament; |
|
(7) |
„volilni imenik“ pomeni uradni register vseh volivcev, ki imajo pravico voliti v dani volilni enoti ali okraju, sestavljen in posodobljen s strani pristojnih organov na podlagi volilnega prava države članice prebivanja, ali register prebivalstva, če se iz njega razvidi volilna upravičenost; |
|
(8) |
„referenčni datum“ pomeni dan ali dneve, od katerih morajo državljani Unije po zakonu države članice prebivanja izpolniti zahteve za glasovanje ali kandidiranje v tej državi; |
|
(9) |
„uradna izjava“ pomeni izjavo osebe, pri čemer je lahko zadevna oseba zaradi njene netočnosti kaznovana v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. |
Člen 3
Pogoji za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice
Vsaka oseba, ki je na referenčni datum:
|
(a) |
državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU in |
|
(b) |
ni državljan države članice prebivanja, a izpolnjuje enake pogoje glede aktivne in pasivne volilne pravice, kakor jih ta država članica po zakonu nalaga svojim državljanom, |
ima aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, razen če ji je ta pravica bila odvzeta na podlagi členov 6 in 7.
Če morajo državljani države članice prebivanja kot pogoj, da so lahko voljeni, imeti državljanstvo določeno minimalno obdobje, se šteje, da so državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, izpolnili ta pogoj, če imajo enako obdobje državljanstvo katere koli države članice.
Člen 4
Prepoved večkratnega glasovanja ali kandidiranja v več kot eni državi članici
1. Volivci Unije uresničujejo svojo volilno pravico v državi članici prebivanja ali v matični državi članici. Nihče ne sme na istih volitvah voliti več kot enkrat.
2. Nihče ne sme na istih volitvah kandidirati v več kot eni državi članici.
Člen 5
Zahteve glede prebivališča
Če smejo državljani države članice prebivanja pridobiti aktivno ali pasivno volilno pravico pod pogojem, da imajo določeno minimalno obdobje stalno prebivališče na volilnem ozemlju te države članice, se šteje, da so volivci Unije in državljani Unije s pasivno volilno pravico izpolnili ta pogoj, če so prebivali enako obdobje v drugih državah članicah. Ta člen se uporablja ne glede na posebne pogoje glede trajanja prebivanja v določeni volilni enoti ali okraju.
Člen 6
Neupravičenost
1. Državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, in se jim je s posamično sodno odločbo ali upravno odločbo, če se za slednjo lahko uporabijo pravna sredstva, po pravu države članice prebivanja ali po pravu matične države članice odvzela pasivna volilna pravica, ne morejo uresničevati te pravice v državi članici prebivanja na volitvah v Evropski parlament.
2. Država članica prebivanja preveri, da državljanom Unije, ki so izrazili željo, da bi pasivno volilno pravico uresničili v državi članici prebivanja, ta pravica v matični državi članici ni bila odvzeta s posamično sodno odločbo ali upravno odločbo, če se za slednjo lahko uporabijo pravna sredstva.
3. Za namene odstavka 2 tega člena država članica prebivanja uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 10(1). Zato je treba ustrezne informacije, ki so na razpolago v matični državi članici, na kakršen koli ustrezen način zagotoviti v petih delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila ali, če to zahteva država članica prebivanja in je to mogoče, v krajšem roku. Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so potrebni zgolj za izvajanje tega člena in se lahko uporabijo le v ta namen.
Če država članica prebivanja informacij ne prejme v roku, je kandidat kljub vsemu sprejet.
4. Če so posredovane informacije v nasprotju z vsebino izjave, država članica prebivanja, ne glede na to, ali informacije prejme v roku ali pozneje, ustrezno ukrepa v skladu z nacionalnim pravom, da zadevni osebi prepreči kandidiranje, ali, če to ni mogoče, tej osebi bodisi prepreči izvolitev ali izvajanje mandata.
5. Države članice določijo kontaktno točko, ki bo sprejemala in posredovala informacije, potrebne za izvajanje odstavka 3. Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke kontaktne točke in vse posodobljene informacije ali spremembe v zvezi z njo. Komisija vodi seznam kontaktnih točk in ga da na voljo državam članicam.
Člen 7
Izguba pravice do glasovanja
1. Država članica prebivanja lahko preveri, da državljanom Unije, ki so izrazili željo za uresničevanje aktivne volilne pravice, ta pravica ni bila odvzeta v matični državi članici s posamično kazenskopravno ali civilnopravno sodno odločbo.
2. Za namene odstavka 1 tega člena lahko država članica prebivanja uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 9(2). V ta namen matična država članica sporoči ustrezne in navadno razpoložljive podatke pravočasno in na primeren način; ti podatki smejo vključevati samo podrobnosti, nujne za izvajanje tega člena, in se smejo uporabiti samo v ta namen. Če sporočeni podatki ovržejo vsebino izjave, država članica prebivanja ustrezno ukrepa, da zadevni osebi prepreči glasovanje.
3. Matična država članica sme pravočasno in na ustrezen način predložiti državi članici prebivanja vse informacije, potrebne za izvajanje tega člena.
Člen 8
Svoboda odločitve za glasovanje v državi članici prebivanja
1. Volivci Unije uresničujejo svojo aktivno volilno pravico v državi članici prebivanja, če so izrazili to željo.
2. Če je glasovanje v državi članici prebivanja obvezno, so volivci Unije, ki so izrazili željo voliti v tej državi članici, dolžni voliti.
POGLAVJE II
URESNIČEVANJE AKTIVNE IN PASIVNE VOLILNE PRAVICE
Člen 9
Vpis in izbris iz volilnega imenika
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da volivca Unije, ki je izrazil željo, da se registrira kot volivec, vpišejo v volilni imenik dovolj zgodaj pred dnevom volitev.
2. Za vpis v volilni imenik predložijo volivci Unije enaka dokazila kot volivci, ki so državljani. Predložijo tudi uradno izjavo, ki vsebuje naslednje elemente:
|
(a) |
njihovo ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva in naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja; |
|
(b) |
kadar je to ustrezno, volilni okraj ali volilno enoto v njihovi matični državi članici, v katere volilnem imeniku je bilo njihovo ime nazadnje vpisano, in |
|
(c) |
izjavo, da bodo svojo volilno pravico uresničili samo v državi članici prebivanja. |
3. Država članica prebivanja lahko od volivcev Unije zahteva tudi, da:
|
(a) |
predložijo veljaven osebni dokument; |
|
(b) |
v svoji izjavi iz odstavka 2 navedejo:
|
|
(c) |
navedejo datum, od katerega prebivajo v tej državi članici ali v drugi državi članici. |
4. Volivci Unije, vpisani v volilni imenik, ostanejo vpisani pod enakimi pogoji kot volivci, ki so državljani, dokler ne zaprosijo za izbris ali dokler jih ne izbrišejo, ker ne izpolnjujejo več pogojev za uresničevanje aktivne volilne pravice. Če obstajajo določbe za obveščanje državljanov o takem izbrisu iz volilnega imenika, se te določbe enako uporabljajo tudi za volivce Unije.
5. Države članice lahko za namene izjave iz odstavka 2 uporabijo predlogo iz Priloge I.
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo seznama iz odstavka 3, točka (b), tega člena zgolj z dodajanjem elementov nanj.
Člen 10
Registracija kandidata
1. Ko državljani Unije predložijo vlogo za kandidiranje, predložijo enaka dokazila kot kandidati, ki so državljani. Predložijo tudi uradno izjavo, ki vsebuje naslednje elemente:
|
(a) |
njihovo ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva, zadnji naslov v matični državi članici in naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja; |
|
(b) |
izjava, da ne kandidirajo na volitvah v Evropski parlament v nobeni drugi državi članici; |
|
(c) |
kadar je to ustrezno, v volilnem imeniku katerega volilnega okraja ali volilne enote njihove matične države članice je bilo njihovo ime nazadnje vpisano in |
|
(d) |
izjava, da njihova pasivna volilna pravica v matični državi članici ni bila odvzeta s posamično sodno odločbo ali upravno odločbo, če se za slednjo lahko uporabijo pravna sredstva. |
2. Država članica prebivanja lahko od državljanov Unije s pasivno volilno pravico zahteva tudi, da:
|
(a) |
predložijo veljaven osebni dokument; |
|
(b) |
v svoji izjavi iz odstavka 1 navedejo:
|
|
(c) |
navedejo datum, od katerega so državljani ene od držav članic. |
3. Države članice lahko za namene izjave iz odstavka 1 uporabijo predlogo iz Priloge II.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo seznama iz odstavka 2, točka (b), tega člena zgolj z dodajanjem elementov nanj.
Člen 11
Odločitev o registraciji in pravna sredstva
1. Država članica prebivanja pravočasno ter v jasnem in preprostem jeziku obvesti zadevno osebo o odločitvi glede njene vloge za vpis v volilni imenik ali glede dopustnosti njene vloge za kandidiranje.
2. Če se državljanu Unije vpis v volilni imenik ali vloga za kandidiranje zavrne, ima pravico do pravnih sredstev pod enakimi pogoji, kakor jih pravo države članice prebivanja predpisuje za volivce in osebe s pasivno volilno pravico, ki so njeni državljani.
3. V primeru napak v volilnem imeniku ali na seznamu kandidatov za volitve v Evropski parlament ima zadevna oseba pravico do pravnih sredstev pod enakimi pogoji, kakor jih pravo države članice prebivanja predpisuje za volivce in osebe s pasivno volilno pravico, ki so njeni državljani.
4. Države članice zadevno osebo jasno in pravočasno obvestijo o odločitvi iz odstavka 1 in o pravnih sredstvih iz odstavkov 2 in 3.
Člen 12
Zagotavljanje informacij
1. Države članice imenujejo enega ali več organov, ki so odgovorni za sprejemanje potrebnih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, pravočasno obveščeni o pogojih in podrobnih pravilih za registracijo kot volivec ali kandidat na volitvah v Evropski parlament.
2. Države članice zagotovijo, da organi, imenovani na podlagi odstavka 1, registriranim volivcem Unije in državljanom Unije s pasivno volilno pravico pravočasno dajo na voljo naslednje informacije:
|
(a) |
na zahtevo status njihove registracije; |
|
(b) |
datum volitev ter kako in kje glasovati; |
|
(c) |
ustrezna pravila o pravicah in obveznostih volivcev in kandidatov, vključno s prepovedmi, nezdružljivostmi in sankcijami za kršenje volilnih pravil, zlasti tistih o večkratnem glasovanju; |
|
(d) |
načini za pridobitev dodatnih informacij o organizaciji volitev, vključno s seznamom kandidatov. |
3. Informacije o pogojih in podrobnih pravilih za registracijo kot volivec ali kandidat na volitvah v Evropski parlament ter informacije iz odstavka 2 se dajo na voljo v skladu z zahtevami glede kakovosti iz člena 9(1), Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (9) v enem ali več uradnih jezikih države članice prebivanja.
Splošne informacije o nacionalnem okviru za organizacijo volitev v Evropski parlament, vključno s pogoji za registracijo volivca ali kandidata, datumom volitev ter tem, kako in kje glasovati, se prav tako dajo na voljo v vsaj še enem uradnem jeziku Unije, ki ga dobro razumejo državljani Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice gostiteljice. Države članice lahko Komisijo zaprosijo za pomoč pri teh prevodih v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2018/1724. Taki prevodi so zgolj informativni in nimajo pravnega učinka.
4. Države članice z uporabo ustreznih sredstev, načinov in oblik komuniciranja zagotovijo, da so informacije o pogojih in podrobnih pravilih za registracijo kot volivec ali kandidat na volitvah v Evropski parlament ter informacije iz odstavka 2 dostopne, zlasti invalidom .
Člen 13
Mehanizem za izmenjavo informacij
1. Države članice si dovolj zgodaj pred dnevom volitev izmenjajo informacije, zbrane na podlagi členov 9 in 10. V ta namen država članica prebivanja brez poseganja v nacionalne predpise o vpisu volivcev v volilni imenik in predložitvi kandidatur najmanj šest tednov pred prvim dnem volilnega obdobja iz člena 10(1) akta o volitvah matični državi članici začne zagotavljati te informacije. Država članica prebivanja v volilnem imeniku navede tudi datum registracije v zvezi z zahtevami za registracije, vloženimi po datumu prenosa te direktive. Matična država članica v skladu z nacionalnim pravom sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da njeni državljani ne volijo več kot enkrat in ne kandidirajo v več kot eni državi članici.
2. Matična država članica zagotovi, da ukrepi iz odstavka 1 njenim državljanom ne preprečujejo glasovanja ali kandidiranja na drugih vrstah volitev.
3. Komisija zagotovi okvir, ki podpira izmenjavo informacij iz odstavka 1 med državami članicami. Okvir državam članicam prebivanja omogoča, da navedene informacije zagotovijo v šifrirani obliki.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za opredelitev tehničnih standardov za upravljanje okvira iz odstavka 3 ter odgovornosti in obveznosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).
Člen 14
Posebni načini glasovanja
Države članice, ki omogočajo predčasno glasovanje, glasovanje po pošti ali elektronsko oziroma spletno glasovanje na volitvah v Evropski parlament, zagotovijo, da so ti načini glasovanja volivcem Unije na voljo pod podobnimi pogoji, kot veljajo za njihove državljane.
Člen 15
Zagotavljanje statističnih podatkov
Države članice omogočijo zbiranje ustreznih statističnih podatkov o udeležbi državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državlljani, na volitvah v Evropski parlament ter, kadar je to ustrezno, te podatke dajo na voljo javnosti in Komisiji.
POGLAVJE III
ODSTOPANJA IN PREHODNE DOLOČBE
Člen 16
Odstopanja
1. Če v določeni državi članici delež državljanov Unije, ki imajo volilno pravico in prebivajo v tej državi članici, niso pa njeni državljani, presega 20 % vseh državljanov Unije, ki tam prebivajo in so njeni državljani ter državljanov Unije, ki v tej državi članici prebivajo, niso pa njeni državljani, in imajo volilno pravico, lahko ta država članica z odstopanjem od členov 3, 9 in 10:
|
(a) |
omeji aktivno volilno pravico volivcev Unije, ki prebivajo v tej državi članici minimalno obdobje, ki ne presega pet let; |
|
(b) |
omeji pasivno volilno pravico na državljane Unije s pasivno volilno pravico, ki prebivajo v tej državi članici minimalno obdobje, ki ne presega deset let. |
Prvi pododstavek ne posega v ustrezne ukrepe, ki jih ta država članica lahko sprejme glede sestave seznamov kandidatov in katerih namen je zlasti spodbujati vključevanje državljanov Unije, ki v tej državi članici prebivajo, niso pa njeni državljani.
Vendar pa za volivce Unije in državljane Unije s pasivno volilno pravico, ki zaradi dejstva, da so si izbrali prebivališče zunaj matične države članice, ali zaradi trajanja takega prebivanja nimajo pravice voliti ali kandidirati v njihovi matični državi članici, ne smejo veljati pogoji iz prvega pododstavka glede trajanja prebivanja.
2. Če pravo države članice predpisuje, da imajo državljani druge države članice, ki tam prebivajo, pravico voliti v nacionalni parlament te države članice in se v ta namen lahko vpišejo v volilni imenik te države članice pod natančno takimi pogoji kot nacionalni volivci, se lahko prva država članica z odstopanjem od te direktive vzdrži uporabe členov 6 do 13 v zvezi s takimi državljani.
3. Komisija 18 mesecev pred vsakimi volitvami v Evropski parlament predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem oceni, ali je priznavanje odstopanja zadevnim državam članicam na podlagi člena 22(2) PDEU še vedno upravičeno, in predlaga, da se opravijo morebitne potrebne prilagoditve.
Države članice, ki uveljavljajo odstopanja na podlagi odstavka 1, priskrbijo Komisiji potrebne obrazložitve.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Poročanje
1. Vsaka država članica v šestih mesecih po vsakih volitvah v Evropski parlament Komisiji pošlje informacije o uporabi te direktive na svojem ozemlju. Poročilo vsebuje statistične podatke o udeležbi na volitvah v Evropski parlament, kadar so na voljo, zlasti o udeležbi volivcev Unije in državljanov Unije s pasivno volilno pravico ter povzetek ukrepov, sprejetih v podporo tej udeležbi.
2. Komisija v enem letu po vsakih volitvah v Evropski parlament Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive.
Člen 18
Ocena
Komisija v dveh letih po volitvah v Evropski parlament leta 2034 oceni uporabo te direktive in pripravi ocenjevalno poročilo o napredku pri doseganju ciljev iz te direktive. Ta ocena vključuje tudi pregled delovanja člena 13.
Člen 19
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 20
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 9(6) in 10(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 28. septembra 2025.
3. Prenos pooblastila iz členov 9(6) in 10(4) lahko kadar koli prekliče Sveta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 9(6) in 10(4) , začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.
7. Komisija obvesti Evropski parlament o sprejetju delegiranih aktov, o morebitnem nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.
Člen 21
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 9(2) in (4), členom 10(1), členom 11(1), (3) in (4), členom 12, členom 13(1), (2) in (3), členoma 14 in 15 ter členom 17(1) , do 29. septembra 2027. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, šteje za sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 22
Razveljavitev
Direktiva 93/109/ES, kakor je bila spremenjena z direktivo iz dela A Priloge III, se razveljavi z učinkom od 30. septembra 2027, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so navedeni v delu B Priloge III.
Sklicevanje na razveljavljeni direktivi se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.
Člen 23
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Členi 1 do 8, člen 9(1) in (3), člen 10(2) in člen 11(2) se uporabljajo od 30. septembra 2027.
Člen 24
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Luxembourgu, 24. junija 2025
Za Svet
predsednik
I. NIEMCZYCKI
(1) Mnenje z dne 17. junija 2025 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L 329, 30.12.1993, str. 34).
(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(4) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(5) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(6) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(7) Sklep Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).
(8) UL L 278, 8.10.1976, str. 5.
(9) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
PRILOGA I
Predloga za uradno izjavo, ki jo predložijo volivci Unije
...................................................... (ime) iskreno izjavljam:
Naslednje informacije so točne:
|
Državljanstvo |
|
|
Kraj rojstva |
|
|
Datum rojstva |
|
|
Identifikacijska številka, ki jo je izdala matična država članica (če je ustrezno) (*1) |
|
|
Vrsta osebnega ali potovalnega dokumenta, ki ga je izdala matična država članica, in njegova serijska številka (nadomestna možnost, če identifikacijska številka ni na voljo) (*1) |
|
|
Naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja |
|
|
Volilni okraj ali volilna enota matične države članice, v katere volilnem imeniku sem bil/-a nazadnje vpisan/-a (če je ustrezno) |
|
|
Telefonska številka (*1) |
|
|
E-poštni naslov (*1) |
|
Pravico do glasovanja na evropskih volitvah nameravam uresničevati samo v/na ............................................ (ime države članice prebivanja).
V/na ............................................. (ime države članice prebivanja) prebivam ............................ (obdobje) (*1)
|
Datum (*1) |
|
|
Podpis |
|
(*1) Samo če to zahteva nacionalna zakonodaja.
PRILOGA II
Predloga za uradno izjavo, ki jo predložijo državljani Unije s pasivno volilno pravico
...................................................... (ime) iskreno izjavljam:
Naslednje informacije so točne:
|
Državljanstvo |
|
|
Kraj rojstva |
|
|
Datum rojstva |
|
|
Zadnji naslov v matični državi članici |
|
|
Identifikacijska številka, ki jo je izdala matična država članica (če je ustrezno) (*1) |
|
|
Vrsta osebnega ali potovalnega dokumenta, ki ga je izdala matična država članica, in njegova serijska številka (nadomestna možnost, če identifikacijska številka ni na voljo) (*1) |
|
|
Naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja |
|
|
Volilni okraj ali volilna enota matične države članice, v katere volilnem imeniku sem bil/-a nazadnje vpisan/-a (če je ustrezno) |
|
|
Telefonska številka (*1) |
|
|
E-poštni naslov (*1) |
|
|
Datum, od katerega sem državljan matične države članice (*1) |
|
Na volitvah v Evropski parlament ne kandidiram v nobeni drugi državi članici.
V matični državi članici mi ni bila odvzeta pasivna volilna pravica.
|
Datum (*1) |
|
|
Podpis |
|
(*1) Samo če to zahteva nacionalna zakonodaja.
PRILOGA III
Del A
Razveljavljena direktiva in njene spremembe
(iz člena 20)
|
Direktiva Sveta 93/109/ES |
|
|
Direktiva Sveta 2013/1/EU |
Del B
Roka za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 20)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
|
Direktiva 93/109/ES |
1. februar 1994 |
|
Direktiva 2013/1/EU |
28. januar 2014 |
PRILOGA IV
Korelacijska tabela
|
Direktiva 93/109/ES |
Ta direktiva |
|
Členi 1 do 8 |
Členi 1 do 8 |
|
Člen 9(1) |
Člen 9(1) |
|
Člen 9(2), uvodno besedilo |
Člen 9(2) |
|
Člen 9(2), točke (a), (b) in (c) |
— |
|
Člen 9(3) in (4) |
Člen 9(3) in (4) |
|
— |
Člen 9(5) |
|
Člen 10(1) in (2) |
Člen 10(1) in (2) |
|
— |
Člen 10(3) |
|
Člen 11(1) in (2) |
Člen 11(1) in (2) |
|
— |
Člen 11(3) |
|
— |
Člen 11(4) |
|
Člen 12(1) |
Člen 12(1) |
|
— |
Člen 12(2) |
|
— |
Člen 12(3) |
|
— |
Člen 12(4) |
|
Člen 13 |
Člen 13(1) |
|
— |
Člen 13(2) |
|
— |
Člen 13(3) |
|
— |
Člen 13(4) |
|
— |
Člen 13(5) |
|
— |
Člen 14 |
|
— |
Člen 15 |
|
Člen 14 |
Člen 16 |
|
Člen 15 |
— |
|
— |
Člen 17(1) |
|
Člen 16 |
Člen 17(2) |
|
— |
Člen 18 |
|
— |
Člen 19 |
|
— |
Člen 20 |
|
Člen 17 |
Člen 21 |
|
— |
Člen 22 |
|
Člen 18 |
Člen 23 |
|
Člen 19 |
Člen 24 |
|
— |
Priloge I do IV |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/1788/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)