|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1458 |
18.7.2025 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2025/1458
z dne 14. julija 2025
o odobritvi podpore iz EU rezerve za kibernetsko varnost za Moldavijo
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2025/38 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o določitvi ukrepov za okrepitev solidarnosti in zmogljivosti v Uniji za odkrivanje kibernetskih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje ter spremembi Uredbe (EU) 2021/694 (Akt o kibernetski solidarnosti) (1) in zlasti člena 19(4) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski svet je 23. junija 2022 Moldaviji podelil status države kandidatke. Sklep je temeljil na tem, da je Moldavija izpolnila pogoje iz mnenja Komisije iz junija 2022 o prošnji Moldavije za članstvo. Evropski svet je 14. decembra 2023 sklenil, da na podlagi priporočila Komisije začne pristopna pogajanja z Moldavijo. |
|
(2) |
Evropski svet je v sklepih z dne 15. decembra 2022 potrdil, da bo Unija Moldaviji še naprej zagotavljala vso ustrezno podporo pri spopadanju z večplastnim učinkom vojne agresije Rusije proti Ukrajini. |
|
(3) |
Kibernetski incidenti imajo še naprej gospodarske in družbene učinke po vsej Uniji, kot tudi na svetovni ravni. Kibernetske grožnje se zlasti hitro razvijajo v nekaterih državah kandidatkah za članstvo v EU, kjer lahko pomembni kibernetski incidenti ali kibernetski incidenti velikih razsežnosti zmotijo in poškodujejo kritično infrastrukturo, ovirajo pravilno delovanje njihovega gospodarstva in institucij ali pomenijo resna tveganja za javno varnost in varnost subjektov in državljanov. To zlasti velja v Moldaviji, kjer Rusija izvaja hibridne kampanje in kibernetske napade, da bi ogrozila kritično infrastrukturo, demokratične procese in volilno infrastrukturo. |
|
(4) |
Ob upoštevanju nepredvidljive narave kibernetskih napadov in dejstva, da ti pogosto niso omejeni na določeno geografsko območje in da predstavljajo veliko tveganje prelivanja, krepitev odpornosti sosednjih držav in njihove zmogljivosti za učinkovito odzivanje na pomembne incidente in kibernetske incidente velikih razsežnosti prispeva k zaščiti Unije, zlasti notranjega trga in industrije kot celote. Zato Uredba (EU) 2025/38 določa, da se lahko tretje države, ki so pogodbenice pridružitvenega sporazuma z Unijo, ki omogoča njihovo sodelovanje v programu Digitalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: tretje države, pridružene programu Digitalna Evropa), podprejo iz kibernetskovarnostne rezerve EU (v nadaljnjem besedilu: rezerva) na njihovem celotnem ozemlju ali delu ozemlja, kadar je to določeno v sporazumu o pridružitvi tretje države k programu Digitalna Evropa. |
|
(5) |
V skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2025/38 lahko tretje države, pridružene programu Digitalna Evropa, zaprosijo za podporo iz rezerve, kadar so ciljni subjekti, za katere zaprosijo za tako podporo, subjekti, ki delujejo v visoko kritičnih sektorjih ali drugih kritičnih sektorjih, in kadar odkriti incidenti povzročijo znatne operativne motnje oziroma bi lahko imeli učinke prelivanja v Uniji. Tretja država je do take podpore upravičena le, kadar je to izrecno določeno v sporazumu o pridružitvi te države k programu Digitalna Evropa. Poleg tega bi morale take tretje države ostati upravičene le, če so izpolnjena tri merila iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2025/38. Prvič, tretja država mora v celoti spoštovati upoštevne pogoje navedenega sporazuma. Drugič, glede na dopolnilno naravo rezerve mora tretja država sprejeti ustrezne ukrepe za pripravo na pomembne kibernetske incidente ali kibernetske incidente, enakovredne incidentom velikih razsežnosti. Tretjič, zagotavljanje podpore iz rezerve mora biti skladno s politiko Unije do te države in njenimi splošnimi odnosi z njo ter z drugimi politikami Unije na področju varnosti. |
|
(6) |
Zagotavljanje podpore tretjim državam, pridruženim programu Digitalna Evropa, lahko vpliva na odnose s tretjimi državami in varnostno politiko Unije, tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike. Svet ukrepa na podlagi predloga Komisije, ob upoštevanju ocene treh meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2025/38, ki jo je opravila Komisija. |
|
(7) |
Na Moldavijo je močno vplivala vojna agresija Rusije proti Ukrajini, hkrati pa je neposredna tarča hibridnih dejavnosti Rusije, katerih namen je destabilizirati državo in spodkopati njen napredek pri pridružitvi k Uniji. Glede na navedeno je Unija Moldaviji zagotovila celovito podporo pri reševanju izzivov, s katerimi se sooča zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini, ter pri krepitvi odpornosti, varnosti in stabilnosti države glede na neposredne destabilizacijske dejavnosti Rusije. |
|
(8) |
Svet je 24. aprila 2023 sprejel Sklep (SZVP) 2023/855 (2) o ustanovitvi civilne Partnerske misije Evropske unije v Moldaviji v okviru skupne varnostne in obrambne politike za zagotavljanje strateškega svetovanja in operativne podpore na področjih kriznega upravljanja in hibridnih groženj. Unija od leta 2021 zagotavlja tudi dosledno podporo prek evropskega mirovnega instrumenta za krepitev zmogljivosti Moldavije na vojaškem in obrambnem področju. S podpisom partnerstva na področju varnosti in obrambe med EU in Moldavijo 21. maja 2024 se je racionalizirala struktura sodelovanja Unije z Moldavijo na ključnih področjih miru, varnosti in obrambe. Poleg tega je cilj načrta za rast za Moldavijo, ki ga je Komisija sprejela 10. oktobra 2024, podpreti njene socialno-ekonomske reforme in izboljšati njen dostop do notranjega trga, pri čemer se pričakujejo posebne reforme na področju upravljanja kibernetske varnosti. |
|
(9) |
Komisija je v zvezi z Moldavijo ocenila tri merila iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2025/38 in meni, da so izpolnjena. Pri opravljanju te ocene se je posvetovala tudi z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. |
|
(10) |
Ocena Sveta v skladu s členom 19(6) Uredbe (EU) 2025/38, da Moldavija izpolnjuje ustrezne pogoje sporazuma o pridružitvi Moldavije k programu Digitalna Evropa in da je sprejela ustrezne ukrepe za pripravo na pomembne kibernetske incidente ali kibernetske incidente, enakovredne incidentom velikih razsežnosti. Poleg tega je Svet ocenil, da je zagotavljanje podpore iz rezerve skladno s politiko Unije do Moldavije in splošnimi odnosi Unije z Moldavijo ter z drugimi politikami Unije na področju varnosti, zlasti glede na dejavnike, navedene v uvodni izjavi 8. |
|
(11) |
Ker sporazum o pridružitvi Moldavije programu Digitalna Evropa določa podporo iz rezerve in ker ta država izpolnjuje merila iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2025/38, bi bilo treba odobriti podporo Moldaviji iz rezerve – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zagotavljanje podpore Republiki Moldaviji iz EU rezerve za kibernetsko varnost v smislu člena 19 Uredbe (EU) 2025/38 se odobri.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja in se uporablja eno leto.
V Bruslju, 14. julija 2025
Za Svet
predsednik
J. JENSEN
(1) UL L, 2025/38, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/38/oj.
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2023/855 z dne 24. aprila 2023 o partnerski misiji Evropske unije v Moldaviji (EUPM Moldova) (UL L 110, 25.4.2023, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/855/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/1458/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)