European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2023/1383

1.12.2023

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2023/1383)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Bourg / Côtes de Bourg / Bourgeais“

PDO-FR-A0828-AM03

Datum obvestila: 5. september 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Uradni geografski kodeks

Seznam občin na geografskem območju in območju v neposredni bližini je bil posodobljen po uradnem geografskem kodeksu.

Gre zgolj za redakcijsko spremembo, saj geografsko območje in območje v neposredni bližini nista bila spremenjena.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 6 in 9.

2.   Zorenje

Določbe o obveznosti zorenja na območju in njegovem trajanju so črtane iz specifikacije proizvoda.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 2, 6 in 9.

3.   Vključitev sorte vinske trte za namene prilagoditve

V trsni izbor za rdeča vina sta bili za namene prilagoditve dodani sorti vinske trte carmenère N in petit verdot N.

Delež teh sort je omejen na 5 % sortnega sestava vinogradniškega gospodarstva in 10 % pri zvrščanju za zadevno barvo.

To ne vpliva na enotni dokument.

4.   Razdalja med trsi – rez

Razdalja med trsi vinske trte v vrsti je bila spremenjena z najmanj 0,85 m na 0,80 m.

Za vinograde, v katerih so trsi drug od drugega oddaljeni manj kot 0,85 metra, je določeno posebno pravilo rezi: enokraki guyot.

Najmanjša gostota zasaditve ostaja 4 500 trsov na hektar.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

5.   Kmetijsko-okoljske določbe

Dodane so naslednje okoljske določbe:

—

odmrle trse je treba odstraniti s parcel, vsakršno njihovo shranjevanje na parcelah je prepovedano,

—

popolno kemično zatiranje plevela na parcelah je prepovedano,

—

vsak gospodarski subjekt izračuna in evidentira svoj indeks pogostosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Namen teh sprememb je bolje upoštevati družbeni zahtevi po zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in po prijaznosti do okolja.

To ne vpliva na enotni dokument.

6.   Umestitev in zasaditev vinograda

Za gospodarske subjekte je dodana obveznost, da pred vsako novo zasaditvijo opravijo fizikalno-kemijsko analizo tal na parceli, da bi pridobili vse elemente, potrebne za poznavanje vinogradniških leg in njihovih možnosti.

To ne vpliva na enotni dokument.

7.   Datum pakiranja

Določba o datumu, od katerega je mogoče pakiranje, je črtana.

To ne vpliva na enotni dokument.

8.   Prijava pred pakiranjem

Določba o odstopanju pri „majhni količini v neustekleničeni obliki“ (trženje v neustekleničeni obliki za potrošnike) je črtana.

Ta sprememba pomeni, da so ti gospodarski subjekti vključeni v kategorijo splošnega prava, za katero velja obveznost prijave v petih delovnih dneh pred vsakim pakiranjem.

To ne vpliva na enotni dokument.

9.   Promet med odobrenimi skladišči

Datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči je črtan.

To ne vpliva na enotni dokument.

10.   Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Ta sprememba je zgolj redakcijska.

To ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Bourg / Côtes de Bourg / Bourgeais

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

1.   Mirna rdeča vina

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Pri vsaki seriji rdečega vina, dani na trg, vsebnost jabolčne kisline znaša največ 0,3 g/l. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %. Vina imajo pred pakiranjem: vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 3 g/l; vsebnost skupnega SO2 ≤ 140 mg/l; vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l do 31. julija leta, ki sledi trgatvi, in ≤ 16,33 meq/l po tem datumu. Druga analitska merila so v skladu z evropskimi predpisi.

Rdeča vina, pridobljena pretežno z zvrščanjem sort merlot N in cabernet-sauvignon N ter nekoliko manj sort cabernet franc N ali celo cot N (lokalno imenovana malbec), so darežljiva, strukturirana in aromatična, zaradi svoje taninske strukture pa so še posebno primerna za staranje. Kadar vina zorijo v barikih, pridobijo kompleksnost in razvijejo note po praženem in vanilji. Ta rdeča vina so primerna za staranje.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

v miliekvivalentih na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

2.   Suha mirna bela vina

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12,5 %. Vina imajo pred pakiranjem: vsebnost fermentirnih sladkorjev ≤ 4 g/l; vsebnost skupnega SO2 ≤ 180 mg/l; vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l. Druga analitska merila so v skladu z evropskimi predpisi. Suha bela vina, pridobljena pretežno iz sorte sauvignon B, so pogosto sveža in zelo aromatična ter imajo sadne note (pogosto agrumov) s cvetličnim pridihom. S sorto sémillon B pridobijo volumen in oljnatost, z zvrščanjem s sorto muscadelle B pa se lahko okrepijo cvetlične note. Sorta colombard B doda aromatične note, ki spominjajo na agrume. Ta vina so zelo cenjena, ko so mlada (stara eno ali dve leti).

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

v miliekvivalentih na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Gostota zasaditve in razdalja

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od dveh metrov, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 0,80 metra.

2.   Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu).

Trsi se obrezujejo z največ 14 očesi na trs z naslednjimi vrstami rezi:

—

bordojsko rezjo na dva šparona,

—

rezjo guyot z enim ali dvema krakoma,

—

kratko rezjo na reznike: nizki kordon na špalirju ali pahljačasta rez.

Trsi, ki so drug od drugega oddaljeni manj kot 0,85 metra, se obrezujejo na enokraki guyot.

3.   Namakanje

Pridelovalna praksa

V rastni dobi vinske trte je namakanje dovoljeno samo ob dolgotrajni suši, ki ovira ustrezni fiziološki razvoj vinske trte in dobro zorenje grozdja.

4.   Obogatitev

Posebni enološki postopek

Odvzemalne obogatitvene tehnike so dovoljene za rdeča vina do koncentracije 15 %.

Volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi ne presega 13 % pri rdečih vinih in 12,5 % pri belih vinih.

5.2.   Največji donosi

1.   Mirna rdeča vina

65 hektolitrov na hektar

2.   Suha mirna bela vina

72 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde po uradnem geografskem kodeksu z dne 18. februarja 2022:

Bayon-sur-Gironde, Bourg, Comps, Gauriac, Lansac, Mombrier, Prignac-et-Marcamps, del občine Pugnac, ki ustreza njenemu ozemlju pred združitvijo z občino Lafosse 1. julija 1974 (in sicer katastrskim enotam B1, B2, ZH, ZI, ZK, ZL, ZM, ZN, ZO in ZP), Saint-Ciers-de-Canesse, Saint-Seurin-de-Bourg, Saint-Trojan, Samonac, Tauriac, Teuillac in Villeneuve.

7.   Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Colombard B

Cot N – malbec

Merlot N

Muscadelle B

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Semillon B

8.   Opis povezave

Bogastvo vinogradniških pokrajin na geografskem območju priča o zgodovinskem pomenu vinogradniške trgovinske dejavnosti. Pristanišče Bourg je namreč imelo do začetka 19. stoletja pomembno vlogo v tej trgovini.

Na zgodovinskih zemljiščih rdečih vin „Bordeaux“ je bilo treba sorte za kontrolirano označbo porekla „Bourg“ ali „Côtes de Bourg“ ali „Bourgeais“, ki se gojijo v oceanskem podnebju, od 18. stoletja opirati s koli, nato pa so se razširili špalirji in dovolj natančno obrezovanje v vzgojne oblike, ki omogočajo dobro porazdeljenost grozdja za trgatev ter zadostne listne površine za fotosintezo in optimalno zrelost grozdja.

Kljub zelo raznolikim tlom so vse tri glavne opredeljene vrste tal ugodne za nastanek vinorodnega območja na pobočjih, na katerem so si vinogradniki postavili stroge pogoje pridelave, kot sta gostota zasaditve in največja obremenitev na parcelo.

Tla na kvartarni ilovici so zlasti primerna za sorte merlot N, cot N (malbec) in sauvignon B. Parcele na pobočjih s peščenoglinastimi tlemi so ugodne za izmenično zasaditev sort merlot N, cabernet-sauvignon N in cabernet franc N, primerne pa so tudi za bele sorte.

Med zasajenimi sortami prevladuje sorta merlot N, ki uspeva zlasti na parcelah z glinastolapornatimi tlemi, ki so zelo pogosta vrsta tal na natančno razmejenem območju parcel.

Leta 2010 je bilo skoraj 85 % vin s kontrolirano označbo porekla „Bourg“ ali „Côtes de Bourg“ ali „Bourgeais“ prodanih na domačem trgu. Trženje zunaj nacionalnih meja in izvoz se postopno povečujeta, zlasti v Belgiji, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in v Nemčiji ter celo na Japonskem in v Združenih državah Amerike.

Proizvajalci so vključeni tudi v projekt predstavitve pod skupnim imenom, ki je vključeno v vse komunikacijsko in trženjsko gradivo, kar zagotavlja široko prepoznavnost slovesa kontrolirane označbe porekla „Bourg“ ali „Côtes de Bourg“ ali „Bourgeais“.

Vse komunikacijske dejavnosti, ki jih izvajajo proizvajalci, so opirajo na značilnosti vinorodnega prostora. Skupaj doseženi tehnični napredek (študija tal, informativna sporočila o „fitosanitarnem stanju“ in „zrelosti“, množični izbor sorte cot N, upravljanje krajine itd.) pri različnih promocijskih dejavnostih poudarja posebnosti kontrolirane označbe porekla.

Ta dinamika se v celoti odraža v močnem razvoju vinskega turizma ter krepitvi položaja vin na nacionalni ravni in zunaj nacionalnih meja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

 

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

 

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

 

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, zajema ozemlje naslednjih občin departmaja Gironde po uradnem geografskem kodeksu z dne 18. februarja 2022: Berson, Blaye, Campugnan, Cars, Cartelègue, Cavignac, Cézac, Civrac-de-Blaye, Cubnezais, Cubzac-les-Ponts, Donnezac, Fours, Gauriaguet, Générac, Laruscade, Marcenais, Marsas, Mazion, Peujard, Plassac, del občine Pugnac, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Lafosse, pred njeno združitvijo s to občino 1. julija 1974, Saint-André-de-Cubzac, Saint-Androny, Saint-Christoly-de-Blaye, Saint-Genès-de-Blaye, Saint-Gervais, Saint-Girons-d’Aiguevives, Saint-Laurent-d’Arce, Saint-Mariens, Saint-Martin-Lacaussade, Saint-Paul, Saint-Savin, Saint-Seurin-de-Cursac, Saint-Vivien-de-Blaye, Saint-Yzan-de-Soudiac, Saugon, Val de Virvée in Virsac.

Večja geografska enota

Pravni okvir:

 

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

 

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

 

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bordeaux“ ali „Grand Vin de Bordeaux“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-068df9b9-86dc-4ec6-88a4-d1e205bd94f0


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1383/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)