<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-298/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0298</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:593">EU:C:2019:593</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi E. Sharpston – Zadeva C‑298/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Grafe in Pohle</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Eleanor Sharpston</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20190711">11. julija 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑298/18</HT></P><P>Reiner Grafe<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>Jürgen Pohle</P><P>proti</P><P>Südbrandenburger Nahverkehrs GmbH,</P><P>OSL Bus GmbH</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Cottbus (delovno sodišče v Cottbusu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialna politika</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2001/23/ES</KEYWORD><KEYWORD>Prenosi podjetij ali obratov</KEYWORD><KEYWORD>Ohranjanje pravic delavcev</KEYWORD><KEYWORD>Delovanje javnih storitev avtobusnega prevoza</KEYWORD><KEYWORD>Prevzem dejavnosti, ki jih opravlja drugo podjetje, s strani novega podjetja, po postopku javnega naročanja</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Z Direktivo 2001/23/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20010312">12. marca 2001</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 98). Čeprav predložitveno sodišče v predložitveni odločbi navaja Direktivo 77/187, je v upoštevnem času veljala Direktiva 2001/23; glej točke od 8 do 17 spodaj.</P></NOTE> je bila kodificirana Direktiva Sveta 77/187/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19770214">14. februarja 1977</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="061" PAGE.FIRST="26" DATE.PUB="1977">UL 1977, L 61, str. 26</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe je vložilo Arbeitsgericht Cottbus (delovno sodišče v Cottbusu, Nemčija), in sicer v postopku, ki sta ga začela R. Grafe in J. Pohle zoper družbi Südbrandenburger Nahverkehrs GmbH (v nadaljevanju: družba SBN), prejšnjega lokalnega javnega avtobusnega prevoznika v zadevnem okrožju, in OSL Bus GmbH (v nadaljevanju: družba OSL Bus), novega avtobusnega prevoznika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče sprašuje za napotke v zvezi s tem, ali je bilo podjetje preneseno v smislu Direktive 2001/23, če ni bilo nikakršnega pomembnega prenosa materialnih sredstev, je pa novi prevoznik zaposlil večino delavcev, ki jih je zaposloval prejšnji prevoznik. Poleg tega še sprašuje, ali bi bilo treba v tej zadevi uporabiti sodbo Sodišča Liikenne,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki se je nanašala na uporabo zakonodaje Unije, s katero so urejene pravice delavcev v primerih prenosa podjetij v zvezi z izvajanjem javne storitve avtobusnega prevoza.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Direktiva 2001/23</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Uvodne izjave Direktive 2001/23 vsebujejo naslednje navedbe. Prvič, v primeru spremembe delodajalca je treba predvideti varovanje delavcev, zlasti da se zagotovi, da se njihove pravice ohranijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Uvodna izjava 3.</P></NOTE> Drugič, Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev je bila sprejeta <DATE ISO="19891209">9. decembra 1989</DATE>, glej zlasti točke 7, 17 in 18.</P></NOTE> določa, da mora <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>[d]okončna vzpostavitev notranjega trga […] voditi v izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev v [takratni] Evropski skupnosti. Izboljšave morajo obsegati, kadar je potrebno, razvijanje nekaterih vidikov delovnopravnih predpisov, kakršni so postopki pri kolektivnem odpuščanju, ali tistih v zvezi s stečaji […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Uvodna izjava 5.</P></NOTE> Tretjič, Direktiva 77/187 je bila sprejeta leta 1977, da bi med drugim spodbujala harmonizacijo nacionalne zakonodaje, ki ohranja pravice delavcev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Uvodna izjava 6.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 1(1)(a) določa, da se Direktiva 2001/23 uporablja za vsak prenos podjetja, obrata ali dela podjetja ali obrata na drugega delodajalca, ki je posledica pogodbenega prenosa ali združitve. V skladu s členom 1(1)(b) se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[…] za prenos v smislu [Direktive 2001/23] šteje prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, se pravi organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>. Člen 1(1)(c) določa, da se ta direktiva uporablja za javna in zasebna podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali so te pridobitne ali ne. V skladu s členom 1(2) se Direktiva 2001/23 uporablja, kjer in če je podjetje, obrat ali del podjetja ali obrata, ki se prenese, na ozemlju, na katerem velja Pogodba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V členu 2 so navedene te opredelitve pojmov: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>odsvojitelj<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>vsaka fizična ali pravna oseba, ki zaradi prenosa v smislu člena 1(1) preneha biti delodajalec v podjetju, obratu ali delu podjetja ali obrata<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>pridobitelj<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>vsaka fizična ali pravna oseba, ki zaradi prenosa v smislu člena 1(1) postane delodajalec v podjetju, obratu ali delu podjetja ali obrata<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>; in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>vsaka oseba, ki jo v državi članici varuje kot delavca nacionalna delovnopravna zakonodaja<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Člen 2(a), (b) oziroma (d).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Prvi pododstavek člena 3(1) določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>[p]ravice in obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz na dan prenosa obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, […] na podlagi takega prenosa prenesejo na pridobitelja<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>. Prvi pododstavek člena 3(3) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>[p]o prenosu pridobitelj še naprej zagotavlja s kolektivno pogodbo dogovorjene delovne pogoje, kakršne je na podlagi te pogodbe zagotavljal odsvojitelj, do dneva prenehanja veljavnosti ali izteka te kolektivne pogodbe ali do dneva uveljavitve ali začetka uporabljanja druge kolektivne pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Direktiva 92/50</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Z Direktivo Sveta 92/50/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Direktiva z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 322). Ta direktiva je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132).</P></NOTE> so bila določena pravila, ki so jih morali naročniki uporabljati pri oddaji takšnih naročil. Vendar je bila v času, ko je naročnik v postopku v glavni stvari organiziral javni razpis za oddajo naročila za opravljanje avtobusnih storitev, ta direktiva nadomeščena z Direktivo 2014/24/EU o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140226">26. februarja 2014</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="094" PAGE.FIRST="65" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 94, str. 65</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> V teh sklepnih predlogih bom zato navajala zadnjenavedeno direktivo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Družba SBN je sklenila pogodbo z Landkreis (upravno okrožje Oberspreewald-Lausitz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Landkreis<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>naročnik<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>), ki je začela veljati <DATE ISO="20080801">1. avgusta 2008</DATE>, za upravljanje lokalnega javnega sistema avtobusnih prevozov za zadevno okrožje v tej regiji. Landkreis je septembra 2016 objavilo nov javni razpis za opravljanje avtobusnih storitev. Družba SBN se razpisa ni udeležila. Družba SBN se je nato odločila za zaprtje poslovnega obrata in vsem delavcem odpovedala pogodbe o zaposlitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>S svetom delavcev družbe se je <DATE ISO="20170119">19. januarja 2017</DATE> dogovorila o programu razreševanja presežnih delavcev. Ta program je določal, da delavci prejmejo odpravnine v različnih višinah, če jim novi prevoznik ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi ali če v primeru sklenitve novega delovnega razmerja utrpijo finančno izgubo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Pogodba za opravljanje lokalnih javnih avtobusnih storitev v tem okrožju je bila od <DATE ISO="20170801">1. avgusta 2017</DATE> sklenjena z družbo Kraftverkehrsgesellschaft Dreiländereck mbH (v nadaljevanju: družba KVG), odvisno družbo v 100‑odstotni lasti družbe Rhenus Veniro GmbH &amp; Co. KG. Zadnjenavedena je za zagotavljanje prevoznih storitev ustanovila novo odvisno družbo, katere 100‑odstotna lastnica je, to je družbo OSL Bus. Družba OSL Bus je zaposlila številne voznike avtobusov in del upravnih delavcev prejšnjega prevoznika, družbe SBN. Novi prevoznik je z dopisom z dne <DATE ISO="20170410">10. aprila 2017</DATE> družbi SBN sporočil, da ne bo kupil, najel ali kako drugače uporabljal materialnih sredstev – avtobusov, remiz, delavnic in drugih obratov – v lasti te družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>R. Grafe je bil od <DATE ISO="19780716">16. julija 1978</DATE> pri družbi SBN (oziroma pri njeni pravni prednici) v delovnem razmerju s polnim delovnim časom kot voznik avtobusa in delovodja. Družba SBN je R. Grafeju z dopisom z dne <DATE ISO="20170127">27. januarja 2017</DATE> z 31. avgustom 2017 odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Od <DATE ISO="20170901">1. septembra 2017</DATE> je kot voznik avtobusa zaposlen pri družbi OSL Bus. Novi prevoznik ni upošteval delovne dobe, ki jo je R. Grafe dopolnil pri družbi SBN. Tako je pri družbi OSL Bus uvrščen v začetni razred kolektivne pogodbe, kot da bi bil novo zaposleni delavec. R. Grafe izpodbija odpoved delovnega razmerja s strani družbe SBN in trdi, da mora novi prevoznik pri uvrstitvi upoštevati njegovo prejšnjo delovno dobo. Tako R. Grafe kot tudi družba SBN menita, da je delovno razmerje v okviru prenosa podjetja prešlo na družbo OSL Bus.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>J. Pohle je bil od <DATE ISO="19791106">6. novembra 1979</DATE> pri družbi SBN v delovnem razmerju s polnim delovnim časom kot voznik avtobusa in delovodja. Družba SBN je J. Pohleju z dopisom z dne <DATE ISO="20170127">27. januarja 2017</DATE> z 31. avgustom 2017 odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Novi prevoznik J. Pohleju ni ponudil zaposlitve. J. Pohle izpodbija odločitev družbe SBN. Podredno zahteva plačilo odpravnine v višini 68.034,56 EUR na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev, ki je bil dogovorjen med družbo SBN in njenim svetom delavcev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družba SBN v nasprotni tožbi zatrjuje, da je delovno razmerje z J. Pohlejem prešlo na novega prevoznika, saj je bil opravljen prenos podjetja v smislu Direktive 2001/23. Družba SBN naj zato ne bi bila dolžna plačati odpravnine J. Pohleju. Družba OSL Bus trdi, da ni bilo nikakršnega upoštevnega prenosa podjetja. Ta družba ni prevzela materialnih sredstev prejšnjega podjetja, dejstvo, da je prevzela številne zaposlene, pa naj ne bi bilo odločilno za opravljanje storitev avtobusnega prevoza.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> odločilo, da avtobusnega prevoza ni mogoče šteti za dejavnost, za katero je odločilna delovna sila, ker taka storitev zahteva velika materialna sredstva in naprave. V sektorju, kot je linijski javni avtobusni prevoz, v katerem materialna sredstva pomembno prispevajo k opravljanju dejavnosti, mora odsotnost prenosa precejšnjega dela teh sredstev, ki so nujna za dobro delovanje enote, s prejšnjega na novega izvajalca voditi do ugotovitve, da enota ne ohrani svoje identitete.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Liikenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče podpira trditev družbe SBN v postopku v glavni stvari, da se pogoji v zvezi z opravljanjem zadevnih avtobusnih storitev razlikujejo od tistih, povzetih v sodbi Sodišča v zadevi Liikenne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ti novi pogoji vključujejo: (i) zakonske pogoje, tehnični razvoj in varstvo okolja, kot je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>standard Euro 6<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> za emisije;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Predložitveno sodišče navaja, da je bilo v razpisnih pogojih za postopek javnega naročanja določeno, da morajo avtobusi ustrezati veljavnim emisijskim standardom Euro. Avtobusi, ki so se že mnogo let uporabljali za opravljanje javnega lokalnega linijskega prevoza, teh zahtev verjetno ne bi mogli izpolniti. Zaradi varstva okolja je bilo mogoče pričakovati, da se bodo namesto dizelskih ali bencinskih uporabljali električni avtobusi. Verjetno je bilo, da bo zaradi onesnaževanja z dušikovimi oksidi večina dizelskih vozil prepovedanih (zlasti v mestnih središčih). Torej uspešni ponudnik v praksi ne bi prevzel obstoječega avtobusnega voznega parka.</P></NOTE> (ii) pogodba o opravljanju zadevnih avtobusnih prevozov je trajala 10 let; ter (iii) v razpisnih merilih je določeno, da avtobusi ne bi smeli biti starejši od 15 let (od datuma prve registracije)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Avtobusi družbe SBN so bili stari povprečno 13 let.</P></NOTE>, vsi avtobusi, ki se uporabljajo, morajo imeti enotno osnovno zasnovo, avtobusi morajo izpolnjevati emisijski standard Euro 6<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Avtobusi družbe SBN so ustrezali standardu Euro 3 ali Euro 4, ne pa standardu Euro 6.</P></NOTE> in od <DATE ISO="20180101">1. januarja 2018</DATE> je moralo biti 40 % vozil v uporabi nizkopodnih oziroma Low-Entry (s povečanjem deleža na 70 % od <DATE ISO="20220101">1. januarja 2022</DATE>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Nobeden od avtobusov SBN ni izpolnjeval zahtev glede dostopnosti.</P></NOTE> Tako bi lahko novi prevoznik utemeljeno izključil prevzetje avtobusnega voznega parka, ki ga je uporabljal prejšnji prevoznik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ugotavlja naslednje. Prvič, avtobusov, ki niso primerni za nadaljnjo uporabo ali se lahko uporabljajo zgolj v zelo omejenem obsegu, ni mogoče šteti za odločilne za potrebe novega prevoznika. Za opravljanje storitev lokalnega avtobusnega prevoza je treba te avtobuse nujno zamenjati. Drugič, avtobusne remize niso več potrebne. Tretjič, vozniki avtobusov so bistveni za podjetje. V razpisnih pogojih je bilo določeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>mora izvajalec zagotoviti, da vozniki ustrezajo zahtevam po privlačnem javnem lokalnem linijskem prevozu in da imajo ustrezno znanje na področju izvajanja storitev in primeren odnos do strank<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>. Vozniki avtobusov so – zlasti na podeželju – najpomembnejša in predvsem omejena dobrina. Nazadnje, avtobusnih voznikov zaradi dobrega poznavanja krajev kot posledica večletnih delovnih izkušenj ter njihovega znanja in izkušenj glede linij ni mogoče enostavno zamenjati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Javni lokalni linijski prevoz v okrožju Oberspreewald-Lausitz je družba SBN opravljala do <DATE ISO="20170731">31. julija 2017</DATE>. Novi prevoznik ga je opravljal od <DATE ISO="20170801">1. avgusta 2017</DATE>. Predložitveno sodišče navaja, da za gladek prehod izvajanja storitev lokalnega linijskega prevoza ni bilo pomembno, kateri avtobusi se uporabljajo, kar pa ne drži za avtobusne voznike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah predložitveno sodišče Sodišču postavlja ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>1.</NO.P><TXT>Ali se prenos opravljanja avtobusnih linijskih prevozov z enega na drugo avtobusno podjetje na podlagi postopka oddaje naročila na podlagi [Direktive 2014/24] šteje za prenos obrata v smislu člena 1(1) [Direktive 2001/23], čeprav med navedenima podjetjema ni prišlo do prenosa pomembnih sredstev, zlasti avtobusov?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="5"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali domneva, da avtobusi v primeru oddaje naročila storitev za določen čas na podlagi ekonomsko upravičene odločitve zaradi njihove starosti in strožjih tehničnih zahtev (emisije izpušnih plinov, nizkopodna vozila) ne vplivajo več pomembno na vrednost obrata, upravičuje odstopanje [Sodišča] od njegove sodbe z dne <DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (C‑172/99) v tem smislu, da se lahko pod navedenimi pogoji tudi zaradi prevzema večine zaposlenih uporablja [Direktiva 2001/23]?<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile družbi SBN in OSL Bus ter Evropska komisija. Niti R. Grafe niti J. Pohle nista predložila pisnih stališč, prav tako pa tudi nista bila prisotna na obravnavi <DATE ISO="20190321">21. marca 2019</DATE>, na kateri so družbi SBN in OSL Bus ter Komisija ustno podale navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Res je, da predložitvena odločba ne vsebuje opisa nacionalnega prava; prav tako v njej ni navedeno, ali je postopek javnega naročanja v zvezi z avtobusnimi prevozi, ki se opravljajo v imenu Landkreis Oberspreewald-Lausitz, izpolnjeval pogoje, določene v pravu Unije. Kljub temu se mi zdi, da ima Sodišče dovolj informacij za odločanje in da takšne opustitve Sodišču ne morejo odvzeti pristojnosti odgovoriti na predloženi vprašanji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Burtscher</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:731">EU:C:2005:731</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V zvezi s sklicevanjem predložitvenega sodišča na Direktivo 92/50 je treba ugotoviti dvoje. Prvič, iz predloženih informacij je jasno razvidno, da v času, ko je Landkreis Oberspreewald-Lausitz objavilo javni razpis za opravljanje avtobusnih storitev, ta direktiva ni več veljala.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej točke 7, 9 in 10 zgoraj.</P></NOTE> Drugič, ni sporno, da se obravnavani vidiki prava Unije nanašajo le na razlago Direktive 2001/23 o prenosu podjetij. Sodišče je že jasno navedlo, da tega, da je mogoče določbe Direktive 2001/23 v nekaterih primerih uporabiti v okoliščinah transakcije, ki spada na področje uporabe direktiv o javnem naročanju, še ni mogoče obravnavati, kot da so zato spodkopani cilji te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej tudi točko 25). V tej sodbi je bilo na podlagi svetovalnih mnenj Sodišča Efte (zadeva E-2/95 <HT TYPE="ITALIC">Eidesund proti Stavanger Catering A/S</HT>, Poročilo Sodišča Efte z dne <DATE ISO="19950701">1. julija 1995</DATE> <DATE ISO="19961231">31. december 1996</DATE>, str. 1, točka 50, in zadeva E-3/96 <HT TYPE="ITALIC">Ask in drugi proti ABB Offshore Technology AS in Aker Offshore Partner AS</HT>, poročilo Sodišča Efte 1997, str. 1, točka 33) ugotovljeno, da okoliščine, v katerih je naročilo oddano po postopku javnega naročanja, <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> izključujejo uporabe predpisov, ki ščitijo zaposlene v primeru prenosa podjetja: glej točko 21 sodbe.</P></NOTE> Sodišče nima potrebnih informacij za preučitev vprašanja, ali so bile izpolnjene določbe prava Unije o javnem naročanju, za odgovor na vprašanji predložitvenega sodišča pa o tem vidiku niti ni treba dodatno razpravljati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Ni sporno, da prenos opravljanja javnih storitev avtobusnega prevoza v imenu Landkreis Oberspreewald-Lausitz spada na področje uporabe člena 1(1)(a) Direktive 2001/23.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180711">11. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Somoza Hermo in Ilunión Seguridad</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑60/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:559">EU:C:2018:559</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 26 do 29).</P></NOTE> Za namene te direktive so družba SBN odsvojitelj, družba OSL Bus pridobitelj, R. Grafe in J. Pohle pa delavca v smislu člena 2(1)(a), (b) oziroma (d) te direktive.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>S prvim vprašanjem želi predložitveno sodišče preveriti, ali prenos opravljanja avtobusne storitve na podeželju z enega prevoznika na drugega v okviru postopka javnega naročanja pomeni prenos podjetja v smislu člena 1(1)(b) Direktive 2001/23, tudi če niso bila na novega prevoznika prenesena nikakršna materialna sredstva (kot so sami avtobusi). Z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je v primerih prenosa podjetij, kjer materialna sredstva niso več pomembna, mogoče kot izhodišče vzeti sodbo Sodišča Liikenne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Pri odgovoru na prvo vprašanje bo treba preučiti navedeno sodbo Sodišča. Zato bom obe vprašanji obravnavala skupaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Praktično vprašanje iz te zadeve je, ali družba OSL Bus od prejšnjega prevoznika prevzame pravice in obveznosti v zvezi s pogodbama o zaposlitvi R. Grafeja in J. Pohleja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej točki 11 in 12 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se družbi SBN in OSL Bus ter Komisija o nekaterih vidikih strinjajo. Prvič, vse trdijo, da je treba za opredelitev, ali je bil izveden prenos podjetja v smislu člena 1(1) Direktive 2001/23, upoštevati vse dejanske okoliščine, značilne za delovanje zadevnega obrata. Te okoliščine je treba obravnavati kot del celostne presoje obravnavane zadeve in jih torej ni mogoče obravnavati ločeno. Drugič, navedene stranke priznavajo, da je Sodišče že odločilo, da lahko v nekaterih sektorjih, kjer je obdržanje zaposlenih podjetja bistvenega pomena, podjetje po prenosu ohrani svojo identiteto, če novi izvajalec ne le nadaljuje isto dejavnost, ampak večinoma tudi obdrži isto skupino zaposlenih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Družba SBN trdi, da je bil izveden prenos podjetja. Sami avtobusi (ki naj bi jih bilo preprosto nadomestiti) naj bi bili manj pomembni od zaposlenih. Novi prevoznik naj bi bil zgolj po zaslugi prevzetja večjega dela obstoječih zaposlenih pri družbi SBN zmožen še naprej zagotavljati gladko delujoče avtobusne storitve v Landkreis Oberspreewald-Lausitz.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Nasprotno pa družba OSL Bus trdi, da se Direktiva 2001/23 ne uporablja, če s prejšnjega na novega izvajalca niso bila prenesena nikakršna omembe vredna operativna sredstva (v tem primeru avtobusi). Prav avtobusni prevoz naj bi bil eden od sektorjev, ki se ne opira večinoma na izkušene zaposlene. V tem sektorju naj bi se dodana vrednost ustvarjala zlasti z materialnimi sredstvi – avtobusi. Storitve ni mogoče izvajati brez teh sredstev. Torej naj bi bilo to, ali so bili med starim in novim prevoznikom preneseni avtobusi, odločilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Podobno tudi Komisija trdi, da je iz sodbe Sodišča Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razvidno, da avtobusni prevoz ni sektor, v katerem bi opravljanje storitve temeljilo na zaposlenih. Nacionalno sodišče naj bi moralo ugotoviti, ali obstajajo zadostni dejavniki, ki kažejo na to, da je prišlo do prenosa. Po njenem mnenju pomena dejstva, da niso bila prenesena nikakršna materialna sredstva, ni mogoče izpodbijati s tem, da je prejšnji prevoznik zadevno dejavnost opravljal z materialnimi sredstvi, ki so zaradi starosti izgubila večino stvarne vrednosti in so bila zaradi tehničnih izboljšav v tem sektorju zastarela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da je Sodišče za to, da bi zagotovilo, da se Direktiva 2001/23 uporablja enotno, vprašanje ugotavljanja, ali obstaja prenos v smislu člena 1(1)(b) te direktive, večinoma obravnavalo tako, da je preučilo, ali je zadevna enota <HT TYPE="ITALIC">ohranila svojo identiteto</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej nedavno sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180711">11. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Somoza Hermo in Ilunión Seguridad</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑60/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:559">EU:C:2018:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> S takim pristopom se zagotovi enotna uporaba kljub razlikam med jezikovnimi različicami te direktive in razhajanjem v zakonodajah držav članic glede pojma pogodbenega prenosa. Sodišče je dalo dovolj prilagodljivo obrazložitev tega pojma, da se zadosti cilju Direktive 2001/23.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110120">20. januarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>CLECE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑463/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:24">EU:C:2011:24</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Da bi bilo mogoče ugotoviti, ali enota ohrani svojo identiteto, je treba upoštevati vse dejanske okoliščine, ki opredeljujejo zadevni posel, med katerimi so zlasti vrsta podjetja ali obrata, to, ali je bil opravljen prenos opredmetenih sredstev, kot so nepremičnine in premičnine, vrednost neopredmetenih sredstev ob prenosu, to, ali je novi delodajalec prevzel večino zaposlenih, morebitni prenos strank ter stopnja podobnosti dejavnosti, ki se opravljajo pred prenosom in po njem, in trajanje morebitne prekinitve teh dejavnosti. Te elemente je treba presojati v okviru splošne ocene vseh okoliščin obravnavane zadeve in se zato ne smejo obravnavati ločeno. Natančneje, Sodišče je menilo, da mora nacionalno sodišče pri presoji dejanskih okoliščin, ki opredeljujejo zadevni posel, med drugim upoštevati vrsto podjetja ali obrata, za katerega gre.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180711">11. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Somoza Hermo in Ilunión Seguridad</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑60/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:559">EU:C:2018:559</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Iz tega izhaja, da je pri ugotavljanju, ali je prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23, pomen, ki ga je treba priznati različnim merilom, nujno odvisen od dejavnosti, ki se opravlja, ali celo od metod proizvodnje ali obratovanja zadevnega podjetja, obrata ali dela obrata.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180711">11. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Somoza Hermo in Ilunión Seguridad</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑60/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:559">EU:C:2018:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je težava v tem, kako izvesti ta preizkus, zlasti pri presoji teže, ki jo je treba pripisati različnim dejavnikom v tej presoji. Zdi se mi, da ne gre zgolj za vprašanje, ali so bili na novega izvajalca preneseni zaposleni <HT TYPE="ITALIC">ali</HT> materialna sredstva (avtobusi). Nasprotno, izhodišče vsake presoje mora biti cilj Direktive 2001/23, ki je zagotoviti varovanje delavcev v primeru spremembe delodajalca, zlasti zaradi ohranitve njihovih pravic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Uvodne izjave 3, 5 in 6 Direktive 2001/23.</P></NOTE> Zato menim, da kakršna koli opredelitev zahteva bolj niansirano presojo, kot jo predlagajo stranke v tem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(1) Direktive 2001/23 se obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi (ali delovnega razmerja), ki obstajajo na dan prenosa, na ta dan samodejno prenesejo na pridobitelja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Zgodovina sprejetja Direktive 2001/23 potrjuje, da je v primeru prenosa podjetja bistvo te direktive zavarovanje delovnih razmerij med odsvojiteljem in zaposlenimi, ki se prenesejo na novega izvajalca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej obrazložitveni memorandum predloga Komisije COM(74) 351 final/2 z dne <DATE ISO="19740621">21. junija 1974</DATE>, strani 2 in 3 ter 5. V 70. letih prejšnjega stoletja so bili prenosi podjetij, kolektivni odpusti in insolventnost delodajalca trije ključni vidiki socialne politike, ki jih je Evropska unija najprej uredila zunaj področja enakosti spolov – glej Resolucijo Sveta z dne <DATE ISO="19740121">21. januarja 1974</DATE> o socialnem akcijskem programu (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="013" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1974">UL 1974, C 13, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Torej je treba opredelitev, ali se identiteta zadevne enote ohrani, ter presojo s tem povezanih dejstev in okoliščin opraviti v skladu s tem osrednjim ciljem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je takšna ocena nujno prožna. Tako se bo teža, ki jo je treba pripisati posameznim elementom te presoje, razlikovala glede na obravnavano zadevo. Sodišče je razsodilo, da kadar dejavnost temelji predvsem na delovni sili, identitete gospodarske enote ni mogoče ohraniti, če novi gospodarski subjekt ne zaposli bistvenega dela zaposlenih prejšnjega gospodarskega subjekta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Securitas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:780">EU:C:2017:780</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nasprotno, če posamična dejavnost temelji predvsem na opremi, to, da novi gospodarski subjekt ne prevzame nekdanjih zaposlenih, da bi opravljal to dejavnost, ne izključuje obstoja prenosa podjetja v smislu Direktive 2001/23.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Securitas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:780">EU:C:2017:780</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi predložitveno sodišče navaja, da je bila delovna sila (vozniki avtobusov in upravno osebje) pomembna za zagotovitev nemotenega prenosa opravljanja avtobusnih storitev v Landkreis Oberspreewald-Lausitz med starim in novim prevoznikom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodišče je bilo na obravnavi obveščeno, da je 85 % osebja prejšnjega prevoznika zaposlil novi prevoznik.</P></NOTE> Vendar predložitvena odločba ne vsebuje nobene ugotovitve v zvezi s tem, da so bili avtobusi in druga materialna sredstva ključnega pomena za podjetje, zlasti v času, ko je pristojni organ objavil javni razpis.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Torej menim, da družbi SBN in OSL Bus kot toženi stranki iz postopka v glavni stvari ne moreta upravičeno trditi, da je <HT TYPE="ITALIC">samodejna</HT> posledica (ne)obstoja enega od dejavnikov, ki jih je opredelilo Sodišče, ta, da je bil izveden (ali, nasprotno, da ni bil izveden) prenos podjetja. Presoja, ki jo je treba opraviti, je kompleksnejša.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Schmidt<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940414">14. aprila 1994</DATE> (<NO.CASE>C‑392/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:134">EU:C:1994:134</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> posebej obravnavalo vprašanje, ali neobstoj kakršnega koli prenosa materialnih sredstev <HT TYPE="ITALIC">izključuje</HT> obstoj prenosa, urejenega z Direktivo 77/187<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej točko 1 in opombo 2 zgoraj.</P></NOTE>. Na to vprašanje je odgovorilo odločno nikalno. Navedlo je, da je bil v predhodni sodni praksi prenos takih sredstev uvrščen med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>različne dejavnike, ki jih mora nacionalno sodišče upoštevati, ko presoja kompleksno transakcijo kot celoto, da odloči, ali je bilo podjetje dejansko preneseno<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940414">14. aprila 1994</DATE>, <NAME.CASE>Schmidt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑392/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:134">EU:C:1994:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar <HT TYPE="ITALIC">zgolj dejstvo</HT>, da je bil prenos materialnih sredstev uvrščen na seznam takih dejavnikov, še ne omogoča ugotovitve, da v primeru neobstoja takega prenosa sredstev ni bil izveden nikakršen prenos podjetja. Sodišče je spomnilo, da je pred tem že odločilo (v sodbi Spijkers<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860318">18. marca 1986</DATE> (<NO.CASE>24/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:127">EU:C:1986:127</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>), da ta dejavnik sam zase <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> odločilen. Tako je menilo, da namen Direktive, ki je varstvo delavcev, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>ne more biti odvisen izključno od presoje [tega] dejavnika<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940414">14. aprila 1994</DATE>, <NAME.CASE>Schmidt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑392/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:134">EU:C:1994:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Angleški prevod sodbe ni najbolj posrečen (zlasti pri uporabi angleškega izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>subject-matter<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> za francoski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>objet<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>). Zato sem parafrazirala, ker sem želela prenesti tisto, kar je po mojem razumevanju pomen izvirnega jezika, v katerem je bila sodba spisana (francoščine). To besedilo se glasi: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>[…] La circonstance que la jurisprudence de la Cour cite le transfert de tels éléments au nombre des différents critères à prendre en compte par le juge national pour, dans le cadre de l'évaluation d'ensemble d'une opération complexe, apprécier la réalité d'un transfert d'entreprise ne permet pas de conclure que l'absence de ces éléments exclue l'existence d'un transfert. En effet, le maintien des droits des travailleurs qui, selon son intitulé même, est l'objet de la directive, ne saurait dépendre de la seule prise en considération d'un facteur dont la Cour a, d'ailleurs, déjà relevé qu'il n'était pas, à lui seul, déterminant (voir arrêt du <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860318">18 mars 1986</DATE>, <NAME.CASE>Spijkers</NAME.CASE>, <NO.CASE>24/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:127">EU:C:1986:127</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, point 12).<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v predložitveni odločbi navaja, da je bilo to, da bi družba OSL Bus prevzela avtobusni vozni park družbe SBN, v praksi izključeno, saj so se pogoji opravljanja avtobusnih linijskih prevozov za Landkreis Oberspreewald-Lausitz spremenili. Zdaj veljajo strožje zahteve glede emisij. Avtobusi za zagotavljanje storitve niso smeli biti starejši od 15 let (povprečno so bili avtobusi družbe SBN v času, ko je novi prevoznik prevzel avtobusno storitev, stari 13 let). Velik del uporabljenih vozil je moral omogočati dostop za invalide. Zaznati je bilo mogoče splošen premik k uporabi električnih avtobusov namesto tistih na dizelski ali bencinski pogon, predložitveno sodišče pa je upoštevalo tudi to, da je novi prevoznik pogodbo sklenil za 10 let. V zvezi z zaposlenimi je predložitveno sodišče navedlo, da so bistvenega pomena za gospodarsko enoto. V razpisnih pogojih je bilo določeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>mora izvajalec zagotoviti, da vozniki ustrezajo zahtevam po privlačnem javnem lokalnem linijskem prevozu in da imajo ustrezno znanje na področju izvajanja storitev in primeren odnos do strank<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>. Predložitveno sodišče je še menilo, da so na podeželju, kakršno je Landkreis Oberspreewald-Lausitz, izkušeni vozniki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>redka in dragocena dobrina<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej točki 15 in 16 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Ali je zadevni obrat ohranil svojo identiteto, je konec koncev vprašanje dejanskega stanja, zato je to stvar predložitvenega sodišča. Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da na ohranitev identitete med drugim kaže tudi to, ali novi delodajalec dejansko nadaljuje ali prevzame enake ali podobne dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940414">14. aprila 1994</DATE>, <NAME.CASE>Schmidt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑392/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:134">EU:C:1994:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V tej zadevi je v predložitveni odločbi navedeno, da je družba OSL Bus, novi prevoznik, zagotavljala v bistvu podobne avtobusne storitve kot prejšnji prevoznik, družba SBN. Storitev se z danes na jutri ni prekinila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Družba SBN je prenehala opravljati avtobusne storitve za naročnika <DATE ISO="20170731">31. julija 2017</DATE>. Družba OSL Bus je začela opravljati avtobusne storitve <DATE ISO="20170801">1. avgusta 2017</DATE>.</P></NOTE> Zagotavljala se je za isto stranko (naročnika) in verjetno za opravljanje številnih enakih linijskih prevozov za številne iste potnike.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Ali je v takih okoliščinah dejstvo, da materialna sredstva niso bila prenesena, bistvenega pomena?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Družba OSL Bus posebej poudarja tisto, kar opisuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>dodano vrednost materialnih sredstev prejšnjega prevoznika<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. Pri tem trdi, da so dejavniki, ki jih je navedlo predložitveno sodišče v predložitveni odločbi, brezpredmetni. Primer naj bi bilo treba oceniti abstraktno, pri čemer naj bi bilo to, ali so materialna sredstva prenesena na novega prevoznika, odločilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>S tem se ne morem strinjati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Prenos podjetja se ne zgodi abstraktno. Nasprotno: elementi, ki jih je navedlo predložitveno sodišče, se skladajo z dejavniki, ki jih je kot upoštevne opredelilo Sodišče v svoji obsežni sodni praksi. Prav zato, ker ima prenos podjetja resnične in praktične učinke ne le na vpletene gospodarske enote, ampak tudi na njihove delavce, se je zakonodajalec Unije odločil za delovanje na tem področju. Torej to, da bi take primere preučili s povsem abstraktnega vidika, ne bi bilo logično. Preizkus, ki ga uporablja Sodišče, je v osnovi praktičen preizkus, ki se nanaša na resnični svet: ali je bil izveden <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, v smislu člena 1(1)(b) Direktive 2001/23? Te presoje ni mogoče omejiti na opredelitev, ali so s starega na novega izvajalca prenesena materialna sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Ali iz sodbe Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> res nujno izhaja, da v obravnavani zadevi ni bil izveden prenos podjetja, ker prejšnji prevoznik ni prenesel obstoječega voznega parka (starih) avtobusov na novega prevoznika?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Sodba Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se je nanašala na triletno pogodbo za storitve avtobusnega prevoza na sedmih regionalnih avtobusnih linijah. Stari prevoznik (Hakunilan Liikenne, v nadaljevanju: družba HL) je te linijske prevoze opravljal s 26 avtobusi. Novi prevoznik (Liikenne) je med čakanjem na dobavo 22 novih avtobusov, ki jih je naročil, od družbe HL za dva ali tri mesece najel dva avtobusa in od te družbe kupil nekaj uniform.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Liikenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:563">EU:C:2000:563</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ta dejstva so ponovljena v točkah 9 in 10 sodbe.</P></NOTE> Ni pa za stalno prevzel nobenih vozil ali drugih pomembnih sredstev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Sodišče je najprej opozorilo na nekaj splošnih vidikov, ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse. Ti vključujejo napotilo na cilje Direktive 2001/23, to, kaj pomeni podjetje v smislu te direktive, predstavitev preizkusa in meril za presojo, ali je bil izveden <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>prenos<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> v smislu člena 1(1)(b) te direktive, ter opomnik, da je za presojo dejstev v vsakem posameznem primeru pristojno nacionalno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Liikenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, glej zlasti točke 19, 26, 27, 31, 33 in 35).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Morebitne težave bi lahko povzročil ta odlomek sodbe:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>39.</NO.P><TXT>Vendar avtobusnega prevoza ni mogoče šteti za dejavnost, za katero je odločilna delovna sila, ker zahteva velika materialna sredstva in naprave (glej v zvezi z enako ugotovitvijo za prevoz v rudnikih sodbo Allen,<HT TYPE="SUP">[</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19991202">2. decembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Allen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:594">EU:C:1999:594</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE><HT TYPE="SUP">]</HT> točka 30). Neobstoj prenosa materialnih sredstev, ki se uporabljajo pri zadevnih avtobusnih prevozih, z enega na drugega ponudnika je okoliščina, ki jo je treba upoštevati.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>Na obravnavi je zastopnik toženih strank iz postopka v glavni stvari poudaril gospodarsko vrednost pogodbe med naročnikom YTV in družbo Liikenne ter trdil, da je bilo to pomembno nematerialno sredstvo. Te vrednosti ni mogoče zanikati, vendar se v kontekstu naročila, ki se obnavlja, vrednost takega nematerialnega sredstva ob izteku stare pogodbe načeloma izniči, in sicer prav zato, ker se pogodba znova sklepa.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="10"?><ITEM><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Če je s postopkom naročanja, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, določeno, da bo novi pogodbenik prevzel obstoječe pogodbe s strankami, ali če je mogoče večino strank obravnavati, kot da so zagotovljene, potem bi bilo treba kljub vsemu šteti, da je bil izveden prenos strank.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>V sektorju, kot je linijski javni avtobusni prevoz, v katerem materialna sredstva pomembno prispevajo k opravljanju dejavnosti, pa odsotnost prenosa precejšnjega dela teh sredstev, ki so nujna za dobro delovanje enote, s prejšnjega na novega izvajalca mora voditi do ugotovitve, da enota ne ohrani svoje identitete.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Torej se v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, Direktiva 77/187 ne uporablja, če se s starega na novega pogodbenika niso prenesla pomembna materialna sredstva.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Na vprašanje nacionalnega sodišča je bilo torej odgovorjeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[…] se <HT TYPE="ITALIC">v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari</HT>, Direktiva 77/187 ne uporablja, če med tema podjetjema niso bila prenesena pomembna materialna sredstva<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Liikenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in druga alinea točke 2 izreka sodbe), moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Glede na odlomke iz sodbe Liikenne, ki sem jih pravkar navedla, z vsem spoštovanjem pozdravljam lojalnost in zdravo pamet, ki ju je pokazalo Arbeitsgericht Cottbus (delovno sodišče v Cottbusu) s predložitvijo tega predloga za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Ali sodba Sodišča Liikenne pomeni, da je nacionalnemu sodišču v obravnavani zadevi prepovedano, da bi prišlo do drugačne ugotovitve v zvezi z drugim sklopom dejanskih okoliščin, ko sprememba lokalnega javnega avtobusnega prevoznika prav tako ni vključevala prenosa obstoječega avtobusnega voznega parka s starega prevoznika na novega?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Mislim, da ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Menim, da se dejstva obravnavane zadeve v bistvenih pogledih očitno zelo razlikujejo od tistih, ki so privedle do sodbe v zadevi Liikenne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Storitve avtobusnega prevoza seveda ni mogoče opravljati brez avtobusov in voznikov, ki jih vozijo. Vendar nič iz dejanskega stanja iz sodbe Liikenne, kot ga je v sklepnih predlogih opisal generalni pravobranilec P. Léger<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Liikenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:563">EU:C:2000:563</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 8 do 14).</P></NOTE> in kot je bilo povzeto v sodbi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Liikenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 8 do 14).</P></NOTE>, ne nakazuje na to, da so odločitvi novega prevoznika, da ne prevzame avtobusnega voznega parka starega prevoznika, botrovali zakonsko določeni, tehnični ali okoljski razlogi. Kot kaže, je imela družba Liikenne skoraj dovolj avtobusov za opravljanje sedmih dodatnih linijskih prevozov, ki jih je prevzela (od družbe HL je za kratek čas najela dva avtobusa), poleg tega pa je takrat že naročila 22 novih avtobusov. Zakaj bi torej (s poslovnega vidika) prevzela obstoječi vozni park družbe HL, ki je vključeval 26 avtobusov?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi se je pogodba, ki je bila predmet javnega naročila, nanašala na več kot trikrat daljše obdobje (na deset namesto treh let). Pogodba se je nanašala na opravljanje storitve avtobusnega prevoza v celotnem okrožju, zato je verjetno, da je bil pomemben dejavnik preprosta medsebojna izmenljivost avtobusov med različnimi linijskimi prevozi. Verjetna je predpostavka, da se je pomemben preudarek nanašal na to, ali bo mogoče obstoječi avtobusni vozni park razumno uporabljati v celotnem obdobju trajanja te pogodbe. Dvajset let po dejstvih, ki so bila podlaga za sodbo Liikenne,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je iz razpisnih zahtev naročila kristalno jasno, da mora glavna oprema (avtobusi), ki se bo uporabljala v novem desetletnem razpisnem obdobju, izpolnjevati posebne nove (višje) tehnične in okoljske standarde.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Predložitvena odločba tako vsebuje številne podatke, ki omogočajo ugotovitev (pri čemer mora morebitna nadaljnja potrebna preverjanja seveda opraviti nacionalno sodišče kot edino sodišče, ki odloča o dejstvih), da – povsem neodvisno od velikosti avtobusnega voznega parka, ki ga je že imel novi prevoznik – za tega prevoznika ni imelo nobenega smisla, da bi prevzel obstoječi vozni park starega prevoznika, ker <HT TYPE="ITALIC">teh novih avtobusov ne bi mogel uporabljati tako, da bi izpolnil nove pogodbene in zakonske obveznosti</HT>. Zadevna vozila so bila tik pred tem, da se jim izteče dovoljena doba obratovanja, ter poleg tega niso izpolnjevala zakonsko določenih tehničnih in okoljskih pogojev iz razpisnih zahtev. Če bi bil obstoječi avtobusni vozni park prenesen, <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> bi bil (če dobesedno uporabim strukturo iz točke 42 sodbe Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Liikenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>nujen za dobro delovanje enote<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Bilo bi mu usojeno, da bo končal na odpadu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da v okoliščinah, v katerih zaradi zakonsko določenih tehničnih in okoljskih omejitev za novega izvajalca s poslovnega vidika ni smiselno, da bi prevzel materialna sredstva starega izvajalca, nacionalno sodišče pravilno ravna takrat, ko <HT TYPE="ITALIC">se ne ozira</HT> na to, kaj se je zgodilo z materialnimi sredstvi, in se pri presoji, ali je bil izveden prenos podjetja, ki spada na področje uporabe Direktive 2001/23, osredotoči na druge elemente transakcije. Kot je Sodišče navedlo v sodbi Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in ob zapisu sklicevanja na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>opredmetena sredstva<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v oglati oklepaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>[d]a bi bilo mogoče ugotoviti, ali je so pogoji za prenos gospodarske enote izpolnjeni, je treba upoštevati vse dejanske okoliščine, ki opredeljujejo zadevni posel, med katerimi so zlasti vrsta zadevnega podjetja ali obrata, [to, ali je bil opravljen prenos opredmetenih sredstev, kot so nepremičnine in premičnine,] vrednost neopredmetenih sredstev ob prenosu, to, ali je novi delodajalec prevzel večino zaposlenih, morebitni prenos strank ter stopnja podobnosti dejavnosti, ki se opravljajo pred prenosom in po njem, in trajanje morebitne prekinitve teh dejavnosti. Vendar ti elementi pomenijo le delne vidike potrebne celostne presoje in jih zato ni mogoče presojati ločeno (glej zlasti sodbi Spijkers[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860318">18. marca 1986</DATE>, <NAME.CASE>Spijkers</NAME.CASE> (<NO.CASE>24/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:127">EU:C:1986:127</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE><HT TYPE="SUP">]</HT>, točka 13, in Süzen<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970311">11. marca 1997</DATE>, <NAME.CASE>Süzen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑13/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:141">EU:C:1997:141</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, točka 14).<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Naj k temu še dodam, da bi lahko z analizo, osredotočeno izključno na dejstvo, da taka materialna sredstva <HT TYPE="ITALIC">niso</HT> bila prenesena, spodkopali ključni cilj Direktive 2001/23. Za novega izvajalca bi bilo veliko prelahko transakcijo strukturirati na način, da bi bila izključena s področja uporabe Direktive, tako da ne bi prevzel materialnih sredstev (pravzaprav se zdi verjetno, da bi storil prav to). Vendar bi to pomenilo, da bi se novi izvajalec v tem primeru lahko izognil obveznostim, ki bi jih sicer imel do delavcev starega izvajalca. To nikakor ne more biti prav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Pristop, ki ga predlagam, ni v nasprotju s sodbo Liikenne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nacionalno sodišče mora v vsakem primeru prevzema podjetij uporabiti merila, izoblikovana v sodni praksi Sodišča za posebno dejansko stanje iz zadeve, ki jo obravnava. Kot sem pokazala, so se dejstva in okoliščine iz zadeve Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> bistveno razlikovali od dejstev in okoliščin iz obravnavane zadeve. Razlogovanje iz sodbe Liikenne<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010125">25. januarja 2001</DATE> (<NO.CASE>C‑172/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:59">EU:C:2001:59</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> lahko ostane nedotaknjeno, vseeno pa iz teh zelo drugačnih dejstev sledi drugačna ugotovitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Menim torej, da bi moralo nacionalno sodišče pri odločanju, ali je gospodarska enota ohranila identiteto in ali je bil torej izveden prenos podjetja v smislu člena 1(1)(b) Direktive 2001/23: (i) v celoti upoštevati glavni cilj te direktive, da se zavarujejo delavci in njihove pravice v primeru zamenjave delodajalca, ter (ii) presoditi <HT TYPE="ITALIC">vsa</HT> dejstva in okoliščine v zvezi z zadevno transakcijo, vključno z zakonskimi, tehničnimi in okoljskimi omejitvami v zvezi z opravljanjem zadevne poslovne dejavnosti. To, da pomembna materialna sredstva niso bila prenesena, je upoštevno, ni pa nujno odločilno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da bi moralo Sodišče na vprašanja, ki mu jih je postavilo Arbeitsgericht Cottbus (delovno sodišče v Cottbusu, Nemčija), odgovoriti:</TXT><P>Pri ugotavljanju, ali je gospodarska enota ohranila svojo identiteto in ali torej gre za prenos podjetja v smislu člena 1(1)(b) Direktive Sveta 2001/23/ES z dne <DATE ISO="20010312">12. marca 2001</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, mora nacionalno sodišče:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>v celoti upoštevati glavni cilj te direktive, da se zavarujejo delavci in njihove pravice v primeru zamenjave delodajalca, ter</P></ITEM><ITEM><P>presoditi <HT TYPE="ITALIC">vsa</HT> dejstva in okoliščine v zvezi z zadevno transakcijo, vključno s kakršnimi koli zakonsko določenimi tehničnimi in okoljskimi omejitvami v zvezi z opravljanjem zadevne poslovne dejavnosti.</P></ITEM></LIST></P><P>Kadar je prenos pomembnih materialnih sredstev zaradi obstoja takih zakonsko določenih tehničnih in okoljskih omejitev v praksi onemogočen, nacionalno sodišče tega vidika transakcije ne bi smelo šteti za nujno odločilnega pri odločanju, ali je bil izveden prenos podjetja v smislu člena 1(1)(b) Direktive 2001/23 ali ne.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>