|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/78 |
15.1.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/78
z dne 15. januarja 2025
o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz večplastnih lesenih talnih oblog s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1. Začetek
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. maja 2024 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom večplastnih lesenih talnih oblog s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, LRK ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
|
(2) |
Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. aprila 2024 vložila Evropska zveza za parket (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije večplastnih lesenih talnih oblog v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.2. Registracija
|
(3) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2733 z dne 24. oktobra 2024 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka. |
1.3. Zainteresirane strani
|
(4) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe v zadevni državi, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter jih povabila k sodelovanju. |
|
(5) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.4. Vzorčenje
|
(6) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
1.4.1. Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(7) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje v okviru analize procesnega upravičenja pred začetkom preiskave. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 20 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in več kot 20 % ocenjene celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Prejela ni nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen. |
1.4.2. Vzorčenje uvoznikov
|
(8) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(9) |
Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika (Lamett Europe N.V. in Svartes s.r.o), ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Komisija je navedeni družbi pozvala k izpolnitvi vprašalnika za uvoznike. Izpolnjen vprašalnik je predložila le družba Lamett Europe N.V., kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 17. |
1.4.3. Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK
|
(10) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
|
(11) |
78 proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec petih proizvajalcev iz dveh skupin na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripombe o izbiri navedenega vzorca je po posvetovanju predložila ena skupina proizvajalcev izvoznikov. Skupina je trdila, da predlagani vzorec ni bil dovolj reprezentativen v smislu člena 17(1) osnovne uredbe, saj je predstavljal le omejen delež obsega izvoza vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je trditev ocenila in se odločila razširiti število družb, izbranih v vzorec, tako da je dodala tretjo največjo skupino proizvajalcev izvoznikov s petimi proizvajalci. Revidirani vzorec je predstavljal 40 % obsega in 27 % ocenjene skupne količine izvoza zadevnega izdelka, ki so jo sporočili vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so v obdobju preiskave izvažali zadevni izdelek v Evropsko unijo. Komisija glede predlaganega vzorca ni prejela dodatnih pripomb. |
|
(12) |
Poleg tega je Komisija med preiskavo na podlagi javno dostopnih virov preverila informacije, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki, da bi potrdila status družb kot proizvajalcev zadevnega izdelka. Komisija je po potrebi zahtevala dodatne dokumente, kot sta dovoljenje za opravljanje dejavnosti in statut družbe. Ena stranka ni dokazala povezave s preiskavo in se je zato štela za nesodelujočo. |
1.4.4. Individualna preiskava
|
(13) |
19 proizvajalcev izvoznikov iz LRK je zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Vendar nobeden od njih ni predložil izpolnjenega vprašalnika v roku, ki ga je določila Komisija. V skladu s tem je Komisija začasno sklenila, da v tej zadevi ne bo odobrena nobena individualna preiskava. |
1.5. Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(14) |
Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(15) |
Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem. |
|
(16) |
Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija jo je zato obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in razpoložljiva dejstva v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Kitajska vlada ni poslala nobenih dodatnih pripomb. |
|
(17) |
Vprašalniki za proizvajalce Unije, nepovezane uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike so bili na spletu (4) objavljeni na dan začetka preiskave. Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike treh vzorčenih proizvajalcev Unije, enega nepovezanega uvoznika (Lamett Europe N.V.) in treh skupin proizvajalcev izvoznikov (skupina Jinfa, skupina Forest in skupina Fusong). |
|
(18) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
Proizvajalci izvozniki in povezane družbe v LRK
|
1.6. Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
|
(19) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.7. Pripombe glede začetka preiskave
|
(20) |
Komisija je pripombe glede začetka preiskave prejela od naslednjih subjektov:
|
|
(21) |
Zveza AUMI in združenje CNFPIA sta trdila, da se pritožba opira na podatke Eurostata o količini uvoza v kvadratnih metrih, ki jih je pritožnik prilagodil. Trdila sta še, da pritožnik ni pojasnil, zakaj je bila prilagoditev potrebna, niti ni razkril metode prilagoditve. Opozorila sta, da so se z uporabo prilagojenih količin uvoza, kot jih je predlagal pritožnik, količine uvoza iz Kitajske v zadevnem obdobju povečale za več kot 20 %. Dodala sta, da bi se z uporabo količin uvoza, kot jih je sporočil Eurostat, tj. brez prilagoditve, količine uvoza iz Kitajske v zadevnem obdobju zmanjšale za 3 %. Poleg tega sta navedla, da so zaradi prilagojenih količin uvoza izkrivljeni drugi ekonomski kazalniki, kot so kitajske uvozne cene, potrošnja in tržni deleži. |
|
(22) |
V zvezi s tem je Evropska zveza za parket navedla, da je razpon površinske gostote večplastnih lesenih talnih oblog med 7 in 9,5 kilograma (v nadaljnjem besedilu: kg) na kvadratni meter (v nadaljnjem besedilu: m2), več vnosov Eurostata pa je bilo zunaj tega razpona površinske gostote. Pojasnila je, da morajo gospodarski subjekti carinskim organom sporočiti neto maso (v tonah ali kilogramih), ne pa nujno dodatne enote (m2). Evropska zveza za parket je zato prilagodila vnose zunaj razpona, tako da je njihovo deklarirano neto maso delila s povprečno gostoto zgoraj navedenega razpona. Evropska zveza za parket je posodobila tudi zadevni del nezaupne različice pritožbe, da bi ponazorila metodo prilagoditve. |
|
(23) |
Komisija je to vprašanje analizirala tudi med preiskavo in ga obravnavala v oddelku 4.4. |
|
(24) |
Zveza AUMI je trdila, da pritožba ni vključevala podatkov za pet od 15 kazalnikov škode, zlasti donosnost naložb, dejavnikov, ki vplivajo na cene Unije, dejanskih in morebitnih negativnih učinkov na denarni tok, plače in rast. |
|
(25) |
Komisija je opozorila, da v fazi pritožbe ni bilo obvezno vključiti zgoraj navedenih kazalnikov. Komisija je te kazalnike proučila med preiskavo v oddelku 4. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(26) |
Zveza AUMI in združenje CNFPIA sta trdila, da pritožba ni vključevala zanesljivih informacij v podporo trditvi o znatni škodi za industrijo Unije. V zvezi z makrokazalniki sta trdila, da so bili obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, prodaja in zaposlenost v Uniji od leta 2020 do leta 2022 stabilni ter so se v obdobju preiskave zmanjšali le zaradi zmanjšanja povpraševanja v Uniji. Poleg tega sta navedla, da so proizvajalci Unije v obdobju preiskave v pritožbi povečali svoj tržni delež in cene, kar dokazuje trdno gospodarsko stanje proizvajalcev Unije. V zvezi z mikrokazalniki sta zveza AUMI in združenje CNFPIA navedla, da so se podatki o proizvodnji, prodaji in zaposlovanju za pritožnike poslabšali le v obdobju preiskave. Poleg tega sta trdila, da so proizvajalci Unije v obdobju, ki ga zajema pritožba, povečali svoje naložbe za 56 %, kar dokazuje njihovo finančno trdnost. Zveza AUMI in združenje CNFPIA sta navedla, da se zdi, da so se kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave bolje prilagodili upadanju povpraševanja v Uniji: medtem ko se je uvoz iz Kitajske zmanjšal, so se ravni zalog proizvajalcev Unije povečale. V zvezi s finančno uspešnostjo sta opozorila, da se zdi, da so proizvajalci Unije med letoma 2020 in 2022 izboljšali prodajo in dobičkonosnost kljub povečanju uvoza iz Kitajske v navedenem obdobju. Nazadnje je zveza AUMI trdila tudi, da se je uvoz iz Kitajske v obdobju, ki ga zajema pritožba, povečal za 21 %, vsaj en proizvajalec Unije pa je nelojalno nižal prodajne cene nepovezanih uvoznikov in še vedno ustvarjal dobiček. |
|
(27) |
V okviru predhodne pripombe je Komisija opozorila, da je treba za prima facie ugotovitev znatne škode med drugim preiskati ustrezne dejavnike iz člena 5(2), točka (d), osnovne uredbe. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je dejansko navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne nujno vseh) dejavnikih in indeksih, ki kažejo stanje industrije Unije, kakršni so našteti v členu 3(3) in (5) osnovne uredbe. Nadalje je v členu 3(5) izrecno navedeno, da seznam dejavnikov ni izčrpen, niti ni eden ali več teh dejavnikov skupaj odločujočih. Zato za prima facie ugotovitev znatne škode ni potrebno, da vsi dejavniki kažejo poslabšanje. Prav tako obstoj drugih dejavnikov, ki morda vplivajo na položaj industrije Unije, ne pomeni nujno, da vpliv dampinškega uvoza na to industrijo ni znaten. |
|
(28) |
Posebna analiza škode, ki jo je Komisija opravila v okviru pritožbe, je pokazala, da je dovolj dokazov o večjem prodoru uvoza iz Kitajske na trg Unije (tako v absolutnem kot v relativnem smislu) po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne in ciljne cene industrije Unije. Zdi se, da je to pomenilo znatno škodo za stanje industrije Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju proizvodnje, prodaje in tržnega deleža, poslabšanju finančnih rezultatov ali ravni cen, ki jih zaračunava industrija Unije. Komisija je v zvezi s trditvami o posebnih makrokazalnikih, mikrokazalnikih in nelojalnem nižanju prodajnih cen v oddelku 4 predložila podrobno oceno znatne škode v obravnavanem obdobju. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1. Izdelek v preiskavi
|
(29) |
Izdelek v preiskavi so sestavljene plošče za oblaganje tal, večplastne, iz lesa, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 4418 75 00 (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi). Plošče iz bambusa ali vsaj z vrhnjim slojem (nosilnim slojem) iz bambusa in plošče za mozaična tla so izključene. |
|
(30) |
Večplastne lesene talne obloge so lesni izdelek, sestavljen iz več slojev lesnih furnirjev, ki so zlepljeni ali spojeni. Večplastne lesene talne obloge se uporabljajo predvsem za notranje talne obloge. |
2.2. Zadevni izdelek
|
(31) |
Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
2.3. Podobni izdelek
|
(32) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:
|
|
(33) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
3. DAMPING
3.1. Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe
|
(34) |
Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(35) |
Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo večplastnih lesenih talnih oblog. Ustrezne informacije je predložilo 73 proizvajalcev izvoznikov. |
|
(36) |
Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. |
|
(37) |
Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Turčijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države. |
|
(38) |
Komisija je 23. avgusta 2024 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V tem obvestilu je predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji večplastnih lesenih talnih oblog. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro primerne reprezentativne države v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in razpoložljivosti ustreznih finančnih informacij opredelila tri možne reprezentativne države, in sicer Turčijo, Indonezijo in Malezijo. Na podlagi takrat razpoložljivih informacij je menila, da bi Turčija lahko bila primerna reprezentativna država. Komisija je prejela dve stališči s pripombami na obvestilo od dveh skupin proizvajalcev izvoznikov, in sicer skupine JINFA in skupine Fusong Jinlong. Pripombe je predložila tudi Evropska zveza za parket (pritožnik). Pripombe so podrobno obravnavane v oddelku 3.2. |
|
(39) |
Komisija je po analizi prejetih pripomb in informacij sklenila, da je Turčija primerna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za določitev normalne vrednosti. |
3.2. Normalna vrednost
|
(40) |
V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“. |
|
(41) |
Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški). |
|
(42) |
Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna. |
3.2.1. Obstoj znatnih izkrivljanj
|
(43) |
Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:
|
|
(44) |
Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. |
|
(45) |
Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe sprejeti na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanj se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil. |
|
(46) |
Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“. |
|
(47) |
Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (6) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je sektor lesnih izdelkov). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave izpodbijajo dokaze v spisu o preiskavi, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v spis o preiskavi vključeno ob njenem začetku. |
|
(48) |
Pritožnik je trdil, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ter da zato za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov. |
|
(49) |
Pritožnik se je v podporo temu stališču skliceval na dokaze iz poročila ter na ugotovitve iz preteklih preiskav Komisije in organov ZDA. |
|
(50) |
Pritožnik je zlasti opozoril na prejšnje ugotovitve Komisije o tem, da kitajski gospodarski sistem temelji na doktrini socialističnega tržnega gospodarstva, na vodilni vlogi Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP ali partija) in na interventni ekonomski politiki države. |
|
(51) |
Poleg tega je pritožnik poudaril, da je industrija večplastnih lesenih talnih oblog del kitajskega gozdarskega sektorja in sektorja lesnih izdelkov, ter opozoril na naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj. |
|
(52) |
Prvič, sektor večplastnih lesenih talnih oblog v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov:
|
|
(53) |
Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo večplastne lesene talne obloge, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške:
|
|
(54) |
Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga:
|
|
(55) |
Četrtič, podobno kot v drugih sektorjih kitajskega gospodarstva je sektor večplastnih lesenih talnih oblog izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja pravil o stečaju, družbah in lastnini:
|
|
(56) |
Petič, v sektorju večplastnih lesenih talnih oblog so izkrivljeni tudi stroški plač:
|
|
(57) |
Šestič, proizvajalcem v sektorju večplastnih lesenih talnih oblog dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države:
|
|
(58) |
Pritožnik je nazadnje trdil, da so v sektorju večplastnih lesenih talnih oblog prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(59) |
Komisija je proučila je, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu. |
|
(60) |
Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem. |
3.2.1.1. Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške na Kitajskem
|
(61) |
Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (27). |
|
(62) |
Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (28). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. |
|
(63) |
Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (29). |
|
(64) |
Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. |
|
(65) |
S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. |
|
(66) |
Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (30). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. |
|
(67) |
To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga. |
|
(68) |
Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (31). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja. |
|
(69) |
Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. |
|
(70) |
Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. |
|
(71) |
V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). |
|
(72) |
Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (32). |
|
(73) |
Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (33). |
|
(74) |
Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (34). |
|
(75) |
Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (35). |
|
(76) |
Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (36). |
|
(77) |
Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (37). |
3.2.1.2. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;
|
(78) |
Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva. |
|
(79) |
Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo zasebna podjetja, kot so Nature Home (38), Power Dekor (39) ali Der (40), deloma pa tudi podjetja v državni lasti, kot je skupina Jilin (41). |
|
(80) |
Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (42), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim in političnim nadzorom, glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura. |
|
(81) |
Poleg tega za sektor večplastnih lesenih talnih oblog velja več vladnih politik, saj je bil lesnopredelovalni sektor naveden kot spodbujana industrija v katalogu smernic za prilagoditev industrijske strukture iz leta 2019 (43) in tudi v njegovi posodobljeni različici iz leta 2024 (44). Podobno 14. petletni načrt za gozdove določa naslednje cilje: „Spodbujanje razvoja, uporabe in promocije novih okolju prijaznih lepil ter postopno povečevanje deleža izdelkov iz predelanega lesa z nizko vsebnostjo formaldehida in brez formaldehida. Konsolidacija in krepitev tradicionalnih koristnih panog, kot so lesene talne obloge […]. Do leta 2025 […] se bo proizvodnja talnih oblog ustalila na približno 800 milijonih kvadratnih metrov“ (45). |
|
(82) |
Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (46). Združenje CNFPIA na primer v členu 3 svojega statuta navaja, da organizacija „potrjuje poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (47). |
|
(83) |
Podjetja Nature Home, Der in Jilin Forest Industry Jinqiao Flooring Group, odvisno podjetje skupine Jilin Group v državni lasti, so člani združenja CNFPIA (48). |
|
(84) |
Podobno tudi kitajsko združenje za distribucijo lesa in lesnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: CTWPDA) v členu 3 svojega statuta določa, da organizacija „potrjuje poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (49) in se predstavlja kot „združenje pod upravo ministrstva za civilne zadeve ter nadzorom in vodstvom komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti […]“ (50). |
|
(85) |
Podjetje Power Dekor je član združenja CTWPDA, predsednik njenega upravnega odbora pa je tudi podpredsednik upravnega odbora združenja (51). |
|
(86) |
Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati pod tržnimi pogoji. Za javna in zasebna podjetja v sektorju dejansko veljajo politični nadzor in navodila. |
3.2.1.3. Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe: prisotnost v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške
|
(87) |
Kitajski vladi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v družbah v državni lasti in tudi zasebnih družbah so dejansko pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. |
|
(88) |
V skladu s kitajskim pravom družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (52)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. |
|
(89) |
Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (53), vključno z izvajanjem pritiska na zasebna podjetja, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (54). |
|
(90) |
Že leta 2018 so poročali o obstoju partijskih celic v 73 % od približno 2,57 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (55). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce. |
|
(91) |
Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (56), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih. |
|
(92) |
V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[m]oramo okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog idejnih nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (57). |
|
(93) |
Sedanja preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju večplastnih lesenih talnih oblog. Na primer, član upravnega odbora družbe Der je tudi partijski sekretar obvladujočega delničarja družbe (58). Poleg tega je predsednik upravnega odbora skupine Jilin Forestry Jinqiao Flooring Group tudi sekretar partijskega odbora skupine (59). |
|
(94) |
Poleg tega podjetje Power Dekor „upošteva smernice Ši Džinpingove misli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo ter temeljito proučuje, širi in izvaja duh, ki ga uteleša 20. nacionalni kongres KKP, kar skupini zagotavlja močna politična, ideološka in organizacijska jamstva za izpolnitev njenih poslovnih ciljev in nalog ter doseganje visokokakovostnega razvoja“ (60). |
|
(95) |
Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (61). Prisotnost države v družbah v sektorju večplastnih lesenih talnih oblog in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške. |
3.2.1.4. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe: javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga
|
(96) |
Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. |
|
(97) |
Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (62). |
|
(98) |
Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja večplastnih lesenih talnih oblog. |
|
(99) |
Usmerjevalno mnenje o gozdarstvu na primer vsebuje tudi naslednjo določbo: „Do leta 2025 se bosta v osnovi oblikovala sistem in mehanizem za racionalno rabo gozdnih in travniških virov, znatno se bodo izboljšale podporne kapacitete gozdnih in travniških virov, znatno se bo povečala proizvodnja visokokakovostnih gozdarskih in travniških proizvodov, trgovina z gozdarskimi proizvodi se bo nadalje razširila, pri čemer se bo vrednost nacionalne gozdarske proizvodnje povečala za 50 % glede na sedanjo osnovo. […] Do leta 2035 […] se bo obseg gozdarske in travniške industrije še povečal, […] struktura industrije se bo dodatno optimizirala, kakovost proizvodov in raven storitev se bosta celovito izboljšali, nadzor nad uporabo virov bo učinkovitejši, da se bo nenehno krepila zmogljivost sektorja za izvajanje nacionalnih strategij“. |
|
(100) |
Poleg tega je na ravni province cilj 14. petletnega načrta avtonomne province Guangxi za gospodarski in socialni razvoj ter obete do leta 2035 (63)„dopolniti, okrepiti in razširiti ugodne industrijske verige“, vključno s „spodbujanjem preoblikovanja in nadgrajevanja tradicionalnih industrij, kot je […] predelava lesa“. Nadalje v zvezi z gozdarsko predelovalno industrijo: „osredotočanje na razvoj papirništva [in] plošč na osnovi lesa […]“ in „osredotočanje na izgradnjo celotne industrijske verige izdelanih plošč, pohištva in opreme za dom“. |
|
(101) |
Tudi na lokalni ravni je okrožje Shuyang (provinca Jiangsu) januarja 2024 sprejelo mnenje o visokokakovostnem razvoju lesnopredelovalne in pohištvene industrije (64), njegov cilj pa je „[d]o konec leta 2026 oblikovati 1–2 podjetji, ki kotirata na borzi, 1–2 skupini podjetij z izhodno vrednostjo nad 5 milijard RMB ter nenehno izboljševati kakovost celotne industrije […] [in] izboljšati industrijsko verigo, povečati delež končnih izdelkov, kot so vrhunske talne obloge, pohištvo in dekorativni materiali“. |
|
(102) |
Poleg tega so bile v preiskavi, še vedno v provinci Jiangsu, potrjene preferenčne politike javnih organov in bank v državni lasti do posameznih proizvajalcev večplastnih lesenih talnih oblog, kot v primeru podjetja Der, ki je leta 2020 podpisalo „sporazum o strateškem sodelovanju z občinskim uradom za industrijo in informacijsko tehnologijo v Suzhouju, Industrijsko in poslovno banko Kitajske (podružnica v Suzhouju) ter Banko Kitajske (podružnica v Suzhouju)“ (65). Ta sporazum je bil podpisan pod nadzorom članov KKP v partijskem odboru občine Suzhou, njegov cilj pa je „podpirati razvoj zasebnega podjetja ter skupaj spodbujati preoblikovanje in nadgradnjo podjetja“. |
|
(103) |
Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige. |
|
(104) |
Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil. |
3.2.1.5. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe: pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje
|
(105) |
V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, ne le na Kitajskem. |
|
(106) |
Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (66). |
|
(107) |
Poleg tega so posebno očitne pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do rabe zemljišč na Kitajskem (67). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do rabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (68). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (69). |
|
(108) |
Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava, prava gospodarskih družb in stvarnega prava. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor gozdarstva in lesnopredelovalni sektor, torej tudi sektor večplastnih lesenih talnih oblog. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. |
|
(109) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju zadevnega izdelka, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje neustrezno. |
3.2.1.6. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe: stroški plač so izkrivljeni
|
(110) |
Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala številnih temeljnih konvencij MOD, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnem dogovarjanju (70). |
|
(111) |
Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (71). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju. |
|
(112) |
Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (72). |
|
(113) |
Noben dokaz ni bil predložen o tem, da za sektor večplastnih lesenih talnih oblog ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem). |
3.2.1.7. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe: dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države
|
(114) |
Na Kitajskem je za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilno različno izkrivljanje. |
|
(115) |
Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (73), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (74), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada. |
|
(116) |
Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (75). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo. |
|
(117) |
Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh krovnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (76). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (77). |
|
(118) |
Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (78). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (79). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu. |
|
(119) |
Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov. |
|
(120) |
Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (80). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (81). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala. |
|
(121) |
Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki. |
|
(122) |
Znatna izkrivljanja, ki so posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete. |
|
(123) |
V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete. |
3.2.1.8. Sistemska narava opisanega izkrivljanja
|
(124) |
Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj in v delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II poročila. |
|
(125) |
Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 78–123. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce večplastnih lesenih talnih oblog enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka. |
|
(126) |
Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. |
|
(127) |
Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil sam po sebi proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. |
|
(128) |
Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov. |
3.2.1.9. Trditve zainteresiranih strani
|
(129) |
Skupina Jinfa in skupina Fusong Jinlong sta 2. septembra 2024 v odgovor na obvestilo o proizvodnih dejavnikih skupaj predložili sklop pripomb. |
|
(130) |
Prvič, stranke so zavzele stališče, da člena 2(6a) osnovne uredbe ni mogoče uporabiti, ker je nezdružljiv s sporazumi STO in odločbami organa STO za reševanje sporov. |
|
(131) |
Stranke so v zvezi s tem trdile:
|
|
(132) |
Drugič, stranke so trdile, da domnevna izkrivljanja niso zadostno podprta z dokazi in tudi če bi obstajala, niso vplivala na zadevni izdelek. |
|
(133) |
Stranke so zlasti trdile, da:
|
|
(134) |
Kar zadeva trditve strank glede združljivosti s pravom STO, je Komisija opozorila, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki iz Kitajske deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški. |
|
(135) |
Kar zadeva sklicevanje strank na zadevo DS473, je Komisija opozorila, da se poročilo pritožbenega organa v zadevi DS473 ni nanašalo na izvajanje člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč na konkretno določbo iz člena 2(5) osnovne uredbe. Kljub temu pravo STO, kot ga razlaga pritožbeni organ v zadevi DS473, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki se ustrezno prilagodijo, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zato trditev strank ni bilo mogoče sprejeti. |
|
(136) |
V zvezi s trditvami strank glede zadostnosti dokazov o obstoju znatnih izkrivljanj je Komisija na začetku opozorila, da lahko v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe, če meni, da dokazi o znatnih izkrivljanjih, ki so jih predložili pritožniki, zadostujejo, začne preiskavo na tej podlagi. Komisija je v zvezi s tem poudarila, da se, kot je Splošno sodišče potrdilo v zadevi Viraj Profiles, količina in kakovost dokazov, potrebnih za izpolnitev meril zadostnosti dokazov za začetek preiskave, razlikujeta od količine, ki je potrebna za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze (82). Pritožba je zato izpolnjevala standarde iz člena 5(9) osnovne uredbe v povezavi s členom 2(6a), točka (d). Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija v začetni fazi dejansko menila, da v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe obstajajo zadostni dokazi, ki kažejo, da zaradi znatnih izkrivljanj, ki vplivajo na cene in stroške, uporaba domačih cen in stroškov v LRK ne bi bila ustrezna, kar upravičuje začetek preiskave na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(137) |
Komisija je zato nadaljevala, da bi dokazala taka izkrivljanja. Komisija je v ta namen v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe zbrala podatke, potrebne za ugotovitev obstoja in učinka znatnih izkrivljanj ter posledične uporabe metodologije iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Podatki, ki jih je zbrala Komisija, in iz tega izhajajoči sklepi o prisotnosti družb v državni lasti v sektorju zadevnega izdelka ali povezavah s KKP so predstavljeni v oddelkih 3.2.1.2 in 3.2.1.3 te uredbe. Zato trditev strank o dokazih iz pritožbe ni bilo mogoče sprejeti. |
3.2.2. Reprezentativna država
Splošne opombe
|
(138) |
Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:
|
|
(139) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, je Komisija 23. avgusta 2024 izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti in proizvodnih dejavnikih (v nadaljnjem besedilu: obvestilo). V obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, zainteresirane strani pa so bile obveščene o možnosti, da bo v tem primeru kot primerna reprezentativna država izbrana Turčija, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj. |
Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK
|
(140) |
Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Turčijo, Malezijo in Indonezijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi. |
|
(141) |
V zvezi s stopnjo gospodarske razvitosti opredeljenih držav ni bila prejeta nobena pripomba. Pripombe v zvezi z gospodarskimi razmerami v Turčiji sta predložili skupina JINFA in skupina Fusong. Te so obravnavane v uvodni izjavi 151 v nadaljevanju. |
Razpoložljivost ustreznih dostopnih podatkov v reprezentativni državi
|
(142) |
Komisija je v obvestilu navedla, da je treba za države, opredeljene kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, tj. Turčijo, Malezijo in Indonezijo, dodatno preveriti razpoložljivost podatkov, zlasti takoj dostopnih podatkov, ki bi Komisiji omogočili določitev neizkrivljenih referenčnih vrednosti za proizvodne dejavnike, ter v zvezi s takoj dostopnimi finančnimi podatki proizvajalcev izdelka v preiskavi, ki bi Komisiji omogočili določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter za dobiček. |
|
(143) |
V zvezi s takoj dostopnimi podatki, ki bi ji omogočili določitev neizkrivljenih referenčnih vrednosti za proizvodne dejavnike, je Komisija v obvestilu analizirala podatke iz podatkovne zbirke GTA v zvezi z uvozom glavnih proizvodnih dejavnikov v možne reprezentativne države iz Kitajske in drugih držav z morebitnimi izkrivljanji, vključno z Rusijo. |
|
(144) |
Komisija je navedla, da je bil za oznake HS, ki ustrezajo nekaterim proizvodnim dejavnikom (furnirji iz različnih vrst lesa, blok plošče, vezan les in topolov žagan les), velik delež uvoza iz Kitajske v Indonezijo in Malezijo. Poleg tega je za oznako HS 4408 90 , ki ustreza furnirjem (vključno s hrastovimi furnirji), obstajal velik delež uvoza iz Rusije v Turčijo. Komisija je menila, da bodo zaradi sankcij, ki so bile leta 2022 po vojaški agresiji proti Ukrajini uvedene proti Rusiji za lesne proizvode, in velikega deleža uvoza iz Rusije v Turčijo cene uvoza iz Rusije v Turčijo verjetno izkrivljene. |
|
(145) |
Kar zadeva razpoložljivost finančnih podatkov proizvajalcev izdelka v preiskavi, so bili rezultati predhodne analize Komisije iz obvestila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Orbis (84) naslednji:
|
|
(146) |
Glede na navedeno je Komisija na podlagi takrat razpoložljivih informacij v obvestilu menila, da bi lahko bila Turčija primerna reprezentativna država. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o primernosti možnih reprezentativnih držav, opredeljenih proizvajalcih v potencialnih reprezentativnih državah in proizvodnih dejavnikih. |
|
(147) |
Komisija je 2. septembra 2024 prejela pripombe na obvestilo od Evropske zveze za parket (pritožnik). Poleg tega je prejela skupne pripombe dveh skupin proizvajalcev izvoznikov, in sicer skupine JINFA in skupine Fusong Jinlong, v dveh stališčih (prvo je bilo predloženo 2. septembra 2024 in drugo 19. novembra 2024). |
|
(148) |
Evropska zveza za parket je v svojih pripombah navedla, da bi Turčijo lahko izbrali in bi jo bilo dejansko treba izbrati kot najprimernejšo reprezentativno državo iz naslednjih razlogov: (a) znaten obseg ključnih surovin, uvoženih v Malezijo in Indonezijo iz Kitajske; (b) specializacija Malezije in Indonezije za večplastne lesene talne obloge iz tropskega lesa, ki ni značilno za izdelek, uvožen v Unijo iz Kitajske; (c) neobstoj ali nepopolnost ustreznih finančnih informacij, ki so na voljo za proizvajalce v Maleziji in Indoneziji, in (d) domnevna nižja raven socialne zaščite in varstva okolja v Maleziji in Indoneziji v primerjavi s Turčijo. |
|
(149) |
V zvezi z obsegom surovin, uvoženih iz Kitajske v Malezijo in Indonezijo, ter neobstojem ali nepopolnostjo ustreznih finančnih informacij za ti državi je Komisija ugotovila, da so trditve Evropske zveze za parket skladne z njenimi predhodnimi ugotovitvami iz obvestila. V zvezi z domnevno osredotočenostjo Malezije in Indonezije na večplastne lesene talne obloge iz tropskega lesa je Komisija ugotovila, da trditev, čeprav je verjetna, ni bila utemeljena in je bila zato začasno zavrnjena. Ustreznost ravni socialne zaščite in varstva okolja v potencialnih reprezentativnih državah je obravnavana v uvodni izjavi 166 v nadaljevanju. |
|
(150) |
Evropska zveza za parket je trdila tudi, da štiri družbe, ki jih je Komisija navedla kot potencialne proizvajalke izdelka v preiskavi v Turčiji, dejansko ne proizvajajo izdelka v preiskavi, temveč druge izdelke v lesnem sektorju. V zvezi s tem je Komisija izvedla nadaljnjo teoretično raziskavo o njihovih dejavnostih in potrdila, da so dejavne v širšem lesnem sektorju, vendar ni našla dokazov, da so proizvajalci izdelka v preiskavi. Komisija je te informacije upoštevala pri določitvi seznama družb, katerih finančni podatki so bili uporabljeni za določitev neizkrivljenih referenčnih vrednosti za PSU-stroške in dobiček, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 163 in 164 v nadaljevanju. |
|
(151) |
Skupina JINFA in skupina Fusong sta v svojem prvem stališču s pripombami na obvestilo navedli, da ne moreta predlagati primerne reprezentativne države. Vendar sta navedli, da Turčija ni primerna reprezentativna država, med drugim zaradi svojega nestabilnega in izjemnega gospodarskega položaja, vključno z visoko inflacijo, ki naj bi vplivala na vse stroške proizvodnje in druge gospodarske kazalnike, zaradi česar naj bi bili nezanesljiv in neprimeren vir za določitev normalne vrednosti. Stranki sta v podporo svojim trditvam navedli najnovejše poročilo Komisije o državi za Turčijo (85). Pripombe o gospodarskem položaju Turčije in njeni ustreznosti kot reprezentativne države sta ponovili v drugem stališču glede obvestila. |
|
(152) |
V zvezi s tem je Komisija opozorila na merila iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za izbiro reprezentativne države in ugotovila, da so v skladu s prvim merilom vse tri države, zlasti pa Turčija, enako gospodarsko razvite kot Kitajska, kot je razvidno iz podatkovne zbirke Svetovne banke. Nobena od informacij iz poročila Komisije, ki sta jih navedli skupini JINFA in Fusong Jinlong, ne more vzbuditi dvoma v ustreznost Turčije na podlagi prvega merila. V zvezi s trditvijo o inflaciji je Komisija ugotovila, da so neizkrivljene cene, ki jih določa za stroške proizvodnje, izražene v valuti zadevne države, razlike v inflaciji med reprezentativno državo in zadevno državo pa se v veliki meri že odražajo v zadevnem menjalnem tečaju. Zato inflacija v reprezentativni državi večinoma ne vpliva na izračunane referenčne vrednosti. Zadevna trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(153) |
Skupina JINFA in skupina Fusong sta v svojem prvem stališču s pripombami na obvestilo trdili tudi, da če Komisija ugotovi, da obstoj znatnega uvoza enega ali več glavnih proizvodnih dejavnikov iz države, v kateri je cena izkrivljena, ni tako problematičen, da bi bila navedena država takoj izključena kot primerna reprezentativna država, se ta utemeljitev ne bi smela uporabiti le za Turčijo, ampak tudi za Malezijo in Indonezijo. Zato se ti državi ne smeta šteti za neprimerni zgolj zato, ker je za nekatere glavne proizvodne dejavnike obstajal znaten delež uvoza iz Kitajske. |
|
(154) |
V zvezi s tem je Komisija pojasnila, da je glede na to, da sta bili Malezija in Indonezija na seznamu možnih reprezentativnih držav v obvestilu, očitno, da nista bili vnaprej izključeni. Opozorila je, da izbira reprezentativne države temelji na merilih iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Ta merila vključujejo tudi razpoložljivost ustreznih finančnih podatkov, za katere se je štelo, da v Maleziji in Indoneziji niso na voljo. Zadevna trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(155) |
Skupina JINFA in skupina Fusong sta v svojem prvem stališču s pripombami na obvestilo trdili, da bi bilo treba za referenčne vrednosti za PSU-stroške in dobiček upoštevati samo družbe z razpoložljivimi finančnimi podatki za leto 2023. Komisija je to trditev upoštevala pri končni določitvi seznama družb, katerih finančni podatki so bili uporabljeni za določitev neizkrivljenih referenčnih vrednosti za PSU-stroške in dobiček, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 163 v nadaljevanju. |
|
(156) |
Skupina JINFA in skupina Fusong sta v svojem drugem stališču k obvestilu navedli, da bi bila Malezija za razliko od Turčije primerna reprezentativna država. |
|
(157) |
V podporo tej trditvi sta stranki predložili več argumentov v zvezi z določenimi proizvodnimi dejavniki. Ti so podrobno opisani in obravnavani v uvodnih izjavah 175 do 179 o virih, uporabljenih za določitev neizkrivljenih stroškov, ter neizkrivljenih stroških in referenčnih vrednostih. |
|
(158) |
Poleg tega sta ti stranki opredelili dva malezijska proizvajalca talnih oblog, za katera so na voljo dovolj podrobni revidirani računovodski izkazi za leto 2023. To sta družbi Unilin (Malezija) Sdn. Bhd. in Kim Teck Lee Timber Flooring Sdn. Bhd. Glede na to sta skupini Fusong in JINFA trdili, da je Malezija v primerjavi s Turčijo tudi v boljšem položaju, da zagotovi kakovostne finančne podatke v zvezi z obdobjem preiskave. Stranki sta predložili tudi vire za stroške dela in cene energije v Maleziji. |
|
(159) |
Komisija je potrdila razpoložljivost finančnih podatkov za obdobje preiskave za dve malezijski družbi, ki sta ju opredelili skupini Fusong in JINFA. |
|
(160) |
Po nadaljnji raziskavi je Komisija ugotovila, da je prva od obeh družb, tj. Unilin (Malezija) Sdn. Bhd., proizvajalec izdelka v preiskavi. Vendar je ta družba, ki je del multinacionalne skupine, poročala o zelo nizki ravni prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (PSU-stroški), izraženih kot odstotek stroškov prodanega blaga, in sicer 2,8 %. Ta raven verjetno odraža specifične značilnosti družbe, ki niso reprezentativne za sektor. Na primer, glede na to, da je družba del multinacionalne skupine in da so njene dejavnosti osredotočene na proizvodnjo, je verjetno, da so nekatere funkcije PSU-stroškov, kot so prodaja, IT in upravljanje človeških virov, do določene mere centralizirane, njihovi stroški pa se ne odražajo v sporočenih PSU-stroških družbe. Zdi se, da so ti PSU-stroški znatno nižji od povprečnih PSU-stroškov v državah z znatno bolj razvitim sektorjem večplastnih lesenih talnih oblog, kot je Turčija (glej uvodno izjavo 163). Ti PSU-stroški so prav tako znatno nižji od povprečnih PSU-stroškov, ki jih je sporočila industrija Unije in znašajo približno 9 %, ter celo od povprečnih PSU-stroškov, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki in znašajo približno 11 %. Glede na navedeno se PSU-stroški tega malezijskega proizvajalca ne morejo šteti za primerne za določitev razumne in neizkrivljene referenčne vrednosti. |
|
(161) |
Za drugo družbo, in sicer Kim Teck Lee Timber Flooring Sdn. Bhd., je Komisija ugotovila, da je dejavna le v nišnem segmentu trga talnih oblog, tj. visokokakovostnih športnih talnih oblog. Športne talne obloge predstavljajo zelo majhen del celotnega trga talnih oblog, ki je osredotočen na dobavo stanovanjskim in poslovnim strankam. Razlog za to je tudi, da morajo izdelki, ki se uporabljajo v tem posebnem segmentu, izpolnjevati stroge tehnične standarde, kar dokazujejo ustrezni certifikati, ki jih pridobi in oglašuje družba. Na podlagi tega je Komisija začasno sklenila, da navedeni družbi nista reprezentativni za večplastne lesene talne obloge ali širši sektor talnih oblog. |
|
(162) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da je sektor večplastnih lesenih talnih oblog v Maleziji v primerjavi s Turčijo precej nerazvit. To dokazuje zelo majhno število proizvajalcev večplastnih lesenih talnih oblog v Maleziji (omejeno na enega ali dva) v primerjavi z več deset proizvajalci večplastnih lesenih talnih oblog v Turčiji (86). To dokazuje tudi raven izvoza večplastnih lesenih talnih oblog iz Malezije, ki je v obdobju preiskave znašala približno tretjino zadevnega izvoza iz Turčije (87). Na podlagi tega je Komisija začasno sklenila, da sektor večplastnih lesenih talnih oblog v Turčiji bolje odraža velikost sektorja večplastnih lesenih talnih oblog v LRK v smislu proizvedene in prodane količine ter števila proizvajalcev, dejavnih na trgu. |
|
(163) |
Komisija je ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani k obvestilu in omejene razpoložljivosti finančnih informacij v zvezi s proizvajalci izdelka v preiskavi menila, da so proizvajalci v širšem sektorju, opredeljenem z dejavnostmi, ki spadajo pod oznake NACE 1621 (proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa), 1622 (proizvodnja sestavljenega parketa) in 1629 (proizvodnja drugih lesenih, plutovinastih, slamnatih in pletarskih izdelkov), primeren vir za ustrezne finančne podatke. Komisija je opredelila naslednje družbe v Turčiji, pri katerih finančni podatki za leto 2023 kažejo pozitivno dobičkonosnost:
|
|
(164) |
Komisija je menila, da je stopnja dobička družbe Pelit Arslan Kontraplak Fabrikasi Anonim Sirketi previsoka, da bi bila reprezentativna. Za družbo Dendro Parke Sanayi Anonim Sirketi, je Komisija ugotovila, da v svojih poročilih ni dovolj natančno razlikovala med različnimi vrstami stroškov, da bi bil mogoč izračun odstotka njenih PSU-stroškov. Za drugi dve družbi je Komisija sklenila, da so njuni sporočeni PSU-stroški in stopnje dobička primerni za določitev razumne in neizkrivljene referenčne vrednosti za PSU-stroške in dobiček. |
|
(165) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je Turčija primerna reprezentativna država. |
Raven socialne zaščite in varstva okolja
|
(166) |
Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. |
Zaključek
|
(167) |
Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo. |
Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov
|
(168) |
Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije uporabila nacionalne statistične podatke. |
Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti
Proizvodni dejavniki
|
(169) |
Komisija je ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, konsolidirala in uskladila opise proizvodnih dejavnikov, navedenih v obvestilu, ter po potrebi popravila ali spremenila zadevne oznake HS. Dodane oznake HS vključujejo 4407 12 (smrekov žagan les), 4407 93 (javorjev žagan les), 4407 95 (jesenov žagan les) in 4808 10 (valoviti karton). |
|
(170) |
V zvezi z viri za določitev normalne vrednosti se glavna sprememba v primerjavi z obvestilom nanaša na furnirje različnih vrst lesa. V obvestilu so bili za te proizvodne dejavnike upoštevani podatki iz podatkovne zbirke GTA o uvozu pod oznakama HS 4408 90 in 4408 10 . Komisija je upoštevala dejstvo, da te oznake HS niso specifične za posamezne vrste lesa, temveč se nanašajo na širše kategorije lesa. Oznaka HS 4408 90 vključuje zlasti vse vrste lesa, ki niso iglavci ali tropski les, kot so hrast, topol, javor in jesen. Podobno oznaka HS 4408 10 zajema vse vrste lesa iglavcev. Preiskava je potrdila, da na cene teh proizvodnih dejavnikov znatno vplivajo vrste lesa. Ker ni bilo informacij o vrstah lesa pri uvozu furnirjev v potencialne reprezentativne države, je Komisija menila, da zlasti za nekatere furnirje, ki so glavni proizvodni dejavniki, kot so hrastovi in topolovi furnirji, podatki iz podatkovne zbirke GTA o uvozu pod temi oznakami HS niso ustrezen vir informacij za določitev ustreznih stroškov. |
|
(171) |
Komisija je zato določila referenčno vrednost za furnirje na podlagi ustrezne referenčne vrednosti za žagan les, kadar so bile zadevne informacije na voljo in so bile specifične za posamezne vrste lesa. Zlasti za furnirje iz hrastovega, borovega, jesenovega, javorovega in topolovega lesa so bile referenčne vrednosti določene na podlagi ustreznih referenčnih vrednosti za žagan les (oznake HS 4407 91 , 4407 11 , 4407 95 , 4407 93 in 4409 97). |
|
(172) |
Izračun je specifičen za vsako skupino proizvajalcev izvoznikov in temelji na informacijah, ki jih je zadevna skupina predložila med preveritvenimi obiski glede donosa surovine in dodatnih dejavnikov za predelavo enega kubičnega metra žaganega lesa v furnirje. Za eno skupino proizvajalcev izvoznikov, ki takih informacij zaradi svojega proizvodnega procesa ni imela na voljo, je izračun temeljil na povprečnih vrednostih donosa in dodatnih dejavnikih predelave, ki sta jih predložili drugi dve skupini. Zaradi zaupnosti so bile podrobnosti izračuna proizvajalcem izvoznikom predložene kot del razkritja za posamezno družbo. |
|
(173) |
V zvezi z žaganim topolovim lesom (uvrščenim pod oznako HS 4407 97 ), ki je tudi glavni proizvodni dejavnik, je Komisija ugotovila, da so količine, uvožene v Turčijo, zelo majhne, zato zadevna uvozna cena morda ni reprezentativna. Glede na to je Komisija za določitev referenčne vrednosti za žagan topolov les uporabila informacije o uvozu v Malezijo. Pri izbiri je bilo upoštevano, da ima Malezija nekaj proizvodnje izdelka v preiskavi, da se izdelki, uvrščeni pod to oznako HS, v Malezijo uvažajo v znatno večjih količinah ter da uvoza iz Kitajske in držav, navedenih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755, ni ali pa je ta delež omejen. To je v nasprotju z Indonezijo, kjer je bil uvoz iz Kitajske znaten. |
|
(174) |
Za furnirje iz hikorija in oreha (za katere ne obstaja posebna oznaka HS za zadevni žagan les) ter za furnirje, za katere vrsta lesa ni opredeljena, je bila referenčna vrednost določena na podlagi uvoza v Turčijo pod oznako 4408 90 95 , ki ustreza furnirjem iz lesa, ki ni tropski les ali les iglavcev, debelejšim od 1 mm. Komisija je ugotovila, da furnirji vrst lesa, ki niso hrast, topol in bor, zajemajo zelo majhen delež skupne količine furnirjev in skupnih stroškov proizvodnje. |
|
(175) |
Družbi Fusong in JINFA sta v svojem drugem stališču glede obvestila navedli več točk o morebitnih referenčnih vrednostih za glavne proizvodne dejavnike. Zlasti sta trdili:
|
|
(176) |
Kar zadeva prvo, tretjo in četrto točko, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 170 do 172 zgoraj, so bile referenčne vrednosti za furnir iz hrastovega, borovega, jesenovega, javorovega in topolovega lesa določene na podlagi ustreznih referenčnih vrednosti za žagan les. Zato uvoz iz Rusije in LRK pod oznako HS 4408 90 ni bil pomemben za te referenčne vrednosti, medtem ko oznake HS za zadevni žagan les ne vključujejo znatnega uvoza iz Rusije in LRK. Poleg tega razlikovanje v malezijski nomenklaturi pod oznako HS 4408 90 (površinski furnirji in drugi furnirji) prav tako ni specifično za posamezen les in ga zato ni mogoče uporabiti za določitev zanesljive referenčne vrednosti za furnirje, ki so glavni proizvodni dejavniki, ali za sprejemanje sklepov o obstoju izkrivljanj. |
|
(177) |
Kot je pojasnjeno zgoraj, so bile referenčne vrednosti za furnirje iz hikorija in oreha, za katere ne obstaja posebna oznaka HS za zadevni žagan les, ter za furnirje iz drugih (neopredeljenih) vrst lesa določene na podlagi uvoza pod oznako KN 4408 90 95 . Kot sta predlagali tudi skupini Fusong in JINFA, je ta oznaka KN namreč ustreznejša za uporabljeni vložek, zlasti v smislu debeline furnirja. V vsakem primeru in kot je pojasnjeno zgoraj, furnirji iz hikorija, oreha ali drugih vrst lesa niso glavni proizvodni dejavniki, ampak predstavljajo zelo majhen delež skupnih stroškov surovin. Zato referenčne vrednosti za te proizvodne dejavnike ne morejo znatno vplivati na izračun normalne vrednosti. |
|
(178) |
V zvezi z drugo točko je Komisija ugotovila, da je od obeh surovin le žagan les topola glavni proizvodni dejavnik. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 173, se je Komisija za te proizvodne dejavnike odločila uporabiti podatke o uvozu iz Malezije, pri katerem so količine znatno večje kot pri Turčiji. |
|
(179) |
Komisija je na splošno menila, da pripombe skupin JINFA in Fusong ne vzbujajo dvoma v (a) izbrane vire in metodologijo za določitev neizkrivljenih cen surovin in (b) izbiro Turčije kot primerne reprezentativne države, zato jih je zavrnila. |
|
(180) |
Ob upoštevanju navedenega so bili v zvezi s Turčijo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri: Preglednica 1 Proizvodni dejavniki izdelka v preiskavi
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(181) |
Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je Komisija izrazila splošne stroške proizvodnje, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki imeli pri proizvodnji izdelka v preiskavi, kot odstotek dejanskih stroškov uporabljenih surovin, nato pa je isti odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene splošne stroške proizvodnje. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi splošnimi stroški proizvodnje lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih splošnih stroškov ob dostavi v tovarno družbe. |
3.2.2.1. Surovine
|
(182) |
Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (88). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 126 in 127 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Preostale količine je Komisija štela za reprezentativne. |
|
(183) |
Poleg tega je Komisija v obvestilu ugotovila, da je bil znaten delež uvoza v Turčijo, uvrščenega pod oznako HS 4408 90 (furnirji), iz Rusije in da so bile zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, cene takega uvoza verjetno izkrivljene. Glede na to je Komisija menila, da se uvoz iz Rusije ne bi smel upoštevati pri določitvi referenčne vrednosti 4408 90 , če bo Turčija izbrana kot reprezentativna država. |
|
(184) |
Skupini Fusong in JINFA sta v svojem prvem stališču glede obvestila trdili, da se ruski uvoz ne bi smel izključiti iz izračuna neizkrivljene vrednosti, ker so se njegove cene v letih 2022 in 2023 zviševale, zato sankcije nanj niso mogle vplivati. |
|
(185) |
Glede na metodologijo, sprejeto za določitev referenčne vrednosti za glavne proizvodne dejavnike za furnirje, je Komisija menila, da delež ruskega uvoza pod oznako HS 4408 90 ni več pomemben. Glede na to, da uvoza drugih surovin iz Rusije ni bilo oziroma je bil njegov delež omejen, in brez predložitve stališča o verjetnosti izkrivljanja takega uvoza se je Komisija odločila, da v svoje izračune vključi uvoz iz Rusije. |
|
(186) |
Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, vrednosti CIF, zabeleženi v statističnih podatkih o uvozu reprezentativne države, kot so na voljo v podatkovni zbirki GTA, dodala ustrezne uvozne dajatve. |
|
(187) |
Komisija je stroške prevoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe. |
3.2.2.2. Delo
|
(188) |
Turški statistični urad (89) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2022 za povprečne stroške dela za gospodarsko dejavnost C.16 Proizvodnja lesa ter lesenih in plutovinastih izdelkov, razen pohištva; proizvodnja slamnatih in pletarskih izdelkov) po klasifikaciji NACE Rev. 2. Povprečna mesečna vrednost za leto 2022 je bila ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa stroškov dela, kot ga je objavil turški statistični urad (90), za prilagoditev na leto 2023 (obdobje preiskave), tj. 36,10 CNY/uro. |
3.2.2.3. Električna energija
|
(189) |
Komisija je uporabila statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavil Organ za regulacijo energetskega trga (EMRA) (91) v svojih rednih sporočilih za javnost. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v kurusih/kWh za industrijski sektor za leto 2023, ki zajema obdobje preiskave, tj. 0,89 CNY/kWh. |
3.2.2.4. Zemeljski plin
|
(190) |
Komisija je uporabila ceno plina za industrijske uporabnike v Turčiji, kot jo objavlja turški statistični urad v svojih rednih sporočilih za javnost. Uporabila je podatke o cenah plina v ustrezni skupini porabe v kurusih/m3, ustrezno prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen proizvajalcev, ki ga je objavil turški statistični urad (92) in je bil prilagojen obdobju preiskave, t.j. 4,11 CNY/m3. Cena je prilagojena za DDV v višini 18 %, saj navedena cena vključuje DDV. |
3.2.2.5. Para
|
(191) |
Komisija je ceno pare v Turčiji za obdobje preiskave izračunala z uporabo metodologije, ki jo je predlagalo ministrstvo ZDA za energijo (93) na podlagi stroškov plina, potrebnega za njeno proizvodnjo, katerim se prištejejo razumne stopnje za druge stroške poslovanja, PSU-stroške in dobiček. Dobljena povprečna cena za leto 2023 je 0,4 CNY/kg. |
3.2.2.6. Voda
|
(192) |
Komisija je uporabila povprečne stroške vode v Turčiji, kot jih je objavil urad predsedstva Republike Turčije za naložbe (94) za leto 2023, tj. 4,96 CNY/m3. Ta cena vključuje nadomestilo za odpadno vodo in pristojbino za čiščenje, vendar ne vključuje DDV. |
3.2.2.7. Splošni stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček in amortizacija
|
(193) |
V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. |
|
(194) |
Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje. |
|
(195) |
Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska režijskih stroškov proizvodnje, PSU-stroškov, dobička in amortizacije se je Komisija oprla na finančne podatke za naslednje družbe za leto 2023, kot so bili pridobljeni iz zbirke podatkov Orbis:
|
3.2.3. Izračun
|
(196) |
Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
|
(197) |
Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje, ki jih je predložil vložnik, so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.2.2.1. |
|
(198) |
Nato je Komisija neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala režijske stroške proizvodnje in amortizacijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 194, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje. |
|
(199) |
Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter dobiček treh družb, navedenih v uvodni izjavi 195. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 19,5 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 28 %. |
|
(200) |
Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
3.2.4. Izvozna cena
|
(201) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali bodisi neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb v LRK, ki pa so opravljale minimalne naloge. |
|
(202) |
Zato je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo. |
3.2.5. Primerjava
|
(203) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. v obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) da bi se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.2.5.1. Prilagoditve normalne vrednosti
|
(204) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 196, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Iz tega sledi, da pobot ni bil potreben. |
|
(205) |
V zvezi z nadomestili je Komisija ugotovila, da je oznaka HS, pod katero je izdelek v preiskavi v LRK uvrščen za izvoz, predmet 13-odstotnega nevračljivega DDV, medtem ko je bila normalna vrednost konstruirana brez DDV. Zato je bila za zagotovitev poštene primerjave normalna vrednost v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe za proizvajalce izvoznike, za katere velja ta DDV, prilagojena navzgor. |
|
(206) |
Komisija ni našla razlogov za druge popravke normalne vrednosti, prav tako takih popravkov ni zahteval nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. |
3.2.5.2. Prilagoditev izvozne cene
|
(207) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške ter stroške pakiranja. |
|
(208) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in provizija. Ti stroški in stroški iz prejšnje uvodne izjave so bili odšteti od izvozne cene na podlagi podatkov, ki jih je sporočil izvoznik, na ravni transakcije. |
3.2.6. Stopnje dampinga
|
(209) |
Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(210) |
Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:
|
|
(211) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila stopnja dampinga določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike. |
|
(212) |
Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 50,7 %. |
|
(213) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. v ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi Eurostata. |
|
(214) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal več kot 80 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. |
|
(215) |
Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:
|
4. ŠKODA
4.1. Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(216) |
Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo približno 200 (95) proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(217) |
Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 48 000 m2. Komisija je to količino določila na podlagi preverjenega makro vprašalnika, ki ga je predložila Evropska zveza za parket. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 20 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.2. Določitev upoštevnega trga Unije
|
(218) |
Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije. |
|
(219) |
Večplastne lesene talne obloge se lahko uporabljajo pri proizvodnji končnih izdelkov za gradbeno industrijo, kot so stopnice in zaključne letve. Komisija je ugotovila, da je bil zelo majhen delež proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe (v povprečju manj kot 1 % v obravnavanem obdobju). V zvezi s tem so bile večplastne lesene talne obloge preprosto prenesene (brez računa) znotraj istega proizvodnega obrata ali družbe za nadaljnjo predelavo nižje v prodajni verigi. |
|
(220) |
Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. |
|
(221) |
Vendar je Komisija zaradi zelo majhne količine večplastnih lesenih talnih oblog, namenjenih za uporabo za lastne potrebe, menila, da ne bi bilo smiselno ločevati kazalnikov škode med potrošnjo za lastne potrebe in prosto potrošnjo bolj, kot prikazujejo podatki iz preglednice 2. |
4.3. Potrošnja Unije
|
(222) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi preverjenega izpolnjenega makro vprašalnika za prodajo industrije Unije v Uniji in podatkov Eurostata o uvozu. |
|
(223) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja Unije (v kvadratnih metrih)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(224) |
Skupna potrošnja Unije se je povečala s približno 70,4 milijona kvadratnih metrov leta 2020 na približno 77,6 milijona kvadratnih metrov leta 2022, kar je 10-odstotno povečanje. Vendar se je leta 2023 skupna potrošnja Unije zmanjšala na približno 50,5 milijona kvadratnih metrov, kar je v primerjavi z letom 2020 pomenilo 28-odstotno zmanjšanje. |
|
(225) |
Prosta potrošnja Unije se je gibala zelo podobno kot skupna potrošnja Unije. Povečala se je s približno 69,6 milijona kvadratnih metrov leta 2020 na približno 77,0 milijona kvadratnih metrov leta 2022, kar predstavlja 11-odstotno povečanje. Vendar se je leta 2023 prosta potrošnja Unije zmanjšala na približno 49,7 milijona kvadratnih metrov, kar je v primerjavi z letom 2020 pomenilo 29-odstotno zmanjšanje. |
|
(226) |
Uporaba za lastne potrebe je bila v primerjavi s skupno potrošnjo zelo nizka. Njeno gibanje je bilo stabilnejše in se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo le za 2 %. |
4.4. Uvoz iz zadevne države
4.4.1. Količina in tržni delež uvoza iz zadevne države
|
(227) |
Komisija je količino uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Eurostat je količino uvoza evidentiral predvsem v masi (kg), pa tudi v kvadratnih metrih kot dodatni enoti. Kot je navedeno v pritožbi, pa je bilo jasno, da evidentirane dodatne enote niso zanesljive, ker dobljena površinska gostota za nekatere evidentirane podatke o uvozu ni bila ustrezna površinska gostota za večplastne lesene talne obloge. Pritožnik je v pritožbi prilagodil dodatne enote, če niso bile v razponu od 7 do 9,5 za površinsko gostoto, da bi popravil številke, sporočene v kvadratnih metrih. Pritožnik je ta razpon opredelil iz javno dostopnih virov. Vendar je imela Komisija med preiskavo dostop do širšega nabora podatkov, kot je bil na voljo v fazi pritožbe. Zato so bile izvedene prilagoditve, če površinska gostota ni bila v razponu od 4,59 do 14,94 na podlagi podatkov, ki so bili na voljo za sodelujoče družbe v tej preiskavi. Če je bila potrebna prilagoditev, je bila uporabljena tehtana povprečna površinska gostota, pridobljena od sodelujočih strani (7,73), in dobila se je revidirana količina uvoza v kvadratnih metrih. Ta metodologija se je uporabljala za uvoz iz vseh držav v štirih letih obravnavanega obdobja. Tržni delež uvoza iz zadevne države je bil določen na podlagi uvoza Unije iz vseh držav, kot ga je evidentiral Eurostat, vendar s prilagoditvami na dodatne enote, kot je navedeno zgoraj, skupaj s preverjeno prodajo na trgu Unije, ki jo je Evropska zveza za parket predložila za proizvajalce Unije. |
|
(228) |
V preglednici 3 je prikazana prilagojena količina uvoza v kvadratnih metrih, navedeni pa so tudi podatki o masi v kg. Podatki v kilogramih kažejo, da je imela metodologija prilagoditve pozitiven popravljalni učinek na podatke o uvozu in ne izkrivljajočega. Preglednica 3 Obseg uvoza (v kvadratnih metrih in kg) in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(229) |
Uvoz iz zadevne države se je povečal s približno 11,7 milijona kvadratnih metrov leta 2020 na približno 19,6 milijona kvadratnih metrov leta 2022, kar je 67-odstotno povečanje. Vendar se je leta 2023 ta uvoz zmanjšal na približno 11,2 milijona kvadratnih metrov, kar je v primerjavi z letom 2020 pomenilo 4-odstotno zmanjšanje. |
|
(230) |
Uvoz po teži v kg je sledil zelo podobnemu trendu kot uvoz v kvadratnih metrih. |
|
(231) |
V smislu tržnega deleža se je uvoz (v kvadratnih metrih) iz zadevne države povečal s 16,8 % leta 2020 na 25,4 % leta 2022, kar pomeni 51-odstotno povečanje. Vendar se je leta 2023 tržni delež tega uvoza zmanjšal na 22,5 %, kar je v primerjavi z letom 2020 še vedno pomenilo 34-odstotno povečanje. |
4.4.2. Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(232) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi preverjenih odgovorov vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov glede vrednosti računa (v CNY, pretvorjeno v EUR na kvadratni meter) in z uporabo podatkov Eurostata o teži (v EUR na kg). Kot je navedeno zgoraj, cene uvoza na podlagi dodatnih podatkov Eurostata v kvadratnih metrih niso bile zanesljive. |
|
(233) |
Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo določeno na podlagi preverjenih cen CIF za vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike in cen franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije. |
|
(234) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 4 Uvozne cene (v EUR/kvadratni meter in EUR/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(235) |
Kitajske izvozne cene, kot so jih sporočili vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, pretvorjene v EUR na kvadratni meter, so se v obdobju 2020–2022 zvišale za 21 %. Vendar so se leta 2023 znižale za 10 %. Leta 2023 so bile cene za 11 % višje kot leta 2020. |
|
(236) |
Kitajske uvozne cene na podlagi podatkov Eurostata v EUR/kg so se v obdobju 2020–2022 zvišale za 30 %. Leta 2022 so se v primerjavi z letom 2021 zmanjšale za 20 %. Vendar so se leta 2023 znižale za 13 %. Leta 2023 so bile cene za 13 % višje kot leta 2020. |
|
(237) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
|
(238) |
Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 31,0 % in 35,9 %. Ugotovljeno je bilo, da je več kot 95 % ujemajočega se uvoza nelojalno nižalo prodajne cene. Poleg tega se je približno 93 % uvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ujemalo z enakimi vrstami, ki jih je prodajala industrija Unije. |
|
(239) |
Kitajski proizvajalec izvoznik JINFA je predlagal spremembe strukture kontrolne številke izdelka (PCN). Skupina JINFA je predlagala povečanje razčlenjenosti za debelino vrhnjega sloja in za razvrščanje. Predlagala je tudi, da se doda še en parameter za skupno debelino. Tudi družbe F. W. Barth and Co GmbH (Barth), Thede & Witte Holzimport GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: Thede & Witte), Puderbach Holzhandel GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: Puderbach), MEFO Floor GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: MEFO Floor) in Floors 4Ever UAB (v nadaljnjem besedilu: Floors 4Ever) so imele pripombe glede razvrščanja. |
|
(240) |
Komisija je spremenila strukturo kontrolne številke izdelka s povečanjem razčlenjenosti vrhnjega sloja, saj prejšnji razponi niso bili enotni. Drugi parametri so ostali nespremenjeni, saj je bilo ugotovljeno, da dodatni predlogi glede strukture kontrolne številke izdelka, ki so jih predložile stranke, niso potrebni in le komplicirajo kontrolno številko izdelka. Komisija je zlasti ugotovila, da je razvrščanje manj kakovostnih izdelkov subjektivno in da ima vsaka družba svoj način za opredelitev različnih vrst manj kakovostnih izdelkov. |
|
(241) |
Zveza AUMI je trdila, da bi bilo treba pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen upoštevati razlike v ravni trgovanja. |
|
(242) |
Komisija je ugotovila, da so kitajski proizvajalci izvozniki prodajali uvoznikom ali trgovcem na debelo. Tudi industrija Unije je prodajala takim strankam, poleg tega pa tudi strankam nižje v prodajni verigi, kot so trgovci na drobno, trgovine za domače mojstre, arhitekti in drugi gospodarski subjekti v sektorju gradbeništva in prenove. Komisija je zato opravila drugi izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, tako da je znižala cene industrije Unije za prodajo takim strankam nižje v prodajni verigi. Pri tem znižanju se je upoštevalo, da zastopniki za prodajo večplastnih lesenih talnih oblog v nekaterih državah Unije običajno zaračunajo 5-odstotno provizijo za kritje svojih stroškov in stopnje dobička. Če se je torej pri tem izračunu prodaja industrije Unije opravljala strankam, ki niso trgovci in trgovci na debelo, se je upoštevalo 5-odstotno znižanje glede na raven trgovanja. Z uporabo te metodologije so tehtane povprečne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen znašale od 28,8 % do 34,0 %. |
|
(243) |
Zveza AUMI je trdila, da so bile cene proizvajalca Unije znatno nižje od cen, ki jih običajno uporabljajo člani zveze AUMI, zaradi česar niso mogli konkurirati. Zveza AUMI je trdila, da so med člani zveze AUMI, ki nabavljajo na Kitajskem, in družbami Unije, ki ne nabavljajo na Kitajskem, obstajale do 40-odstotne razlike v cenah. |
|
(244) |
Komisija je ocenila dokaze, ki jih je predložila zveza AUMI in so se nanašali na cenovno ponudbo omejenega števila vrst izdelkov zunaj obdobja preiskave. Taki dokazi so se šteli za nezanesljive in niso ovrgli celovitega izračuna, ki ga je opravila Komisija in je zajemal celotno prodajo, ki so jo v obdobju preiskave v Uniji opravili vzorčeni proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
4.5. Gospodarski položaj industrije Unije
4.5.1. Splošne opombe
|
(245) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(246) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(247) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika Evropske zveze za parket. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(248) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(249) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.5.2. Makroekonomski kazalniki
4.5.2.1. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(250) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(251) |
V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 31 %. Podrobna analiza je pokazala, da se je proizvodnja zmanjšala predvsem leta 2023. |
|
(252) |
Proizvodna zmogljivost Unije je bila izračunana na podlagi dolgoročno dosegljive največje proizvodnje, pri čemer se je upoštevalo vzdrževanje. V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost Unije zmanjšala za 9 %. |
|
(253) |
V obravnavanem obdobju se je kljub 9-odstotnemu zmanjšanju proizvodne zmogljivosti izkoriščenost zmogljivosti Unije zmanjšala za 24 %. |
4.5.2.2. Obseg prodaje in tržni delež
|
(254) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(255) |
Celotni obseg prodaje Unije je bil od leta 2020 do leta 2022 razmeroma stabilen. Vendar se je leta 2023 prodaja Unije zmanjšala na približno 33,4 milijona kvadratnih metrov s 50,4 milijona kvadratnih metrov leta 2022, kar je v primerjavi z letom 2020 pomenilo 35-odstotno zmanjšanje. |
|
(256) |
Vsa taka prodaja je potekala na prostem trgu, saj v obravnavanem obdobju ni bilo prodaje za lastno uporabo. Podatki o uporabi za lastne potrebe v preglednici 2 se nanašajo na lastno uporabo, pri čemer ni bilo dejanske prodaje. |
|
(257) |
V smislu tržnega deleža se je obseg prodaje Unije zmanjšal s 73,4 % v letu 2020 na 65,5 % v letu 2022, kar pomeni 11-odstotno zmanjšanje. Vendar se je leta 2023 tržni delež te prodaje povečal na 67,1 %, kar je v primerjavi z letom 2020 pomenilo 9-odstotno zmanjšanje. |
|
(258) |
Veliko zmanjšanje količine prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju je bilo posledica prodora uvoza iz Kitajske na trg po cenah, ki so povzročile nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 237 do 242. Poleg tega je bil velik upad prodaje v letu 2023 med drugim posledica zmanjšanja povpraševanja v gradbeni industriji. |
|
(259) |
Tudi gibanje tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju je bilo posledica teh dejavnikov. Izguba tržnega deleža je do leta 2022 dosegla 11 %, vendar se je v obdobju preiskave med takratnimi velikimi težavami v gradbenem sektorju nekoliko zmanjšala. |
4.5.2.3. Rast
|
(260) |
Glede na to, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila 9 % tržnega deleža in da se je njena prodaja na prostem trgu zmanjšala za 35 %, je jasno, da ni prišlo do rasti, temveč je bilo to obdobje krčenja v absolutnem smislu in glede na potrošnjo na prostem trgu. |
4.5.2.4. Zaposlenost in produktivnost
|
(261) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(262) |
Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 % glede na ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ). |
|
(263) |
Produktivnost v tonah na zaposlenega se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 20 %. |
4.5.2.5. Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga
|
(264) |
Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten. |
|
(265) |
To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga. |
4.5.3. Mikroekonomski kazalniki
4.5.3.1. Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje
|
(266) |
Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(267) |
Prodajne cene na enoto na trgu Unije za nepovezane stranke so se v obravnavanem obdobju zvišale z 21,5 EUR/kvadratni meter na 26,7 EUR/kvadratni meter, tj. za 24 %. Do glavnega zvišanja je prišlo leta 2022, ko so se prodajne cene na enoto zvišale za 21 %. |
|
(268) |
To navidezno pozitivno gibanje bi bilo treba obravnavati v okviru znatnega zvišanja stroškov surovin. V obdobju preiskave so ti stroški znašali več kot 50 % celotnih proizvodnih stroškov na enoto. Ti proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišali za 42 %, in sicer po znatno višji stopnji kot povprečne prodajne cene na prostem trgu Unije. |
|
(269) |
Prodajne cene na enoto in stroški na enoto so se leta 2021 v primerjavi z letom 2020 zvišali za 2 %. Vendar so se leta 2022 prodajne cene zaradi zvišanja stroškov surovin zvišale za 21 %. Ker je bilo povečanje stroškov na enoto veliko večje (29 %), je bilo poleg tega jasno, da je bil oviran dvig cen. Kot je navedeno v preglednici 4 zgoraj, so se cene uvoza iz Kitajske leta 2022 zvišale le za 20 %. |
|
(270) |
Leta 2023 so se stroški na enoto zvišali na 25,2 EUR/kvadratni meter, in sicer predvsem zaradi velikega zmanjšanja prodajnih količin, ki je bilo posledica zmanjšanja povpraševanja v gradbeni industriji, kot je prikazano v preglednici 6. Vendar se industrija Unije ni mogla prilagoditi novim razmeram na trgu in njene tržne cene so se zvišale le za 1 %. Leta 2023 so se kitajske cene znižale za 13 %, kar je povzročilo ogromen cenovni pritisk na industrijo Unije. |
4.5.3.2. Stroški dela
|
(271) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(272) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 18 %. Gibanja plač so bila dogovorjena s sindikati, druge stroške, povezane z zaposlenimi, pa so določile nacionalne uprave. Poleg tega je bila za obravnavano obdobje značilna visoka inflacija. |
4.5.3.3. Zaloge
|
(273) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(274) |
Končne zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 32 %. Te zaloge so se v obravnavanem obdobju kot odstotek proizvodnje povečale za 65 %. Zaloge so v industriji večplastnih lesenih talnih oblog v Uniji zelo pomembne, saj prodaja običajno poteka iz zalog, proizvodnja po naročilu pa je bolj izjema od te prakse. Zaloge so zato običajno precej visoke, kot kažejo odstotki proizvodnje, prikazani v preglednici 10. Povečanje zalog v absolutnem smislu in kot odstotek proizvodnje je bilo posledica velikega upada prodaje v letu 2023, ko je industrija Unije poskušala učinkovito prilagoditi svoje ravni proizvodnje. |
4.5.3.4. Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(275) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(276) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev je bila v letih 2020 in 2021 višja od 7 %, vendar se je leta 2022 zmanjšala na 5,0 %. Razlog za to je bil cenovni pritisk zaradi vse večje količine uvoza iz Kitajske, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 269. Dobičkonosnost se je v obdobju preiskave ponovno zmanjšala, tokrat izraziteje, in je padla pod prag donosnosti na –3,9 %. Na industrijo Unije je v obdobju preiskave še naprej vplival cenovni pritisk uvoza iz Kitajske, hkrati pa se je zaradi težav v gradbenem sektorju povpraševanje po večplastnih lesenih talnih oblogah zmanjšalo za 35 %, kot je prikazano v preglednici 3. |
|
(277) |
Razvoj dobičkonosnosti skupaj s prodajnimi cenami in proizvodnimi stroški iz preglednice 8 ter razvojem cen kitajskega uvoza kaže na znatno oviranje dviga cen. Industrija Unije ni mogla dvigniti svojih cen, da bi v zadostni meri upoštevala zvišanje stroškov in zagotovila prodajo po razumno dobičkonosnih cenah. To je pomenilo, da je dobičkonosnost industrije Unije v obdobju preiskave padla pod prag donosnosti. |
|
(278) |
Neto denarni tok odraža zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je razvijalo podobno kot donosnost prihodkov od prodaje in je leta 2022 najprej padlo, nato pa v obdobju preiskave postalo negativno. |
|
(279) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Tudi donosnosti naložb se je gibala podobno kot donosnost prihodkov od prodaje, in sicer se je prvič zmanjšala leta 2022, v obdobju preiskave pa se je močno zmanjšala, in sicer s 30,7 % leta 2022 na –7,2 %. |
|
(280) |
Vzorčeni proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju še naprej izvajali naložbe, kar je razvidno iz zgornjih podatkov o naložbah. Naložbe, ki so znašale od 5 do 13 milijonov EUR na leto, so bile večinoma namenjene povečanju učinkovitosti in vzdrževanju obstoječih zmogljivosti. Družbe industrije Unije so pojasnile, da so take naložbe najmanjše potrebne za ohranitev učinkovitosti. Predstavljale so manj kot 4 % prihodkov od prodaje v vsakem od štirih let obravnavanega obdobja. Industrija Unije je pojasnila, da so bile naložbe omejene zaradi vse manjše zmožnosti zbiranja kapitala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 338, je ena od družb industrije Unije predložila dokaze, da je bila naložba v višini 10–15 milijonov EUR odpovedana zaradi slabih razmer na trgu v letih 2022 in 2023. Zmanjšanje ravni donosnosti naložb ogroža prihodnjo zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala ter s tem njeno srednje- in dolgoročno preživetje. |
4.5.4. Sklep o škodi
|
(281) |
Gospodarski položaj industrije Unije se je poslabšal, čeprav se je povpraševanje na trgu do leta 2022 povečevalo. Vendar se je potrošnja leta 2023 zmanjšala za 35 %. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %, in sicer s 73,4 % v letu 2020 na 67,1 % v obdobju preiskave. |
|
(282) |
Uporaba za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Preiskava je pokazala, da dampinški uvoz ne vpliva neposredno na uporabo za lastne potrebe. To pomeni, da uporaba za lastne potrebe ni bila ključni dejavnik pri analizi škode. |
|
(283) |
Gibanje prodajnih cen je imelo v obravnavanem obdobju očitno pozitiven trend. Vendar je preiskava pokazala, da je bilo pozitivno gibanje prodajnih cen povezano z gibanjem cen surovin, ki so se v navedenem obdobju znatno zvišale. |
|
(284) |
Pri večini kazalnikov, kot so dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok, se je pokazal izrazito negativen trend, in sicer so bili v letih 2020 in 2021 pozitivni, v letu 2022 so se zmanjšali, leta 2023 pa postali negativni. Končne zaloge končnih izdelkov so se povečale, kar je prav tako negativno vplivalo na denarni tok. Ti trendi so bili posledica gibanj prodajnih cen in stroškov proizvodnje. Taki dejavniki, preučeni skupaj z gibanjem cen uvoza iz Kitajske v vedno večjih količinah, jasno kažejo na oviranje dviga cen. Količina dampinškega uvoza se je leta 2022 povečala, cene pa se niso zvišale v skladu s stroški surovin. Leta 2023 so uvozne cene padle in industrija Unije ni mogla določiti cen na ravni, ki bi ji omogočala kritje stroškov. V letih 2020 in 2021 je lahko ustvarila razumen dobiček, leta 2022 je ta dobiček padel pod stopnjo ciljnega dobička (7,3 %), leta 2023 pa je dobičkonosnost postala znatno negativna. |
|
(285) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izvedla naložbe za ohranitev učinkovitosti. Vendar je bilo po letu 2021 zaznati zmanjšanje zmožnosti zbiranja kapitala. |
|
(286) |
Čeprav je škoda v tej preiskavi obsegala predvsem kazalnike cen in uspešnosti, kot sta dobičkonosnost in zmožnost zbiranja kapitala, so se poslabšali tudi kazalniki obsega industrije Unije. Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali. Poleg tega sta se zmanjšali tudi zaposlenost in produktivnost, kar je bilo povezano z nižjimi ravnmi proizvodnje in obsega prodaje. Uvoz iz Kitajske je med letoma 2020 in 2022 pridobil tržni delež, vendar je v obdobju preiskave izgubil del pridobljenega deleža. Leta 2023 so se cene uvoza iz Kitajske znatno znižale, kar je močno vplivalo na finančne kazalnike industrije Unije, pri čemer so dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok postali negativni. |
|
(287) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
|
(288) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: upad potrošnje, uvoz iz tretjih držav, uvoz družb, povezanih z industrijo Unije, v Unijo, izvozna učinkovitost industrije Unije in povečanje stroškov, vključno z naložbami in uporabo za lastne potrebe. |
5.1. Učinki dampinškega uvoza
|
(289) |
Kot je prikazano v preglednici 3, se je obseg dampinškega uvoza iz Kitajske povečal s približno 11,7 milijona kvadratnih metrov leta 2020 na približno 19,6 milijona kvadratnih metrov leta 2022, kar je 67-odstotno povečanje. V obdobju preiskave so se količine uvoza zmanjšale na 11,2 milijona kvadratnih metrov. V smislu tržnega deleža se je dampinški uvoz iz Kitajske povečal s 16,8 % v letu 2020 na 25,4 % v letu 2022, kar pomeni 51-odstotno povečanje. V obdobju preiskave se je tržni delež zmanjšal na 22,5 %. V celotnem obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza iz Kitajske povečal za 34 %. |
|
(290) |
To je sovpadalo s 35-odstotnim zmanjšanjem prodaje industrije Unije na prostem trgu in zmanjšanjem tržnega deleža s 73,4 % na 67,1 %, kar predstavlja 9-odstotni upad. |
|
(291) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 269 in 270, je uvoz iz Kitajske leta 2022 in v obdobju preiskave oviral dvig cen industrije Unije. To oviranje dviga cen je pomenilo, da proizvajalci Unije potem, ko so se njihovi stroški na enoto leta 2022 zvišali za 29 % (predvsem zaradi zvišanja stroškov surovin), svojih prodajnih cen niso mogli prilagoditi tako, da bi lahko ohranili svoje ravni dobičkonosnosti. Te razmere so se dodatno poslabšale v obdobju preiskave, ko so se stroški še povečali. Dejansko so se v obdobju preiskave cene uvoza iz Kitajske znižale za 13 %. Zaradi tega oviranja dviga cen je industrija Unije v obdobju preiskave ustvarila izgubo v višini 3,9 %. |
|
(292) |
Prodor kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju je bil mogoč, ker se izdelek v preiskavi običajno prodaja iz zaloge in ima cena pomembno vlogo pri odločanju strank. Časovno sovpadanje poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije in znatne prisotnosti dampinškega uvoza iz Kitajske, ki je nelojalno nižal cene industrije Unije in zniževal ravni cen na trgu Unije, potrjuje vzročno zvezo med njima. |
|
(293) |
Zveza AUMI in združenje CNFPIA sta trdila, da znatne škode, če je nastala, ni povzročil uvoz iz Kitajske, saj je domnevna znatna škoda nastala, ko je bil uvoz iz Kitajske na najnižji ravni. |
|
(294) |
Komisija je izpostavila, da se pri tej trditvi ne upoštevata dva pomembna dejavnika v zvezi s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Prvič, škoda se je pojavila leta 2022, ko se je dobiček zmanjšal s 7,9 % na 5,0 %, kar pomeni 36-odstotni upad. Poleg tega je v preglednici 11 prikazano, da se je denarni tok v letu 2022 zmanjšal za 17 %, donosnost naložb pa za 14 %. To poslabšanje je bilo posledica nezmožnosti industrije Unije, da bi zvišala svoje prodajne cene v skladu z zvišanjem stroškov, zaradi cenovnega pritiska, ki se je začel v navedenem letu. Škoda, ki jo je industrija Unije utrpela leta 2022, ni bila povezana s potrošnjo, ki se je v navedenem letu povečala za 4 %. |
|
(295) |
Drugič, kot je opisano v oddelku „Sklep o škodi“, se je škoda v tem primeru nanašala predvsem na oviranje dviga cen in njegov vpliv na kazalnike uspešnosti industrije Unije. Zato ni mogoče trditi, da škoda ni mogla obstajati, ker so se količine uvoza v obdobju preiskave zmanjšale. Znatno škodo industriji Unije so povzročile predvsem nizke cene takega uvoza v kombinaciji z njegovimi količinami, ki so bile velike v celotnem obravnavanem obdobju. To je razvidno iz analize stroškov in cen v celotnem obravnavanem obdobju. Čeprav so bile uvozne cene iz Kitajske stalno nižje od cen industrije Unije, so bile v letih 2020 in 2021 dejansko nad stroški industrije Unije. Vendar so leta 2022 kitajske cene ustrezale stroškom industrije Unije, leta 2023 pa so se znatno znižale pod te stroške, kar je povzročilo znatno škodo. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(296) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. |
5.2. Učinki drugih dejavnikov
5.2.1. Uvoz iz tretjih držav
|
(297) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 12 Uvoz iz tretjih držav
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(298) |
Med uvozom iz tretjih držav je bil največji uvoz iz Ukrajine. Iz Ukrajine je večinoma uvažala skupina Barlinek, ki je v obravnavanem obdobju izvedla med 70 in 90 % uvoza iz Ukrajine. |
|
(299) |
Količina uvoza iz Ukrajine je bila v obdobju 2020–2022 razmeroma stabilna, v obdobju preiskave pa se je zmanjšala za 29 %. Tržni delež tega uvoza je bil v obravnavanem obdobju stabilen. Dejansko je bil v obdobju preiskave na isti ravni kot leta 2020 (5,6 %). |
|
(300) |
Povprečne cene uvoza iz Ukrajine so se v obravnavanem obdobju zvišale za 41 %. Uvozne cene so bile predvsem transferne cene skupine Barlinek in so bile sestavljene iz osnovnih vrst večplastnih lesenih talnih oblog, da bi se dopolnila proizvodnja skupine v Uniji. Transferne cene niso vključevale nekaterih stroškov skupine, ki naj bi se dodali pred nadaljnjo prodajo v Uniji. Zato je bilo jasno, da cene uvoza iz Ukrajine niso povzročale škode industriji Unije. |
|
(301) |
Količine uvoza iz drugih tretjih držav so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 17 %. V celotnem obdobju je ta uvoz ostal pod 5 % tržnega deleža. |
|
(302) |
Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile stalno višje od cen iz Kitajske. |
|
(303) |
Zato je Komisija sklenila, da uvoz iz tretjih držav ni povzročil znatne škode industriji Unije in ni zmanjšal vzročne zveze z uvozom iz Indonezije. |
5.2.2. Izvozna učinkovitost industrije Unije
|
(304) |
Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 13 Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(305) |
Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 24 %. Prodajne cene tega izvoza so se v istem obdobju zvišale za 38 %. |
|
(306) |
Ob upoštevanju, da je obseg izvoza predstavljal le približno 25 % obsega prodaje Unije ter da so bila gibanja obsega prodaje in cen podobna gibanjem prodaje industrije Unije na prostem trgu Unije, je očitno, da izvozna učinkovitost industrije Unije ni ključni element pri splošni oceni gospodarskega položaja industrije Unije. |
|
(307) |
Zato je Komisija sklenila, da izvozna učinkovitost industrije Unije ni povzročila znatne škode industriji Unije niti ni zmanjšala vzročne zveze z uvozom iz Kitajske. |
5.2.3. Gibanje potrošnje
|
(308) |
Zveza AUMI, združenje CNFPIA ter družbe Barth, Puderback, MEFO Floor in Thede & Witte so v različnih stališčih kot vzročni dejavnik izpostavili gibanja potrošnje. |
|
(309) |
Kot je prikazano v preglednici 2, se je potrošnja v obdobju 2020–2022 povečala za 11 %, vendar se je v obdobju preiskave zmanjšala za 35 %. Ta velik padec so povzročile spremembe v gradbeni industriji. Industrija Unije se je odzvala z zmanjšanjem obsega proizvodnje in prodaje v obdobju preiskave, da bi se prilagodila zmanjšanju trga. |
|
(310) |
Zaradi zmanjšanja potrošnje so se v obdobju preiskave zvišali tudi stroški na enoto, saj so bili fiksni stroški porazdeljeni na manjše količine proizvodnje. Zato je bilo jasno, da je zmanjšanje potrošnje v obdobju preiskave znatno vplivalo na industrijo Unije. |
|
(311) |
Vendar se je potrošnja leta 2022 povečala za 4 %, industriji Unije pa je bila povzročena škoda in je utrpela 36-odstotni upad dobičkonosnosti, in sicer s 7,9 % leta 2021 na 5,0 %. Tak negativen trend očitno ni bil posledica gibanja potrošnje. |
|
(312) |
Ker so se stroški industrije Unije v obdobju preiskave zvišali za 8 %, industrija Unije ni mogla sorazmerno zvišati cen. To je povzročilo padec dobičkonosnosti na raven pod pragom donosnosti (–3,9 %). Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 269 in 270, je bil ta razvoj posledica cenovnega pritiska kitajskih proizvajalcev izvoznikov. |
|
(313) |
Zato je jasno, da se je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, začela leta 2022 zaradi kitajskega cenovnega pritiska ter se je v obdobju preiskave nadaljevala in povečala zaradi zmanjšanja potrošnje in nadaljnjega znižanja cen uvoza iz Kitajske. Čeprav je zmanjšanje potrošnje vplivalo na obseg prodaje in dobičkonosnost industrije Unije, bi industrija Unije lahko obdržala svoj tržni delež in zvišala svoje cene, da bi nevtralizirala učinek višjih stroškov, če cena dampinškega uvoza iz Kitajske ne bi ovirala dviga cen. Z drugimi besedami, čeprav je zmanjšanje potrošnje vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije, ta vpliv ni bil nevtraliziran in je torej nastal, ker so kitajske cene ovirale dvig cen. Po oceni Komisije ta učinek v nobenem primeru ne zmanjšuje vzročne zveze med kitajskimi cenami in znatno škodo, povzročeno industriji Unije. |
5.2.4. Povečanje stroškov
|
(314) |
Zveza AUMI in združenje CNFPIA sta v svojih različnih stališčih kot vzročni dejavnik navedla zvišanje stroškov surovin in drugih stroškov. Druga omenjena zvišanja so vključevala stroške energije, inflacijo, okoljske in regulativne stroške ter stroške, povezane z naložbami. Vendar bo Komisija obravnavala povečane stroške na splošno, za katere so podatki o stroških na enoto že prikazani v preglednici 8. Razlog za to je, da drugi navedeni stroški niso predstavljali velikega deleža stroškov industrije Unije, zato bi morebitno zvišanje takih stroškov zanemarljivo vplivalo na položaj industrije Unije. |
|
(315) |
Proizvodni stroški industrije Unije na enoto so se v obdobju preiskave zvišali za 42 %, industriji Unije pa je bila povzročena škoda leta 2022, ko so se stroški zvišali za 29 %. To je bila predvsem posledica zvišanja stroškov surovin, ki so predstavljali več kot 50 % celotnih proizvodnih stroškov na enoto. |
|
(316) |
Zvišanje stroškov je treba v določeni fazi prenesti na stranke, da bi proizvajalci še naprej uspešno poslovali. Vendar so se leta 2022 stroški na enoto zvišali za 29 %, prodajne cene pa so se zvišale le za 21 %. Cene uvoza iz Kitajske so se leta 2022 zvišale le za 20 %. |
|
(317) |
V obdobju preiskave so se stroški na enoto industrije Unije zvišali za dodatnih 8 %, vendar je bilo zvišanje prodajnih cen omejeno na 1 %. Kitajske cene so se v obdobju preiskave znižale za 13 %. To je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka, kot je prikazano v preglednici 11. |
|
(318) |
Zato je jasno, da je zvišanje stroškov industrije Unije na enoto dejavnik, ki je le prispeval k znatni škodi, ki jo je industrija Unije utrpela leta 2022 in v obdobju preiskave. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 313, je bil pravi vzrok za znatno škodo kitajski cenovni pritisk, ki je industriji Unije preprečil, da bi se prilagodila višjim stroškom. Zato se vpliv zvišanja stroškov ne bi smel obravnavati kot vzrok škode, temveč kot običajen poslovni razvoj, ki se mu industrija zaradi kitajskega cenovnega pritiska ni mogla v celoti prilagoditi. |
5.2.5. Uporaba za lastne potrebe
|
(319) |
Uporaba za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu zmanjšala za približno 2 % in je v obravnavanem obdobju v povprečju obsegala nekaj več kot 1 % celotne potrošnje na trgu, kot je navedeno v preglednici 2. Komisija je zato menila, da je bil razvoj na področju uporabe za lastne potrebe stabilen v zelo majhnem sektorju celotnega trga. |
|
(320) |
Razvoj uporabe za lastne potrebe zato ni mogel povzročiti znatne škode industriji Unije niti zmanjšati vzročne zveze z uvozom iz Kitajske. |
5.2.6. Drugi dejavniki
|
(321) |
Zveza AUMI je trdila, da je vzročni dejavnik domnevna „samopovzročena škoda“ industriji Unije. Trdila je zlasti, da je industrija Unije zavrnila prodajo nekaterim svojim članom, kar je bila slaba poslovna prakso, ki je negativno vplivala na finančni položaj industrije Unije. |
|
(322) |
Komisija je navedla, da je ta trditev nejasna in slabo opredeljena. Glede na to, da je bila ta trditev popolnoma neutemeljena, je ni bilo mogoče sprejeti kot pomemben vzročni dejavnik. |
|
(323) |
Zveza AUMI je nadalje trdila, da je več proizvajalcev Unije uvažalo kitajske večplastne lesene talne obloge, kar bi lahko povzročilo škodo. Poleg tega je navedla, da imajo številni proizvajalci Unije proizvodne obrate zunaj Unije in imajo konkurenčno prednost, kot so nižje plače in nižje cene energije, ter da njihove večplastne lesene talne obloge konkurirajo izdelkom, ki jih prodaja industrija Unije. |
|
(324) |
Vendar je preiskava pokazala, da je uvoz industrije Unije večinoma izviral iz Ukrajine. Poleg tega je Komisija poudarila, da je bil uvoz iz proizvodnih obratov v lasti industrije Unije v tretjih državah, kot je Ukrajina, že zajet v tej analizi vzročne zveze v oddelku 5.2.1. Trditve zveze AUMI v zvezi z uvozom skupine Kährs (iz Kitajske na Švedsko) niso bile utemeljene, saj niso vsebovale podrobnosti o zadevnih količinah in cenah. Pri tej trditvi tudi ni bilo pojasnjeno, kako in v kakšnem obsegu je tako trgovanje povzročilo škodo industriji Unije. |
|
(325) |
Nazadnje je zveza AUMI trdila, da so bili nizki stroški prevoza, za katere je pritožnik trdil, da so povzročili povečanje uvoza iz Kitajske, kratkotrajni, saj so se stroški prevoza septembra 2023 začeli zviševati. |
|
(326) |
Komisija je menila, da stroški prevoza sami po sebi niso glavni vzrok za škodo, ampak so preprosto del stroškov za prilagoditev izvoza na raven CIF. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
5.3. Sklep o vzročni zvezi
|
(327) |
Preiskava je pokazala, da je dampinški uvoz iz Kitajske po nizkih cenah zajezil cene na trgu Unije v letu 2022 in obravnavanem obdobju. To je pomenilo, da ni bilo mogoče povečati ravni cen industrije Unije, da bi se pokrilo povečanje cen surovin v teh letih. Zato se je dobičkonosnost prodaje industrije Unije leta 2022 zmanjšala za 36 %, v obdobju preiskave pa je postala negativna. Takšna dobičkonosnost je bila nižja od dobička, ki bi ga morala industrija doseči v normalnih pogojih konkurence, in očitno ne zadostuje za zagotovitev dolgoročnega preživetja industrije. Industrija Unije je morala izvesti naložbe, da bi ohranila obstoječe zmogljivosti, vendar je zmanjšana zmožnost zbiranja kapitala ogrozila raven naložb. |
|
(328) |
Na prostem trgu Unije so bile prisotne znatne količine dampinškega uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Čeprav se je njegov tržni delež v obdobju preiskave zmanjšal, se je v primerjavi z letom 2020 ali 2021 povečal. Zato je v obdobju preiskave predstavljal približno dve tretjini vsega uvoza na trg Unije. Preiskava je pokazala, da je ta prodor na trg negativno vplival tudi na industrijo Unije, zlasti na obsega proizvodnje in prodaje, ki sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za 31 % oziroma 35 %. |
|
(329) |
Drugi dejavniki, ki so bili proučeni, so bili uvoz iz drugih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, gibanje uporabe za lastne potrebe, razvoj potrošnje in zvišanje proizvodnih stroškov industrije Unije. |
|
(330) |
Zato je Komisija razlikovala med učinki vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na položaj industrije Unije, in škodljivimi učinki dampinškega uvoza. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od dejavnikov, ne glede na to, ali se upoštevajo ločeno ali skupaj, ne vpliva na položaj industrije Unije v obsegu, ki bi zadostoval za izpodbijanje sklepa, da uvoz iz Kitajske povzroča znatno škodo. |
|
(331) |
Zmanjšanje potrošnje v obdobju preiskave je prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, prav tako pa tudi povečanje stroškov na enoto v letih 2022 in 2023, čeprav so bile te težave oteževalni dejavniki, ki so prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija. |
|
(332) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. Škoda zajema predvsem oviranje dviga cen, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok, zmožnost zbiranja kapitala in povečanje zalog. Vendar je industrija Unije v smislu kazalnikov obsega utrpela izgubo tržnega deleža ter upad proizvodnje, produktivnosti, obsega prodaje in zaposlenosti. |
6. STOPNJA UKREPOV
|
(333) |
Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije. |
|
(334) |
v tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija v tej fazi preiskave ni sprejela nobene odločitve v zvezi z izkrivljanji na trgu surovin; sprejeta bo v zaključni fazi preiskave. |
6.1. Stopnja škode
|
(335) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe. |
|
(336) |
Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %. |
|
(337) |
Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Ta osnovni dobiček je bil določen na podlagi dobičkonosnosti industrije Unije v letu 2020, kot je prikazano v preglednici 11, tj. letu, pred katerim je bila industriji povzročena škoda zaradi dampinga. Taka stopnja dobička je bila določena na 7,15 %. |
|
(338) |
Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze o tem, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila in opredelila enega vzorčenega proizvajalca, ki je načrtoval naložbe v svoj obrat za proizvodnjo večplastnih lesenih talnih oblog, vendar so bile te naložbe preklicane zaradi slabih gospodarskih razmer v obdobju preiskave. Zato je bilo ugotovljeno, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije dejansko utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot so jih navedli predstavniki industrije Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Letna vrednost neizvedenih naložb, izražena kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčene industrije Unije, je znašala 0,19 %. |
|
(339) |
Ta delež v višini 0,19 % je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 7,15 % iz uvodne izjave 337, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini 7,3 %. |
|
(340) |
Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička prištela stroškom proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. |
|
(341) |
Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
|
(342) |
Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodni izjavi 213 in 214).
|
6.2. Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije
|
(343) |
Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga. |
|
(344) |
Komisija bo še naprej preiskovala domnevna izkrivljanja, da bi v sklepni fazi preiskave ocenila ustrezno raven ukrepov v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Zato je Komisija sklenila, da določi znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. |
|
(345) |
Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. |
6.3. Sklep o stopnji ukrepov
|
(346) |
Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:
|
7. INTERES UNIJE
|
(347) |
Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in drobno, uporabnikov, potrošnikov in dobaviteljev. |
7.1. Interes industrije Unije
|
(348) |
V obravnavanem obdobju je v Uniji približno 200 družb, ki proizvajajo večplastne lesene talne obloge in zaposlujejo od 10 500 do 13 300 oseb. Proizvajalci so močno razpršeni po vsej Uniji. V preiskavi je sodelovala vzorčena industrija Unije, ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje. |
|
(349) |
Analiza iz oddelkov 4 in 5 te uredbe je potrdila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo in da je bil dampinški uvoz zadevnega izdelka kitajskih proizvajalcev izvoznikov glavni vzrok za navedeno škodo. Zaradi povzročene škode je industrija Unije v ranljivem položaju. Njena dobičkonosnost se je zmanjšala z več kot 7 % v letih 2020 in 2021 na –3,9 % v letu 2023. Razlog za to je bil cenovni pritisk, ki so ga kitajski proizvajalci izvajali v času naraščajočih stroškov in upadajočega povpraševanja. |
|
(350) |
Glede na ugotovitev znatne škode industriji Unije bi uvedba ukrepov industriji Unije omogočila zvišanje prodajnih cen in izboljšanje dobičkonosnosti na trajnostno raven in povečanje naložb ter s tem ohranitev konkurenčnega položaja na njenem osrednjem trgu. Industrija Unije bi lahko poleg tega s povečanjem proizvodnje in obsega prodaje na trgu Unije ponovno pridobila izgubljeni tržni delež. |
|
(351) |
Odsotnost ukrepov bo verjetno imela nadaljnje znatne negativne učinke na industrijo Unije v smislu manjšega obsega prodaje in proizvodnje, pri čemer bo nadaljnje oviranje dviga cen povzročilo nadaljnje finančno poslabšanje njenega gospodarskega položaja v smislu dobičkonosnosti in naložb, kar bo ogrozilo njeno prihodnost in zaposlovanje. |
|
(352) |
Družba Barth je Komisijo obvestila, da ima v skupini na Švedskem proizvajalca večplastnih lesenih talnih oblog v Uniji, ki proizvaja izdelke v „zgornjem cenovnem segmentu“. Družba Barth je navedla, da ta družba uspešno konkurira na trgu Unije, vendar ni predložila nobenih podrobnosti v podporo svoji trditvi. Ta družba je bila sicer vključena v makrokazalnike, uporabljene za določitev škode v tej preiskavi, vendar ni sodelovala v postopku vzorčenja, ki je privedel do izračuna mikrokazalnikov. Čeprav se mnenje družbe Barth ustrezno upošteva, ne prevlada nad splošnimi ugotovitvami o škodi, vzročni zvezi in interesu Unije za industrijo Unije na splošno. |
|
(353) |
Zato je uvedba ukrepov za kitajske večplastne lesene talne obloge nedvomno v interesu industrije Unije. |
7.2. Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
|
(354) |
Komisija je na začetku preiskave poslala vprašalnike 36 uvoznikom in trgovcem. Ta seznam je vključeval velike uvoznike, ki delujejo tudi kot trgovci na debelo na trgu Unije. |
|
(355) |
V preiskavi je sodeloval samo en uvoznik, ki je izpolnil vprašalnik. Ta odgovor je predstavljal manj kot 6 % uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave. |
|
(356) |
Tudi skupina 12 uvoznikov in trgovcev (zveza AUMI) je predložila pripombe, s katerimi so nasprotovali uvedbi ukrepov. Od teh 12 družb je le družba Lamett Europe N.V. (v nadaljnjem besedilu: družba Lamett) predložila izpolnjen vprašalnik. Zveza AUMI ni navedla svojega deleža uvoza Unije v obdobju preiskave. Novembra 2024 se je nadaljnjih pet uvoznikov, vključno z nekaterimi največjimi uvoznimi družbami, registriralo kot zainteresirane strani in predložilo stališča, v katerih so nasprotovali uvedbi ukrepov. |
|
(357) |
Zveza AUMI ter družbe Barth, Floors 4Ever, Puderbach, MEFO Floor in Thede & Witte so trdile, da bi se zaradi ukrepov povečali stroški uvoza večplastnih lesenih talnih oblog, kar bi škodovalo uvoznikom. |
|
(358) |
Komisija ni imela informacij za natančno opredelitev vpliva, ki bi ga imela uvedba ukrepov na dejavnosti nepovezanih uvoznikov/trgovcev. Na podlagi edinega sodelujočega uvoznika bi imela uvedba ukrepov določen vpliv na uvozni sektor, saj so bile večplastne lesene talne obloge pomemben izdelek za družbo Lamett (ki pa je predstavljal manj kot 50 % njenega prometa). Ker drugi uvozniki niso sodelovali v preiskavi, Komisija ni mogla ugotoviti, ali je to veljalo za uvozni sektor na splošno. Na podlagi spletnih strani velikih uvoznikov je tudi mogoče sklepati, da poleg večplastnih lesenih talnih oblog prodajajo še veliko drugih izdelkov. Poleg tega je družba Barth trdila, da je uvoz večplastnih lesenih talnih oblog iz Kitajske predstavljal 50 % njenega poslovanja. |
|
(359) |
Zato bi bilo mogoče pričakovati, da bi uvedba ukrepov za uvoz iz Kitajske imela vpliv na uvozni sektor, saj bi se uvoz iz Kitajske po uvedbi ukrepov predvidoma zmanjšal. Vendar bi uvozniki do neke mere lahko nabavljali iz tretjih držav ali od industrije Unije in verjetno manjše količine tudi iz Kitajske. |
|
(360) |
Družbi Barth in Floors 4Ever sta trdili, da bi uvedba protidampinških ukrepov za večplastne lesene talne obloge lahko povzročila tudi povečanje uvoza drugih izdelkov za talne obloge, kot je vinil. |
|
(361) |
Vendar ni bilo jasno, kako in v kakšnem obsegu bi to vplivalo na uvoznike, saj so take izdelke že uvažali. |
|
(362) |
V zvezi s cenami večplastnih lesenih talnih oblog se pričakuje, da bi nekateri uvozniki zvišanja cen (ki izhajajo iz ukrepov) lahko prenesli na svoje stranke, čeprav bi tako trgovanje morda ustvarilo manjše dobičke. Informacije o dobičkonosnosti uvoznega sektorja so bile omejene na edinega sodelujočega uvoznika. Vendar je bilo ob upoštevanju na splošno nizkih uvoznih cen iz Kitajske, kot kažejo visoke stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, izračunane v oddelku 4.4.2, jasno, da je bila povprečna stopnja dobičkonosnosti uvoznikov pozitivna in znatno višja od stopenj dobičkonosnosti industrije Unije. |
|
(363) |
Družbe Barth, Floors 4Ever in Thede & Witte so trdile, da uvozniki oskrbujejo trg Unije z večplastnimi lesenimi talnimi oblogami, ki jih industrija Unije sama ne more zagotoviti. |
|
(364) |
Vendar se ni pričakovalo, da bi se uvoz iz Kitajske popolnoma ustavil, temveč da bi se zaradi ukrepov, uvedenih s to preiskavo, cena takega uvoza zvišala. Poleg tega je bila ob upoštevanju podatkov iz preglednice 3 in številnih drugih virov dobave iz preglednice 12 ta pripomba zavrnjena. |
|
(365) |
Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih podatkov sklenila, da učinek ukrepov za uvoznike/trgovce ne bi bil nesorazmeren. |
7.3. Interes uporabnikov, trgovcev na drobno itd.
|
(366) |
Uporabniki večplastnih lesenih talnih oblog so predvsem trgovci na drobno, kot so trgovine za domače mojstre, ter arhitekti, podjetniki in drugi izvajalci v sektorju gradbeništva in prenove. V preiskavi ni sodeloval noben uporabnik. |
|
(367) |
Izvajalci v sektorju gradbeništva in prenove prav tako ne bi bili prizadeti zaradi pomanjkanja dobave in bi lahko zvišanje cen večplastnih lesenih talnih oblog prenesli na svoje stranke. Nakupi večplastnih lesenih talnih oblog bi predstavljali zelo majhen del prometa podjetja. |
|
(368) |
Pričakovati bi bilo mogoče, da ukrepi ne bi nesorazmerno vplivali na trgovce na drobno in trgovine za domače mojstre, saj pomanjkanje dobave nanje ne bi vplivalo, ker obstajajo številni drugi viri dobave. Pričakuje se tudi, da se uvoz iz Kitajske zaradi uvedbe ukrepov ne bo ustavil, temveč se bodo morale njegove cene dvigniti na manj škodljivo raven. |
|
(369) |
Izvajalci v sektorju gradbeništva in prenove prav tako ne bi bili prizadeti zaradi pomanjkanja dobave in bi lahko zvišanje cen večplastnih lesenih talnih oblog prenesli na svoje stranke. Nakupi večplastnih lesenih talnih oblog bi predstavljali zelo majhen del prometa podjetja. |
7.4. Interes lesne industrije Unije
|
(370) |
Lesna industrija Unije dobavlja hlode trdega in mehkega lesa, običajno od nacionalnih gozdarskih podjetij v različnih državah članicah. Lesna industrija dobavlja tudi žagan les iz trdega in mehkega lesa proizvajalcem večplastnih lesenih talnih oblog v Uniji, ki so manj povezani. Tak les se lahko dobavlja tudi kitajskim proizvajalcem izvoznikom večplastnih lesenih talnih oblog. |
|
(371) |
Lesna industrija Unije ni sodelovala. |
|
(372) |
Zveza AUMI ter družbi Barth in Thede & Witte so trdile, da bodo ukrepi škodili tudi lesni industriji Unije, saj kitajski proizvajalci uvažajo znatne količine lesa iz Unije. |
|
(373) |
Vendar se lahko pričakuje, da bo vsak upad proizvodnje večplastnih lesenih talnih oblog na Kitajskem, ki bi bil posledica ukrepov, uvedenih s to preiskavo, nadomeščen s proizvodnjo v Uniji ali tretjih državah. Zato ni dokazov, da bi ukrepi nesorazmerno vplivali na lesno industrijo. Nasprotno, ukrepi bodo verjetno podprli industrijo večplastnih lesenih talnih oblog v Uniji in s tem tudi lesno industrijo. |
7.5. Interes potrošnikov Unije
|
(374) |
Družbe Barth, Floors 4Ever, Puderbach, MEFO Floor in Thede & Witte so trdile, da bi ukrepi negativno vplivali na potrošnike, saj bi se zaradi dajatev zvišale cene v tem sektorju. |
|
(375) |
Ta trditev ni bila utemeljena, saj ni bilo pojasnjeno, ali bi se dajatve na ravni uvoza v celoti prenesle na potrošnike. Poleg tega potrošniki večplastnih lesenih talnih oblog ne kupujejo redno in to dejansko ne bi bil pomemben element proračuna večine potrošnikov. |
|
(376) |
Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih podatkov sklenila, da učinek ukrepov ne bi bil nesorazmeren za potrošnike. |
7.6. Sklep o interesu Unije
|
(377) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da na tej stopnji preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz večplastnih lesenih talnih oblog s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije. |
8. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(378) |
Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
|
(379) |
Za uvoz večplastnih lesenih talnih oblog s poreklom iz Kitajske bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga iz uvodne izjave 215. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode. |
|
(380) |
Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:
|
|
(381) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves preostali uvoz s poreklom iz Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve. |
|
(382) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“. |
|
(383) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(384) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
9. POSEBNO SPREMLJANJE
|
(385) |
Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznako TARIC 4418 75 00 . Komisija ima v spisu dokaze, da je zadevni izdelek ob izvozu včasih napačno deklariran pod kitajsko carinsko oznako 4412 52 00 . Ta oznaka se nanaša na blok plošče, večplastne lesene in laminirane plošče z vsaj enim zunanjim slojem iz lesa neiglavcev, razen tropskega lesa. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je bil zadevni izdelek, čeprav je bil proizveden na Kitajskem, ob izvozu v druge namembne kraje kot v Unijo občasno označen kot izdelek s poreklom iz druge tretje države. Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje izogibanja, je bilo po mnenju Komisije tako primerno spremljati uvoz izdelkov, deklariranih pod oznako KN 4412 52 00 , iz Kitajske in uvoz zadevnega izdelka s poreklom ali poslanega iz drugih tretjih držav. |
10. REGISTRACIJA
|
(386) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. |
|
(387) |
Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ukiniti. |
|
(388) |
v tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. |
11. OBVEŠČANJE v ZAČASNI FAZI
|
(389) |
Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. |
|
(390) |
Skupina Fusong je predložila pripombe glede formule za izračun referenčnih vrednosti za furnir. Glede na te pripombe je Komisija popravila svoje izračune dampinga, zlasti za skupino Fusong in skupino Forest. Skupina Fusong je predložila tudi pripombe o metodoloških vidikih izračuna dampinga. Te pripombe bodo po potrebi obravnavane v zaključni fazi preiskave. |
12. KONČNE DOLOČBE
|
(391) |
Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(392) |
Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz sestavljenih plošč za oblaganje tal, večplastnih, iz lesa, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 4418 75 00 , s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Država porekla |
Družba |
Začasna protidampinška dajatev |
Dodatna oznaka TARIC |
||||||||||
|
Kitajska |
Skupina Forest
|
45,9 % |
89IL |
||||||||||
|
Kitajska |
Skupina Fusong
|
42,3 % |
89IM |
||||||||||
|
Kitajska |
Skupina Jinfa
|
42,7 % |
89IN |
||||||||||
|
Kitajska |
Druge sodelujoče družbe iz Priloge I |
46,7 % |
|
||||||||||
|
Kitajska |
Ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske |
49,2 % |
8999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina v uporabljeni enoti) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Indiji. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki velja za ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske.
4. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.
5. Pod izdelek, opisan v odstavku 1, ne spadajo naslednji izdelki:
|
— |
plošče iz bambusa ali vsaj z vrhnjim slojem (nosilnim slojem) iz bambusa in plošče za mozaična tla. |
6. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.
Člen 3
1. Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/2733 z dne 24. oktobra 2024.
2. Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali zaključka tega postopka.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1 se uporablja šest mesecev.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. januarja 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) UL C, C/2024/3186, 16.5.2024.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2733 z dne 24. oktobra 2024 o obvezni registraciji uvoza večplastnih lesenih talnih oblog s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2024/2733, 25.10.2024).
(4) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2728.
(5) Družba je v obdobju preiskave delovala kot Jilin Forest Industry Jinqiao Flooring Group Co., Ltd., Songjianghe Branch, Songjianghe, Jilin Province, LRK, vendar je bila po obdobju preiskave prestrukturirana, dejavnosti podružnice pa so bile prenesene na novoustanovljeno družbo Jilin Forest Industry New Jinqiao Songlin Flooring Co., Ltd., Songjianghe, Jilin Province, LRK.
(6) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 10. april 2024 (SWD(2024) 91 final).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1159 z dne 13. junija 2023 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vezanih lesenih plošč okoumé s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov (UL L 153, 14.6.2023, str. 3, uvodna izjava 83, http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1159/oj).
(8) Pravila Kitajskega nacionalnega združenja industrije gozdnih proizvodov, sprejeta 21. aprila 2009, na voljo na: http://www.cnfpia.org/about-law.html (dostop 25. oktobra 2024).
(9) Na voljo na: http://www.jlsgjt.com/english/index.htm (dostop 25. oktobra 2024).
(10) Poročilo – poglavje 2, str. 26.
(11) Na voljo na: https://www.made-in-china.com/showroom/yuhuatimber/ (dostop 25. oktobra 2024).
(12) Komisija je prišla do podobnega sklepa v zadevi o vezanih lesenih ploščah okume, glej Uredbo (EU) 2023/1159, uvodna izjava 59.
(13) Poročilo – poglavje 7, str. 167–168.
(14) Poročilo – poglavje 8, str. 169–170, 200–201.
(15) Glej Uredbo 2023/1159, uvodna izjava 61.
(16) Uprava za gozdarstvo in travinje.
(17) Na voljo na: https://www.gov.cn/xinwen/2019-02/19/content_5366730.htm (dostop 25. oktobra 2024).
(18) Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/492 z dne 1. aprila 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (uvodne izjave 139–141, http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/492/oj).
(19) Glej Uredbo 2023/1159, uvodna izjava 64.
(20) Organizacija za prehrano in kmetijstvo, Poročilo o državi, Kitajska, 2020, na voljo na: https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/8612fc97-9e62-460c-b57e-fdb7f6749772/content (dostop 18. novembra 2024).
(21) Glej Uredbo 2020/492, uvodna izjava 143.
(22) Glej Uredbo 2020/492, uvodna izjava 143. Poročilo, str. 337-341; Uredba 2023/1159, uvodna izjava 67.
(23) Poročilo – poglavje 6, str. 120–135.
(24) Poročilo – poglavje 6, str. 119.
(25) Poročilo – poglavje 5, str. 121 in 122, 126–128 ter 133–135.
(26) Glej Uredbo 2023/1159, uvodna izjava 74.
(27) Poročilo – poglavje 2, str. 7.
(28) Poročilo – poglavje 2, str. 7 in 8.
(29) Poročilo – poglavje 2, str. 10 in 18.
(30) Na voljo na: http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Constitution/node_2825.html (dostop 21. oktobra 2024).
(31) Poročilo – poglavje 2, str. 29–30.
(32) Poročilo – poglavje 4, str. 57 in 92.
(33) Poročilo – poglavje 6, str. 149–150.
(34) Poročilo – poglavje 6, str. 153–171.
(35) Poročilo – poglavje 7, str. 204–205.
(36) Poročilo – poglavje 8, str. 207–208, 242–243.
(37) Poročilo – poglavje 2, str. 19–24, poglavje 4, str. 69, 99 in 100, poglavje 5, str. 130–131.
(38) Na voljo na: https://www.nature-cn.cn/about.html (dostop 7. novembra 2024).
(39) Na voljo na: http://www.powerdekor-woodfloor.com/?c=12 (dostop 7. novembra 2024).
(40) Na voljo na: https://www.der.com.cn/index.php/about.html (dostop 7. novembra 2024).
(41) Na voljo na: http://cn.jinqiaoflooringgroup.com/ (dostop 7. novembra 2024).
(42) Glej člen 33 statuta KKP in člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah. Glej tudi poročilo – poglavje 3, str. 47–50.
(43) Glej oddelek I.1.39, str. 4, na voljo na: https://www.gov.cn/xinwen/2019-11/06/5449193/files/26c9d25f713f4ed5b8dc51ae40ef37af.pdf (dostop 7. novembra 2024).
(44) Glej oddelek I.1.7, str. 11, na voljo na:
https://www.ndrc.gov.cn/xxgk/zcfb/fzggwl/202312/P020231229700886191069.pdf (dostop 7. novembra 2024).
(45) Glej oddelek III.2, str. 4, na voljo na: http://www.gov.cn/zhengce/zhengceku/2022-02/13/content_5673332.htm (dostop 7. novembra 2024).
(46) Poročilo – poglavje 2, str. 24–27.
(47) Na voljo na: http://www.cnfpia.org/about-law.html (dostop 7. novembra 2024).
(48) Na voljo na: http://www.lcjzwl.com/dongtaifabu1/3248.html (dostop 8. novembra 2024).
(49) Na voljo na: https://www.cnwood.org.cn/article/11_1102_0_0.html (dostop 8. novembra 2024).
(50) Na voljo na: https://www.cnwood.org.cn/article/11_1101_0_0.html (dostop 8. novembra 2024).
(51) Na voljo na: https://www.cnwood.org.cn/article/11_1151_0_0.html (dostop 8. novembra 2024).
(52) Poročilo – poglavje 3, str. 40.
(53) Glej na primer: Blanchette, J. – „Xi's Gamble: The Race to Consolidate Power and Stave off Disaster“ (Šijeva igra: Tekma za utrditev oblasti in preprečitev katastrofe); Foreign Affairs, zvezek 100, št. 4, julij/avgust 2021, str. 10–19.
(54) Poročilo – poglavje 3, str. 41.
(55) Na voljo na: https://merics.org/en/comment/who-ccp-chinas-communist-party-infographics (dostop 18. oktobra 2024).
(56) Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje, na voljo na: www.gov.cn/zhengce/2020-09/15/content_5543685.htm (dostop 21. oktobra 2024).
(57) Financial Times (2020). „Chinese Communist Party asserts greater control over private enterprise“ (Kitajska komunistična partija prevzema večji nadzor nad zasebnimi podjetji), na voljo na: https://on.ft.com/3mYxP4j (dostop 21. oktobra 2024).
(58) Na voljo na: http://static.cninfo.com.cn/finalpage/2024-04-20/1219691321.PDF, str. 45 (dostop 8. novembra 2024).
(59) Na voljo na: http://www.menchuang.net/news/131307.html (dostop 8. novembra 2024).
(60) Glej poročilo o trajnostnem razvoju podjetja Power Dekor iz leta 2023, str. 23, na voljo na: https://powerdekor.com.cn/93/ (dostop 8. novembra 2024).
(61) Poročilo – poglavje 12.
(62) Poročilo – poglavje 4, str. 56–57, 99–100.
(63) Glej oddelka XI.1 in XV.3 načrta; na voljo na: https://www.ndrc.gov.cn/fggz/fzzlgh/dffzgh/202106/t20210617_1283435.html (dostop 11. novembra 2024).
(64) Na voljo na: https://shyang.investchn.com/news/detail/id/512215.html (dostop 11. novembra 2024).
(65) Na voljo na: https://www.sohu.com/a/423747078_120186115 (dostop 12. novembra 2024).
(66) Poročilo – poglavje 6, str. 171–179.
(67) Poročilo – poglavje 9, str. 260–261.
(68) Poročilo – poglavje 9, str. 257–260.
(69) Poročilo – poglavje 9, str. 252–254.
(70) Poročilo – poglavje 13, str. 360–361, 364–370.
(71) Poročilo – poglavje 13, str. 366.
(72) Poročilo – poglavje 13, str. 370–373.
(73) Poročilo – poglavje 6, str. 137–140.
(74) Poročilo – poglavje 6, str. 146–149.
(75) Poročilo – poglavje 6, str. 149.
(76) Glej Three-year action plan for improving corporate governance of the banking and insurance sectors (2020-2022) (Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022)), ki ga je 28. avgusta 2020 izdala komisija bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (China Banking and Insurance Regulatory Commission – komisija CBIRC); na voljo na: http://www.cbirc.gov.cn/cn/view/pages/ItemDetail.html?docId=925393&itemId=928 (dostop 21. oktobra 2024). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme upravljanja podjetij v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v upravljanje podjetij: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v upravljanje podjetij vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva“.
(77) Glej Notice on the Commercial banks performance evaluation method (Obvestilo o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank), ki ga je izdala komisija CBIRC 15. decembra 2020, na voljo na: http://jrs.mof.gov.cn/gongzuotongzhi/202101/t20210104_3638904.htm (dostop 21. oktobra 2024).
(78) Poročilo – poglavje 6, str. 157–158.
(79) Poročilo – poglavje 6, str. 150–152, 156–160 ter 165–171.
(80) OECD (2019), Gospodarske raziskave OECD: Kitajska 2019, OECD Publishing, Pariz, str. 29, na voljo na: https://doi.org/10.1787/eco_surveys-chn-2019-en (dostop 21. oktobra 2024).
(81) Na voljo na: http://www.gov.cn/xinwen/2020-04/20/content_5504241.htm (dostop 21. oktobra 2024).
(82) Sodba z dne 11. julija 2017, Viraj Profiles/Svet, T-67/14, EU:T:2017:481, točka 98.
(83) Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.
(84) https://www.moodys.com/web/en/us/capabilities/company-reference-data/orbis.html.
(85) https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/turkiye-report-2023_en.
(86) Novembra 2024 je bilo v podatkovni zbirki Orbis za Turčijo prijavljenih 136 podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sestavljenega parketa (koda NACE 1622). Tudi ob upoštevanju, da le del tega števila ustreza proizvajalcem izdelka v preiskavi, bi bilo število še vedno veliko večje od verjetnega števila proizvajalcev v Maleziji. Poleg tega turški statistični urad poroča, da je leta 2023 proizvodnja sestavljenega parketa (koda NACE 1622 – vključno z mozaičnimi tlemi) dosegla 114 198 274 m2. Komisija ni mogla najti primerljivih statističnih podatkov o proizvodnji za Malezijo.
(87) Na podlagi podatkovne zbirke GTA za oznako HS 441875.
(88) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.
(89) http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Labour Cost Statistics (statistika stroškov dela).
(90) http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Labour Cost index (indeks stroškov dela).
(91) EMRA | Organ za regulacijo energetskega trga (epdk.gov.tr)=> Press releases (sporočila za javnost) => izberi Electricity, electricity market board decisions (električna energija, odločitve odbora za trg električne energije).
(92) http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Producer Price Index (indeks cen proizvajalcev).
(93) https://www1.eere.energy.gov/manufacturing/tech_assistance/pdfs/steam15_benchmark.pdf. Metodologija se nanaša na stroške nasičene pare za tipične vrednosti obratovalnega tlaka in temperature napajalne vode. Pri uporabi metodologije je bilo uporabljeno povprečje teh tipičnih vrednosti.
(94) https://www.invest.gov.tr/en/investmentguide/pages/cost-of-doing-business.aspx.
(95) Pritožba Evropske zveze za parket, Priloga 4.
PRILOGA
Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Ljudske republike Kitajske:
|
Država |
Ime |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Kitajska |
Anhui Jinxiang Wood Technology Co., Ltd. |
89IO |
|
Anhui Sunhouse Floor Technology Co., Ltd. |
89IP |
|
|
Anhui Zhichang Bamboo and Wood Products Co., Ltd. |
89IQ |
|
|
ARTIST INTELLIGENT HOUSEHOLD CO.,LTD. |
89IR |
|
|
BENXI FLOORING FACTORY (GENERAL PARTNERSHIP) |
89IS |
|
|
CENTENNIAL MENDI (JINHU) HOME FURNISHING TECHNOLOGY CO., LTD |
89IT |
|
|
DALIAN AMUER WOOD CO., LTD. |
89IU |
|
|
Dalian Deerfu Wooden Product Co., Ltd. |
89IV |
|
|
DALIAN DUNCHENG WOOD INDUSTRY CO., LTD. |
89IW |
|
|
DALIAN HANCHUAN WOOD PRODUCTS CO., LTD. |
89IX |
|
|
DALIAN HANDIAN WOOD INDUSTRY CO., LTD. |
89IY |
|
|
DALIAN HUIYUE WOOD CO., LTD. |
89IZ |
|
|
DALIAN JAENMAKEN WOOD INDUSTRY CO., LTD. |
89JA |
|
|
DALIAN JINDA WOOD PRODUCTS CO., LTD. |
89JB |
|
|
DALIAN KEMIAN WOOD INDUSTRY CO., LTD. |
89JC |
|
|
DALIAN MUSEN WOOD CO., LTD. |
89JD |
|
|
Dalian New Sanlin Flooring Co., Ltd. |
89JE |
|
|
DALIAN OUXIANG WOOD CO., LTD. |
89JF |
|
|
Dalian Penghong Floor Products Co., Ltd. |
89JG |
|
|
DALIAN RUIJIAN WOOD INDUSTRY CO., LTD. |
89JH |
|
|
DALIAN SHENGCHUANG WOOD INDUSTRY CO., LTD. |
89JI |
|
|
DALIAN SHENGYU SCIENCE AND TECHNOLOGY DEVELOPMENT CO., LTD. |
89JJ |
|
|
Dalian Shumaike Floor Manufacturing Co., Ltd. |
89JK |
|
|
Dalian Universal Wood Products Co.,Ltd. |
89JL |
|
|
DALIAN XINJIAZHOU WOOD PRODUCTS CO., LTD. |
89JM |
|
|
DALIAN YOU MING WOOD BUSINESS CO., LTD. |
89JN |
|
|
Muling Kemian Wood Industry CO., LTD |
89JO |
|
|
DeHua TB New Decoration Material Co, Ltd. |
89JP |
|
|
Deqing Shengfei Wood Co., Ltd. |
89JQ |
|
|
Dunhua Shengda Wood Industry Co., Ltd. |
89JR |
|
|
FUSHUN FUSEN JINFENG WOODEN PRODUCTS CO.,LTD. |
89JS |
|
|
Fushun Handu Import & Export Co., Ltd. |
89JT |
|
|
Fusong County Huayi Wooden Co., Ltd. |
89JU |
|
|
Fusong Huasong Wooden Co., Ltd. |
89JV |
|
|
HaiLin LinJing Wooden Products Co., Ltd. |
89JX |
|
|
HUNCHUN FOREST WOLF WOODEN INDUSTRY CO., LTD |
89JY |
|
|
HUZHOU AMIRA WOOD CO., LTD. |
89JZ |
|
|
Huzhou Teya Floor Co., Ltd. |
89KA |
|
|
Jesonwood Forest Products (ZJ) Co., Ltd. |
89KB |
|
|
Jiangsu Mingle Flooring Co., Ltd. |
89KC |
|
|
Jiangsu ShengYu Flooring Co., Ltd. |
89KD |
|
|
Jiangsu Wanli Wooden Co., Ltd. |
89KE |
|
|
JIANGSU ZHUOYI HOME FURNISHING TECHNOLOGY CO., LTD. |
89KF |
|
|
Jiashan On-Line Lumber Co., Ltd. |
89KG |
|
|
JILIN CITY XIN JINGKAI WOOD CO., LTD. |
89KH |
|
|
Jilin Jiahe Wood Industry Co.,Ltd |
89KI |
|
|
JILIN XINYUAN WOODEN INDUSTRY CO., LTD |
89KJ |
|
|
KINGMAN WOOD INDUSTRY CO.,LTD |
89KK |
|
|
Muling City Yihe Wood Co., Ltd |
89KL |
|
|
NEW GARDEN SMART HOME TECHNOLOGY CO., LTD |
89KM |
|
|
Ning’an City Shengchang Wood Industry Co.,Ltd |
89KN |
|
|
SHANDONG LONGTENG WOOD CO., LTD |
89KO |
|
|
Shaoxing Haohua Timber Industry Co., Ltd |
89KP |
|
|
Sino-Maple (Jiangsu) Co., Ltd |
89KQ |
|
|
SUIFENHE JINLIN WOOD INDUSTRY CO.,LTD. |
89KR |
|
|
SUZHOU DONGDA WOOD CO.,LTD |
89KS |
|
|
Suzhou Duolun Wood Industry Co.,Ltd. |
89KT |
|
|
TONGXIANG SHENGGONG TIMBER INDUSTRY CO., LTD.. |
89KU |
|
|
Xuzhou Changlin Floors Co., Ltd |
89KV |
|
|
Yekalon Mills |
89KW |
|
|
Zhejiang Changfang Wooden Co.,Ltd. |
89KX |
|
|
Zhejiang Guolian Floor Co., Ltd. |
89KY |
|
|
Zhejiang Lingge Wood Co., Ltd. |
89KZ |
|
|
Zhejiang Longsen Lumbering Co., Ltd. |
89LA |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/78/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)