<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-825/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0825</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:453">EU:C:2021:453</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi E. Tancheva – Zadeva C‑825/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Beeren‑, Wild‑, Feinfrucht</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Evgenija Tancheva</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210603">3. junija 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑825/19</HT></P><P>Beeren‑, Wild‑, Feinfrucht GmbH</P><P>proti</P><P>Hauptzollamt Erfurt</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Thüringer Finanzgericht (turinško finančno sodišče, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Carinska unija</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 952/2013</KEYWORD><KEYWORD>Postopek posebne rabe</KEYWORD><KEYWORD>Nadaljnje dovoljenje z učinkom za nazaj</KEYWORD><KEYWORD>Časovno področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Pogoji</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na dve ločeni vprašanji: prvič, na časovno področje uporabe člena 211 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131009">9. oktobra 2013</DATE> o carinskem zakoniku Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="269" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 269, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: CZU), in drugič, na razlago člena 294(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne <DATE ISO="19930702">2. julija 1993</DATE> o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Uredba o izvajanju), če se ugotovi, da člena 211 Uredbe št. 952/2013 ni mogoče uporabiti <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Thüringer Finanzgericht (turinško finančno sodišče, Nemčija; v nadaljevanju: predložitveno sodišče) je Sodišču predložilo štiri ločena vprašanja, od katerih se prva tri nanašajo na časovno uporabo člena 211 CZU, zadnje pa se nanaša na razlago člena 294(2) Uredbe o izvajanju. Na zahtevo Sodišča se bom v teh sklepnih predlogih omejil na preučitev prvih treh vprašanj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 952/2013</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 211 CZU, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Dovoljenje<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="211.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Dovoljenje carinskih organov se zahteva, ko gre za:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>[…] postop[ek] posebne rabe;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>[…]</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Pogoji, pod katerimi se dovoli uporaba enega ali več postopkov iz prvega pododstavka […] so določeni v dovoljenju.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="211.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Carinski organi podelijo dovoljenje z učinkom za nazaj, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>obstaja dokazana gospodarska potreba;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>zahtevek ni povezan s poskusom goljufivega dejanja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>vložnik je na podlagi vknjižb ali evidenc dokazal, da:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>so izpolnjene vse zahteve iz postopka;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>je po potrebi mogoče identificirati blago za zadevno obdobje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>takšne vknjižbe ali evidence omogočajo nadzor postopka;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>izvesti je mogoče vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, po potrebi tudi izrek zadevnih carinskih deklaracij za neveljavne;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>vložniku v treh letih od dneva sprejema zahtevka ni bilo podeljeno nobeno dovoljenje z učinkom za nazaj;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>gospodarskih pogojev ni treba preverjati, razen kadar se zahtevek nanaša na podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(g)</NO.P><TXT>zahtevek se ne nanaša na upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(h)</NO.P><TXT>kadar se zahtevek nanaša na podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga, se zahtevek vloži v treh letih po izteku veljavnosti prvotnega dovoljenja.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Carinski organi lahko dovoljenje z učinkom za nazaj podelijo tudi tedaj, ko blago, ki je bilo dano v carinski postopek, v času sprejema zahtevka za tako dovoljenje ni več na voljo.</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 288 CZU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Kot določa Popravek Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131009">9. oktobra 2013</DATE> o carinskem zakoniku Unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="287" PAGE.FIRST="90" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 287, str. 90</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Uporaba<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="288.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Členi [seznam členov brez člena 211] se uporabljajo od <DATE ISO="20131030">30. oktobra 2013</DATE>.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="288.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Členi, ki niso navedeni v odstavku 1, se uporabljajo od <DATE ISO="20160501">1. maja 2016</DATE>.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Delegirana uredba (EU) 2015/2446</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 172 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne <DATE ISO="20150728">28. julija 2015</DATE> o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="343" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 343, str. 1</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Delegirana uredba).</P></NOTE> naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Učinek za nazaj<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="172.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar carinski organi odobrijo dovoljenje z učinkom za nazaj v skladu s členom 211(2) zakonika, dovoljenje začne veljati najprej na dan sprejema zahtevka.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="172.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če zahtevek zadeva podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacije in blaga, se dovoljenje lahko odobri z učinkom za nazaj od dneva, ko je potekla veljavnost prvotnega dovoljenja.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 256 Delegirane uredbe 2015/2446 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>[…]</ALINEA><ALINEA>[Ta uredba] se uporablja od <DATE ISO="20160501">1. maja 2016</DATE>.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Družba Beeren‑, Wild‑, Feinfrucht GmbH (v nadaljevanju: BWF) uvaža, predeluje in prodaja v slanici vložene gobe. Družba BWF je imela do <DATE ISO="20121231">31. decembra 2012</DATE> veljavno dovoljenje za uvažanje takih gob iz držav, ki niso članice Unije, in sproščanje takih gob v prosti promet za posebno rabo. Družba BWF je to dovoljenje pred njegovim iztekom večkrat uporabila. Družba ni zaprosila za podaljšanje dovoljenja. Po navedbah v predložitveni odločbi tega ni storila zaradi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>nevednosti<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>. Družba BWF je po 31. decembru 2012 še naprej uvažala gobe iz držav, ki niso članice Unije, za sprostitev v prosti promet, za to blago pa ni zahtevala ugodne carinske obravnave. Družba BWF je plačala iz tega izhajajoč carinski dolg, katerega stroškov pa ni mogla prenesti na svoje stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Dejstvo, da je dovoljenju potekla veljavnost, je bilo odkrito med revizijo družbe. Družba BWF je <DATE ISO="20150109">9. januarja 2015</DATE> zaprosila za podaljšanje prvotnega dovoljenja (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>nadaljnje dovoljenje<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>). Hauptzollamt Erfurt (glavni carinski urad v Erfurtu, Nemčija; v nadaljevanju: Hauptzollamt) je<?PAGE NO="4"?> <DATE ISO="20150114">14. januarja 2015</DATE> izdal nadaljnje dovoljenje z učinkom za nazaj od <DATE ISO="20150109">9. januarja 2015</DATE> (torej od dneva, ko je bil zahtevek vložen); ni pa izdal dovoljenja z učinkom za nazaj od datuma izteka prejšnjega dovoljenja (torej od <DATE ISO="20130101">1. januarja 2013</DATE>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Družba BWF je s sklicevanjem na napet ekonomski položaj, v katerem se je znašla zaradi prestrukturiranja, ki je bilo v teku, še enkrat zaprosila za nadaljnje dovoljenje z učinkom od <DATE ISO="20130101">1. januarja 2013</DATE>. Hauptzollamt je prošnjo zavrnil z odločbo z dne <DATE ISO="20150513">13. maja 2015</DATE>, saj je razsodil, da pogoji za izdajo dovoljenja z učinkom za nazaj v skladu s členom 294(2) Uredbe o izvajanju in/ali členom 294(3) Uredbe o izvajanju niso izpolnjeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Družba BWF je zoper to odločbo vložila pritožbo. Hauptzollamt je to pritožbo zavrnil z odločbo z dne <DATE ISO="20160406">6. aprila 2016</DATE>, <DATE ISO="20160503">3. maja 2016</DATE> pa je družba BWF proti tej odločbi vložila tožbo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V okviru te tožbe je družba BWF trdila, da bi moral izdajo nadaljnjega dovoljenja z učinkom za nazaj urejati člen 211 CZU, in ne člen 294 Uredbe o izvajanju, saj bi se moral prvi kot postopkovno pravilo retroaktivno uporabljati za nerešeno zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Hauptzollamt je <DATE ISO="20190321">21. marca 2019</DATE> in torej med tem, ko je postopek v glavni stvari še tekel, na podlagi člena 294 Uredbe o izvajanju izdal novo odločbo, ki je nadomestila odločbo z dne <DATE ISO="20150513">13. maja 2015</DATE> (v obliki odločitve o pritožbi z dne <DATE ISO="20160406">6. aprila 2016</DATE>) in znova zavrnil zahtevek družbe BWF za podaljšanje retroaktivnega učinka nadaljnjega dovoljenja od <DATE ISO="20130101">1. januarja 2013</DATE>. Ta odločba je temeljila na drugačni obrazložitvi kot prejšnja odločba. Ta poznejša odločba z dne <DATE ISO="20190321">21. marca 2019</DATE> je predmet postopka pred predložitvenim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 211(2) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131009">9. oktobra 2013</DATE> o carinskem zakoniku Unije (v nadaljevanju: CZU) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="269" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 269, str. 1</REF.DOC.OJ>) razlagati tako, da se uporablja samo za zahtevke, v primeru katerih bi dovoljenje z učinkom za nazaj veljalo od <DATE ISO="20160501">1. maja 2016</DATE>?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali se člen 211 CZU pri zahtevkih, v primeru katerih veljavnost dovoljenja z učinkom za nazaj sega v obdobje pred 1. majem 2016, uporablja samo, če je bil zahtevek za dovoljenje z učinkom za nazaj sicer vložen pred začetkom veljavnosti novih predpisov, vendar so carinski organi take zahtevke prvič zavrnili po <DATE ISO="20160501">1. maju 2016</DATE>?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen: ali se člen 211 CZU pri zahtevkih, v primeru katerih veljavnost dovoljenja z učinkom za nazaj sega v obdobje pred 1. majem 2016, uporablja tudi, če so carinski organi take zahtevke zavrnili že pred 1. majem 2016 in tudi pozneje (z drugo obrazložitvijo)?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje pritrdilen, odgovor na tretje vprašanje pa nikalen: ali je treba člen 294(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne <DATE ISO="19930702">2. julija 1993</DATE> o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2913/92 (UL posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3) razlagati tako, da</TXT><?PAGE NO="5"?><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>se je lahko dovoljenje z učinkom za nazaj od datuma, ko je poteklo prvotno dovoljenje, odobrilo največ za eno leto pred datumom, ko je bil zahtevek vložen, kot je določeno v odstavku 3 te določbe, in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>morata obstajati dokaz gospodarske potrebe iz odstavka 3 te določbe ter izključitev poskusa goljufivega dejanja ali očitne malomarnosti podana tudi v primeru nadaljnjega dovoljenja na podlagi odstavka 2?<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Družba BWF in Evropska komisija sta predložili pisni stališči. Obravnava se ni zahtevala in je ni bilo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>S prvimi tremi vprašanji se predložitveno sodišče v bistvu sprašuje o časovni veljavnosti člena 211(2) CZU, predvsem pa, ali je to določbo mogoče uporabiti <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> za položaj, kakršen je v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče večkrat razsodilo, se novo pravno pravilo uporablja od začetka veljavnosti akta, v katerem je vsebovano, in čeprav se ne uporablja za pravne položaje, ki so nastali in se v celoti končali med veljavnostjo starega predpisa, se uporablja za njihove prihodnje učinke in nove pravne položaje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Moravia Gas Storage</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑596/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:203">EU:C:2015:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in tam navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso se postopkovna pravila na splošno uporabljajo za vse spore, ki potekajo, ko ta pravila začnejo veljati, v nasprotju z materialnopravnimi pravili, ki se običajno razlagajo tako, da se načeloma ne nanašajo na položaje, ki so nastali pred začetkom njihove veljavnosti, razen če iz njihovega besedila, njihovih ciljev ali njihove strukture jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19811112">12. novembra 1981</DATE>, <NAME.CASE>Meridionale Industria Salumi in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od 212/80 do 217/80</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:270">EU:C:1981:270</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060223">23. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Molenbergnatie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:136">EU:C:2006:136</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081211">11. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Freistaat Sachsen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑334/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:709">EU:C:2008:709</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Moravia Gas Storage</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑596/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:203">EU:C:2015:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Dalje, Sodišče je v zadevi Meridionale Industria Salumi in drugi (točki 11 in 12) razsodilo, da postopkovnim in materialnopravnim pravilom uredbe, ki tvorijo nedeljivo celoto in katerih posamezne določbe ne smejo biti obravnavane ločeno, ne more biti priznan učinek za nazaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>razen če zadosti jasni pokazatelji ne vodijo k [takemu] sklepu<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Najprej bom torej obravnaval vprašanje, ali je treba člen 211(2) CZU razumeti kot materialnopravno ali postopkovno pravilo. Ker bom prišel do ugotovitve, da je člen 211(2) CZU materialnopravno pravilo, bom nato obravnaval vprašanje, ali iz besedila, ciljev ali strukture te določbe jasno izhaja, da bi se vseeno morala uporabljati z učinkom za nazaj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali je člen 211(2) CZU materialnopravno ali postopkovno pravilo?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v svoji predložitveni odločbi navaja, da je po njegovem mnenju člen 211 CZU v osnovi postopkovno pravilo. Predložitveno sodišče se v podporo temu stališču sklicuje na mesto določbe v strukturi CZU in njeno glavno vsebino. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari prav tako navaja, da bi bilo treba člen 211 Uredbe št. 952/13 obravnavati kot postopkovno pravilo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>S to analizo se ne strinjam.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebina člena 211(2) CZU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Čeprav Sodišče še ni obravnavalo vprašanja, ali je treba člen 211(2) CZU obravnavati kot materialnopravno ali postopkovno pravilo in ali bi bilo to določbo treba razlagati tako, da ima učinek za nazaj, pa je v več zadevah obravnavalo razliko med materialnopravnimi in postopkovnimi pravili na področju carinskega prava. Sodišče je na splošno razsodilo, da so določbe, ki so odločilne za obstoj (ali znesek) carinskega dolga, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>materialnopravna pravila<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, ki jim običajno ni mogoče priznati retroaktivne veljavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>V sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060223">23. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Molenbergnatie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:136">EU:C:2006:136</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050908">8. septembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Beemsterboer Coldstore Services</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:162">EU:C:2006:162</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Sodišče razsodilo, da so pravila, ki urejajo carinski dolg, oziroma pravila, ki urejajo pogoje, v katerih je dolžnik oproščen naknadnega plačevanja uvoznih dajatev, materialnopravna pravila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Sodišče je v zadevi Molenbergnatie torej menilo, da člen 221(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 2913/92,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne <DATE ISO="19921012">12. oktobra 1992</DATE> o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307) (v nadaljevanju: CZS).</P></NOTE> ki se nanaša na sporočanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>zneska dolga<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> dolžniku, določa popolnoma postopkovna pravila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060223">23. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Molenbergnatie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:136">EU:C:2006:136</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta pravila niso urejala obstoja carinskega dolga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Nasprotno pa je Sodišče ugotovilo, da člen 221(3) CZS določa pravilo, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>ureja sam carinski dolg<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Prav tam (točka 39).</P></NOTE> Ta odstavek je določal, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>dolžniku sporočila ni več mogoče posredovati po poteku roka treh let od dneva nastanka carinskega dolga<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Ker je dolg po mnenju Sodišča po poteku tega roka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>zastaral in posledično ugasnil<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, je Sodišče ugotovilo, da je v tej določbi vsebovano pravilo materialnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Prav tam (točka 41).</P></NOTE> Člen 221(3) CZS kot tak ni mogel biti uporabljen za izterjavo carinskega dolga, nastalega pred 1. januarjem 1994, dnevom, ko je ta določba začela veljati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Prav tam (točka 42). Za kritičen pogled na analizo Sodišča v zadevi Molenbergnatie glej sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v združenih zadevah Josef Vosding Schlacht‑, Kühl‑ und Zerlegebetrieb (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>od C‑278/07 do C‑280/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:521">EU:C:2008:521</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kritika v sklepnih predlogih generalne pravobranilke E. Sharpston se nanaša na vprašanji, ali zaradi poteka zastaralnega roka carinski dolg dejansko ugasne (kot je Sodišče razsodilo v zadevi Molenbergnatie) in torej ali zastaralni rok dejansko ureja sam dolg. S tem pa se ni podvomilo o ugotovitvi, da je treba pravilo, ki ureja dolg, šteti za materialnopravno pravilo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V zadevi Beemsterboer Coldstore Services je Sodišče razsodilo, da člen 220(2)(b) CZS uzakonja materialnopravno pravilo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>kolikor pravilo ureja pogoje, v katerih je dolžnik oproščen naknadnega plačevanja uvoznih dajatev po napaki carinskih organov<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060309">9. marca 2006</DATE>, <NAME.CASE>Beemsterboer Coldstore Services</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:162">EU:C:2006:162</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Po mnenju generalne pravobranilke J. Kokkot ima določba materialnopravno vsebino, saj je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>namenjen razjasnitvi vprašanja, ali mora dolžnik zakonsko dolgovani znesek dajatev še plačati (naknadno) ali ne<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Beemsterboer Coldstore Services</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:527">EU:C:2005:527</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V zadevi Mitsui &amp; Co. Deutschland (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑256/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:167">EU:C:2009:167</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) se je Sodišče vzdržalo izrecne opredelitve določbe, ki določa 12‑mesečni rok za upoštevanje določenih popravkov cen, kot materialnopravno (ne pa postopkovno) pravilo. Sodišče zadevni določbi ni priznalo retroaktivnega učinka z utemeljitvijo, da bi se z retroaktivno uporabo novega, krajšega roka za te popravke <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>poseglo v legitimna pričakovanja<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090319">19. marca 2009</DATE>, <NAME.CASE>Mitsui &amp; Co. Deutschland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑256/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:167">EU:C:2009:167</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Generalni pravobranilec J. Mazák je v svojih<?PAGE NO="7"?> sklepnih predlogih v navedeni zadevi izrecno izrazil svoje stališče, da materialnopravna narava zadevnega pravila izhaja iz dejstva, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>opredeljuje […] pogoje za uporabo pravice do popravka transakcijske vrednosti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Točka 47 navedenih sklepnih predlogov.</P></NOTE> Naj dodam, da je bila ta vrednost odločilna za znesek carinskega dolga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Razlikovanje, ki temelji na vprašanju, ali so zadevna pravila odločilna za obstoj ali znesek carinskega dolga, je zelo smiselno. Kot v svojem stališču opozarja Komisija, oprostitev ali izvzetje od plačila ali naložitev carine za enako blago, uvoženo istočasno in v enakih dejanskih okoliščinah, ne moreta biti odvisni od trajanja upravnih ali sodnih postopkov. Enak sklop dejanskih okoliščin, ki so se pojavile istočasno, bi moral povzročiti enak carinski dolg in bi se moral obravnavati v skladu z istimi materialnopravnimi pravili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Če to logiko uporabim za vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, menim, da je člen 211(2) CZU materialnopravno pravilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Člen 211(2) CZU v angleški jezikovni različici<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Ugotavljam, da se francoska jezikovna različica vsebinsko razlikuje od angleške različice: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Les autorités douanières <HT TYPE="ITALIC">peuvent</HT> accorder une autorisation avec effet rétroactif […]<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> (moj poudarek). Zdi se, da se bolgarska, danska, nemška, italijanska, poljska, slovaška in švedska jezikovna različica skladajo z angleško različico. Razlika ni odločilna za analizo v teh sklepnih predlogih.</P></NOTE> določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>the customs authorities shall grant an authorisation with retroactive effect<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, kadar so izpolnjeni vsi našteti pogoji. Če ni takega dovoljenja za uvoz zadevnega blaga s strani družbe BWF v obdobju od <DATE ISO="20130101">1. januarja 2013</DATE> do <DATE ISO="20150108">8. januarja 2015</DATE>, je nastala obveznost plačila carine za uvoz tega blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Če pa bi bilo družbi BWF bodisi v skladu s členom 211(2) CZU bodisi v skladu s členom 294 Uredbe o izvajanju podeljeno dovoljenje z učinkom za nazaj, bi se uporabilo izvzetje za posebno rabo in družba BWF bi lahko zahtevala vračilo plačanih carin.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Izpolnitev vseh pogojev, naštetih v členu 211 CZU, ni le pogoj za podelitev dovoljenja z učinkom za nazaj, ampak tudi – če se za zdaj ne upošteva francoska jezikovna različica člena 211(2) CZU – dejansko zahteva, da carinski organi na zahtevo podelijo tako dovoljenje. To dovoljenje je zato odločilno za obstoj carinskega dolga v zvezi z zadevnim blagom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso iz točk od 22 do 26 teh sklepnih predlogov torej menim, da je treba člen 211(2) CZU obravnavati tako, da določa materialnopravno pravilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Natančnejša preučitev posameznih pogojev, naštetih v členu 211(2), od (a) do (h), CZU zgolj potrdi to stališče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Točka (a) zahteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>dokazano gospodarsko potrebo<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, točka (b) pa zahteva, da zahtevek ni povezan s poskusom goljufivega dejanja. Niti obstoj gospodarske potrebe niti neobstoj goljufivega dejanja se ne nanašata na postopkovna vprašanja; bolj gre za vsebinski zahtevi, ki morata biti izpolnjeni za pridobitev dovoljenja z učinkom za nazaj. Čeprav točka (a) zahteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>dokazano<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> gospodarsko potrebo, ne obravnava postopkovnih vprašanj takega dokazovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Točka (c) zahteva, da vložnik na podlagi vknjižb ali evidenc dokaže, da: so izpolnjene vse zahteve iz postopka; je po potrebi mogoče identificirati blago za zadevno obdobje; in da takšne vknjižbe ali evidence omogočajo nadzor postopka. Točka (d) zahteva, da je mogoče izvesti vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, točka (f) pa določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>gospodarskih pogojev ni<?PAGE NO="8"?> treba preverjati<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Čeprav se te določbe nanašajo na postopkovna vprašanja, ne obravnavajo načina, kako bi morale biti te zahteve izpolnjene ali kako bi moralo biti to dokazano, ampak določajo pogoje za podelitev dovoljenja z učinkom za nazaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Točka (e) določa pogoj, da vložniku v treh letih od dneva sprejema zahtevka ni bilo podeljeno nobeno dovoljenje z učinkom za nazaj, točka (g) izključuje zahtevke, ki se nanašajo na upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga, točka (h) pa določa pogoj, da se zahtevek, ki se nanaša na isto vrsto operacij in blaga, vloži v treh letih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Vse te zahteve so po mojem mnenju v celoti ali v glavnem vsebinski pogoji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Mesto člena 211(2) v strukturi CZU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Člen 211 je del poglavja 1, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Splošne določbe<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, pod naslovom VII CZU <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>Posebni postopki<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Poglavje 1 zajema člene od 210 do 225 CZU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Organizacija določb poglavja 1 prosto sledi vzorcu, pri katerem eni ali dvema v celoti ali v glavnem materialnopravnima določbama, ki se nanašata na dovoljenje (člen 211) oziroma na zaključek posebnega postopka (člen 215) oziroma na gibanje blaga (člen 219) in običajno ravnanje (člen 220), sledi člen, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Prenos pooblastila<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, ki na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo določene nebistvene dele teh pravil (členi 212, 216 in 221), in člen, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>Podelitev izvedbenih pooblastil<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> (členi 213, 217 in 222), ki Komisiji naroča, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, ki se nanašajo na del teh materialnopravnih pravil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Ni posebnih členov, ki na Komisijo prenašajo pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov ali zahtevajo, da določi postopkovna pravila, ki se navezujejo na člen 210, ki se nanaša na področje uporabe posebnih postopkov, člen 214, ki obravnava zahteve o evidencah, ali člen 218, ki se nanaša na prenos pravic in obveznosti</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Menim torej, da struktura CZU ne govori v prid temu, da se člen 211(2) obravnava kot postopkovno pravilo. Nasprotno je umestitev člena 211(2) v poglavje 1 naslova VII mesto, kjer bi se pričakovalo materialnopravno, in ne postopkovno pravilo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali se člen 211(2) vseeno lahko uporablja retroaktivno?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Materialnopravna pravila prava Unije se lahko izjemoma razlagajo tako, da se uporabljajo za položaje, ki so nastali pred začetkom veljavnosti teh pravil, če iz njihovega besedila, ciljev ali strukture jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060309">9. marca 2006</DATE>, <NAME.CASE>Beemsterboer Coldstore Services</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:162">EU:C:2006:162</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V zadevi Beemsterboer Coldstore Services je Sodišče v zvezi s tem razsodilo, da je primerno uporabiti novo, spremenjeno različico materialnopravnega pravila za položaje, ki so nastali pred začetkom veljavnosti tega pravila, saj je nova različica <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>predvsem pojasnjevalnega značaja<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Prav tam (točki 25 in 26).</P></NOTE> V tisti zadevi je bila spremenjena različica zadevne določbe sprejeta, da bi izboljšala pravno varnost in, ker je novo besedilo okrepilo varstvo legitimnih pričakovanj zadevnih trgovcev, načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj nista nasprotovali uporabi spremenjene različice za položaje, ki so nastali pred začetkom njene veljavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Prav tam (točki 22 in 23).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Nasprotno pa člen 221(2) CZU uvaja bistvene spremembe v predhodno zakonodajo. Medtem ko člen 294 Uredbe o izvajanju vsebuje besedilo, v skladu s katerim carinski organi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>lahko izdajo dovoljenje z učinkom za nazaj<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, pa člen 221(2) CZU določa, da ti organi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>podelijo dovoljenje z učinkom za nazaj<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, kadar so izpolnjeni vsi našteti (v celoti ali v glavnem vsebinski) pogoji. Jasno je, da to ni zgolj pojasnjevalna sprememba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V preambuli ali v pripravljalnem gradivu nisem odkril znakov, da je bila načrtovana retroaktivna uporaba člena 211(2) CZU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Prav tako naj opozorim, da se predložitveno sodišče sprašuje, ali se pravila postopka posebne rabe lahko uporabljajo retroaktivno. Dovoljenje za postopek posebne rabe je lahko podeljeno le pod določenimi pogoji in ta postopek torej predstavlja izjemo od splošnih carinskih pravil. Kot takšna bi bilo treba pravila, ki urejajo ta postopek, razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Po analogiji glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19991111">11. novembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Söhl &amp; Söhlke</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑48/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:548">EU:C:1999:548</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100729">29. julija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Isaac International</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:458">EU:C:2010:458</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100114">14. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Terex Equipment in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑430/08 in C‑431/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:15">EU:C:2010:15</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Podelitev dovoljenja z učinkom za nazaj v skladu s členom 211(2) CZU in členom 172(1) Delegirane uredbe prav tako predstavlja izjemo od splošnega pravila za podelitev dovoljenj, za katero veljajo posebni pogoji. Podelitev dovoljenja z učinkom za nazaj od datuma, ko je poteklo prvotno dovoljenje, je v skladu s členom 211(2)(h) CZU in členom 172(3) Delegirane uredbe dodatna izjema od splošnih pravil za dovoljenja z učinkom za nazaj, za katero veljajo dodatni pogoji. Široka razlaga uporabe teh pravil <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> se torej ne zdi upravičena.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo in tretje vprašanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Da bi se postopkovna pravila uporabila v dejanskem položaju, ki je nastal pred datumom učinkovanja teh pravil, je posebna zahteva, da je zadeva v času, ko postopkovna pravila začnejo veljati, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>nerešena<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>. Zaradi odgovora na prvo vprašanje sta drugo in tretje vprašanje, ki ju je zastavilo predložitveno sodišče, brezpredmetni. Zato ni treba obravnavati vprašanja, ali je bila zadeva v času, ko je člen 211(2) CZU začel veljati (<DATE ISO="20160501">1. maj 2016</DATE>), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>nerešena<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj na prva tri vprašanja predložitvenega sodišča odgovori:</TXT><P>Člen 211(2) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20131009">9. oktobra 2013</DATE> o carinskem zakoniku Unije se kot materialnopravno pravilo uporablja samo za zahtevke, v primeru katerih bi dovoljenje z učinkom za nazaj veljalo od <DATE ISO="20160501">1. maja 2016</DATE>.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>