I.

Uvod

1.

Enotni mehanizem za reševanje (EMR) je bil vzpostavljen leta 2014. ( 2 ) Prvič je bil uporabljen 6. junija 2017 glede banke Banco Popular Español, S.A (v nadaljevanju: Banco Popular).

2.

Pritožniki so fizične in pravne osebe in delničarke ali imetnice instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali instrumentov dodatnega kapitala banke Banco Popular, preden je bila v zvezi z njo sprejeta shema za reševanje. ( 3 )

3.

Tožeče stranke na prvi stopnji (pritožniki v tej zadevi) so v tožbi pred Splošnim sodiščem izpodbijale shemo za reševanje ter odobritev Evropske komisije in z njo povezane dokumente ter zahtevale odškodnino in nadomestilo. Navedena tožba je bila skupaj s petimi drugimi izbrana za vzorčno zadevo pred Splošnim sodiščem ( 4 ) ter s sodbo z dne 1. junija 2022, Eleveté Invest Group in drugi/Komisija in EOR (T-523/17, EU:T:2022:313; v nadaljevanju: izpodbijana sodba) zavrnjena zaradi neutemeljenosti.

4.

V zvezi z reševanjem banke Banco Popular poteka še en pritožbeni postopek, in sicer zadeva C-535/22 P, Aeris Invest/Komisija in EOR, ( 5 ) navajane trditve pa se znatno prekrivajo (v nadaljevanju: vzporedna pritožba). Sklepne predloge v tistem pritožbenem postopku predstavljam istega dne (v nadaljevanju: vzporedni sklepni predlogi), sklepne predloge v teh dveh vzporednih zadevah pa je treba brati skupaj.

5.

Naloga Sodišča v obravnavani pritožbi ni opraviti nadzor nad shemo za reševanje in odobritvijo Komisije (in katerimi koli dokumenti, izpodbijanimi na prvi stopnji), ampak nad tem, kako je Splošno sodišče izvajalo svoja pooblastila za nadzor. ( 6 ) V okviru obeh obravnavanih pritožb to pomeni, da bo nadzor, ki ga bo opravilo Sodišče, najprej usmerjen v to, ali je Splošno sodišče pravilno razlagalo ustrezne določbe uredbe o EMR, nato pa v to, ali je v zadostni meri opravilo nadzor nad shemo za reševanje, kot jo je pripravil Enotni odbor za reševanje (EOR) in jo je odobrila Komisija.

6.

Sodišče je pred kratkim v sodbi Crédit lyonnais ( 7 ) potrdilo upoštevni standard nadzora. V tej sodbi je ugotovilo, da sodišče Unije odločbe organa Unije ne sme nadomestiti s svojo. Namesto tega mora preveriti, ali odločba temelji na dejansko pravilnih dejstvih in ne vsebuje nobene očitne napake pri presoji ali zlorabe pooblastil. ( 8 )

7.

Ta standard potrjujejo zahteve iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Da bi bil sodni nadzor učinkovit in da bi bilo zagotovljeno varstvo pravice do obrambe, „mora biti zainteresirani osebi omogočeno, da se z razlogi, na katerih temelji odločba, ki je bila v zvezi z njo sprejeta, seznani bodisi že na podlagi same odločbe bodisi na podlagi dopisa, s katerim so ji ti razlogi posredovani na njeno zahtevo, brez poseganja v pristojnost pristojnega sodišča, da od zadevnega organa zahteva, da jih posreduje, da bi lahko ta oseba branila svoje pravice v najboljših mogočih pogojih in se ob polnem poznavanju zadeve odločila, ali je zadevo koristno predložiti pristojnemu sodišču“. ( 9 )

8.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov bom Sodišču predlagala, naj izpodbijani sodbi potrdi.

II.

Dogodki, ki so privedli do postopka pred Splošnim sodiščem

9.

Dejansko stanje obravnavane pritožbe, ki je podrobneje pojasnjeno v točkah od 25 do 83 izpodbijane sodbe, je mogoče povzeti, kot je navedeno v nadaljevanju.

10.

Finančni položaj banke Banco Popular se je začel slabšati leta 2016. Na izvršni seji EOR 5. decembra 2016 je bil sprejet načrt reševanja za skupino Banco Popular. Prednostni instrument za reševanje v načrtu reševanja iz leta 2016 je bil instrument za reševanje s sredstvi upnikov iz člena 27 uredbe o EMR. Vendar pri reševanju, ki se je nazadnje izvedlo, navedeni načrt ni bil uporabljen.

11.

Banka Banco Popular je aprila 2017 začela postopek zasebne prodaje s ciljem prodaje močnemu konkurentu, s čimer bi se njen finančni položaj ponovno vzpostavil. Rok za predložitev ponudb morebitnih zainteresiranih kupcev za nakup banke Banco Popular je bil 10. junij 2017, nato pa je bil podaljšan do konca junija 2017. Banka Banco Santander, SA (v nadaljevanju: Banco Santander) je banko Banco Popular z dopisom z dne 16. maja 2017 obvestila, da v okviru postopka zasebne prodaje ne more predložiti zavezujoče ponudbe.

12.

Predsednica EOR, Elke König, je 23. maja 2017 s televizijo Bloomberg opravila intervju, v katerem so ji med drugim postavili vprašanje glede položaja banke Banco Popular.

13.

Maja 2017 je več medijskih hiš poročalo o težavah banke Banco Popular, med drugim agencija Reuters. V članku agencije Reuters je bilo med drugim navedeno, da je po navedbah uradnika Unije, ki je ostal anonimen, eden od glavnih nadzornikov bank v Evropi uradnike Unije opozoril, da bi šla banka Banco Popular lahko v stečaj, če ji ne bi uspelo najti kupca. Po navedbah v članku je ta uradnik povedal tudi, da je predsednica EOR pred kratkim izdala „zgodnje opozorilo“ in izjavila, da EOR pozorno spremlja postopek (banke Banco Popular) zaradi morebitnega posredovanja. EOR je istega dne objavil sporočilo za javnost, v katerem je oporekal vsebini tega članka.

14.

Banka Banco Popular se je v prvih dneh junija 2017 soočila z množičnim dvigovanjem likvidnih sredstev.

15.

Na izvršni seji EOR 3. junija 2017 je bil sprejet sklep SRB/EES/2017/06, naslovljen na Fondo de Reestructuración Ordenada Bancaria (FROB, sklad za urejeno prestrukturiranje bank), o trženju banke Banco Popular. EOR je odobril, da FROB takoj začne trženje banke Banco Popular, in mu sporočil zahteve v zvezi s prodajo v skladu s členom 39 Direktive 2014/59 ( 10 ). Natančneje, EOR je navedel, da mora FROB stopiti v stik s petimi potencialnimi kupci, ki so bili v okviru predhodnega postopka zasebne prodaje, ki ga je upravljala banka Banco Popular, povabljeni k predložitvi ponudbe. Od petih potencialnih kupcev sta se dva odločila, da v postopku trženja ne bosta sodelovala, enega pa je Evropska centralna banka (ECB) izključila iz bonitetnih razlogov.

16.

EOR je 5. junija 2017 na podlagi člena 20(5)(a) uredbe o EMR sprejel prvo vrednotenje (v nadaljevanju: vrednotenje 1), katerega namen je bil ugotoviti, ali so pogoji za reševanje izpolnjeni. Vrednotenje je izvedla družba Deloitte, ki jo je EOR 23. maja 2017 najel kot neodvisnega strokovnjaka.

17.

Banka Banco Popular je 5. junija 2017 zjutraj pri Banco de España (v nadaljevanju: Banka Španije) vložila prvo prošnjo za nujno likvidnostno pomoč, popoldne pa še drugo prošnjo, ki je vsebovala povišanje zahtevanega zneska zaradi znatnih denarnih tokov. Na podlagi prošnje Banke Španije in po oceni ECB z istega dne v zvezi s prošnjo banke Banco Popular za nujno likvidnostno pomoč Svet ECB ni nasprotoval temu, da se banki Banco Popular odobri nujna likvidnostna pomoč za obdobje do 8. junija 2017. Banka Banco Popular je prejela del te nujne likvidnostne pomoči, vendar Banka Španije banki Banco Popular ni mogla zagotoviti preostalega zneska nujne likvidnostne pomoči. ( 11 )

18.

ECB je 6. junija 2017 ugotovila, da banka Banco Popular propada ali bo verjetno propadla v smislu člena 18(4)(c) uredbe o EMR, in to oceno sporočila EOR v skladu s členom 18(1), tretji pododstavek, uredbe o EMR. ( 12 )

19.

Istega dne je družba Deloitte EOR predložila drugo vrednotenje (v nadaljevanju: vrednotenje 2) v skladu s členom 20(10) uredbe o EMR. Namen vrednotenja 2 je bil oceniti vrednost sredstev in obveznosti banke Banco Popular, zagotoviti oceno obravnave, ki bi je bili delničarji in upniki deležni, če bi bil za banko Banco Popular uveden običajni insolvenčni postopek, ter zagotoviti informacije o odločitvi o sredstvih in lastniških instrumentih, ki se prenesejo. ( 13 )

20.

FROB je 7. junija 2017 EOR obvestil, da je navedenega dne ob 3.12 prejel zavezujočo ponudbo banke Banco Santander, v kateri ta ponuja odkup delnic banke Banco Popular za 1 EUR. FROB je EOR predlagal, naj ponudbo sprejme.

21.

EOR je na izvršni seji 7. junija 2017 ponudbo banke Banco Santander sprejel in sprejel shemo za reševanje. Uporabljen je bil instrument prodaje poslovanja, ( 14 ) v okviru katerega so bili vse obstoječe delnice (navadni lastniški temeljni kapital) in instrumenti dodatnega temeljnega kapitala banke Banco Popular odpisani. Instrumenti dodatnega kapitala so bili pretvorjeni v nove delnice in nato preneseni na banko Banco Santander za 1 EUR.

22.

Ta shema je bila Komisiji predložena v odobritev ob 5.13. Ob 6.30 je Komisija s sklepom, naslovljenim na EOR, shemo za reševanje odobrila.

23.

Družba Deloitte je 14. junija 2018 EOR poslala vrednotenje razlik v obravnavi v skladu s členom 20, od (16) do (18), uredbe o EMR, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali bi bili delničarji in upniki deležni boljše obravnave, če bi bil za banko Banco Popular uveden običajni insolvenčni postopek (v nadaljevanju: vrednotenje 3).

24.

EOR je 17. marca 2020 sprejel sklep SRB/EES/2020/52 ( 15 ) o določitvi, da delničarji in upniki, ki jih je prizadelo reševanje banke Banco Popular, niso upravičeni do nadomestila iz enotnega sklada za reševanje (ESR) na podlagi člena 76(1)(e) uredbe o EMR. ( 16 )

III.

Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

25.

S tožbo, vloženo pri Splošnem sodišču 7. avgusta 2017, so tožeče stranke na prvi stopnji predlagale razglasitev ničnosti sheme za reševanje in odobritve Komisije ter zahtevale odškodnino, razglasitev ničnosti vrednotenja 2 in dodelitev nadomestila.

26.

Kraljevini Španiji in banki Banco Santander je bila 12. aprila 2019 dovoljena intervencija v podporo Komisiji in EOR.

27.

Splošno sodišče je s sklepom z dne 12. maja 2021 EOR odredilo, naj predloži popolne različice sheme za reševanje, vrednotenja 2, ocene ECB z dne 6. junija 2017 glede tega, da banka Banco Popular propada ali bo verjetno propadla, in dopisa, ki ga je ECB 18. maja 2017 poslala banki Banco Popular. Po pregledu teh dokumentov je Splošno sodišče s sklepom z dne 9. junija 2021 odločilo, da za rešitev zadeve niso potrebni, in jih izločilo iz spisa.

28.

Splošno sodišče je tožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno.

IV.

Postopek pred Sodiščem

29.

Pritožniki v pritožbi, vloženi 11. avgusta 2022, Sodišču predlagajo, naj:

–

izpodbijano sodbo razveljavi;

–

upošteva njihove predloge, predstavljene pred Splošnim sodiščem, s katerimi predlagajo razglasitev ničnosti sheme za reševanje in odobritve Komisije, ter zato Komisiji in EOR naloži, naj jim povrneta naložbe v banko Banco Popular, ali podredno, jima naloži, naj izplačata nadomestilo iz naslova nepogodbene odgovornosti;

–

Komisiji in EOR naloži, naj jim izplačata nadomestilo iz naslova nepogodbene odgovornosti;

–

razglasi ničnost vrednotenja 2 ter Komisiji in EOR naloži, naj jim plačata nadomestilo;

–

Komisiji in EOR naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbe;

–

odredi, da se dodeljeni zneski povečajo za kompenzacijske obresti od 23. maja 2017 ali podredno od 7. junija 2017 do datuma razglasitve sodbe, skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva izreka sodbe, razen stroškov tega postopka, od katerih se bodo zamudne obresti plačale šele od dneva izreka sodbe;

–

jim odobri kakršno koli drugo dodatno nadomestilo, ki ga šteje za primerno.

30.

Komisija, EOR, Kraljevina Španija in banka Banco Santander Sodišču predlagajo, naj:

–

pritožbo v celoti zavrne;

–

pritožnikom naloži plačilo stroškov pritožbe in stroškov, nastalih na prvi stopnji.

31.

Banka Banco Santander poleg tega trdi, da če bi Sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s členom 61 Statuta Sodišča Evropske unije samo odločilo o ničnostni tožbi, bi moralo:

–

v skladu s členom 264, drugi odstavek, PDEU svojo sodbo omejiti, in sicer tako, da potrdi učinke prodaje banke Banco Popular banki Banco Santander.

V.

Analiza

32.

Pritožniki v utemeljitev pritožbe navajajo štiri pritožbene razloge. Prvi pritožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi bil v izpodbijani sodbi napačno razlagan in uporabljen člen 18 uredbe o EMR. V drugem pritožbenem razlogu je navedeno, da naj bi bil v izpodbijani sodbi napačno razlagan in uporabljen člen 20 uredbe o EMR. Pritožniki s tretjim pritožbenim razlogom zahtevajo odškodnino na podlagi ničnosti sklepa, izpodbijanega na prvi stopnji, v skladu s členom 264 PDEU. Nazadnje se četrti pritožbeni razlog nanaša na to, da naj bi v izpodbijani sodbi bile napake v zvezi s samostojnim predlogom o nepogodbeni odgovornosti Evropske unije.

33.

Kot je bilo navedeno zgoraj, bi bilo treba sklepne predloge v tem pritožbenem postopku brati skupaj z vzporednimi sklepnimi predlogi. Prvi pritožbeni razlog obravnavane pritožbe je analiziran v točkah od 20 do 48 vzporednih sklepnih predlogov, peti in šesti del drugega pritožbenega razloga ( 17 ) pa v točkah od 49 do 86 tistih sklepnih predlogov.

34.

Preostali pritožbeni razlogi se najprej nanašajo na domnevne kršitve člena 20 uredbe o EMR, ki jih bom obravnavala v oddelku A. Nato se nanašajo na odškodninske zahtevke, ki jih bom analizirala v oddelku B. Nazadnje se pritožniki sklicujejo na nepogodbeno odgovornost Evropske unije, ki jo bom obravnavala v oddelku C.

35.

V analizi v nadaljevanju bom pojasnila, zakaj bi moralo Sodišče pritožbo v celoti zavrniti.

A.

Člen 20 uredbe o EMR

36.

Pritožniki v prvih štirih delih drugega pritožbenega razloga trdijo, da je Splošno sodišče napačno ( 18 ) razlagalo in uporabljalo člen 20 uredbe o EMR v zvezi z različnimi vrednotenji banke Banco Popular. Opozoriti je treba, da je postopek reševanja banke Banco Popular vključeval tri vrednotenja. ( 19 )

37.

Kot je Sodišče potrdilo v sodbi Aeris Invest/EOR, ( 20 ) se člen 20 uredbe o EMR nanaša na dve vrsti vrednotenja. Prvo (začasno) vrednotenje je urejeno z odstavki od 1 do 15 člena 20 uredbe o EMR. Drugo (dokončno) vrednotenje je urejeno z odstavki od 16 do 18 člena 20 uredbe o EMR in ga mora izvesti neodvisna oseba.

38.

Sodišče je ugotovilo, da vrednotenji 1 in 2 pri reševanju banke Banco Popular spadata v prvo kategorijo, vrednotenje 3 pa v drugo kategorijo. ( 21 )

39.

Prvič, pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče napačno presodilo, da sta bili vrednotenji 1 in 2 pošteni, preudarni in realni, kot zahteva člen 20(1) uredbe o EMR.

40.

Menim, da je Splošno sodišče pravilno poudarilo, ( 22 ) da sta bili vrednotenji 1 in 2 začasni ter sta zato nujno vsebovali negotove ali približne informacije.

41.

Pravzaprav je Splošno sodišče vrednotenje 2 podrobno ocenilo glede na vsako kategorijo sredstev, pri tem pa upoštevalo nujnost položaja kot okvir, znotraj katerega je družba Deloitte vrednotenje izvedla. ( 23 )

42.

Nazadnje se je Splošno sodišče po mojem mnenju pravilno sklicevalo na različna namena, za katera sta se vrednotenji 1 in 2 uporabili, in različna trenutka, v katerih sta bili pripravljeni (in različne razpoložljive informacije), zato je pravilno presodilo, da nista bili protislovni. ( 24 )

43.

Zato menim, da je Splošno sodišče člen 20(1) uredbe o EMR pravilno razlagalo in uporabljalo.

44.

Drugič, pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče napačno presodilo, ( 25 ) da vrednotenji 1 in 2 nista kršili zahtev iz člena 20(5) uredbe o EMR. ( 26 )

45.

Ob upoštevanju cilja iz člena 20(5)(a) uredbe o EMR je Splošno sodišče presodilo, da je EOR pri vrednotenju 1 analiziral navedeni cilj, da bi ugotovil, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje iz člena 18(1)(a) te uredbe. ( 27 ) Pritožniki v svojih trditvah niso navedli ničesar, kar bi povzročilo dvom o pravilnosti analize Splošnega sodišča.

46.

Splošno sodišče je tudi pravilno analiziralo skladnost vrednotenja 2 s cilji iz člena 20(5)(b), (f) in (g) uredbe o EMR, saj se je pri tem vrednotenju družba Deloitte sklicevala na dejansko iste cilje, ko je navajala člen 36(4)(b), (f) in (g) Direktive 2014/59. ( 28 )

47.

Pritožniki pravilno navajajo, da je Splošno sodišče v točki 298 izpodbijane sodbe napačno navedlo, da ni bila podana nobena posebna trditev glede cilja iz člena 20(5)(c) uredbe o EMR. ( 29 )

48.

Vendar se je Splošno sodišče pravilno sklicevalo na člen 20(10) uredbe o EMR, v skladu s katerim se pri začasnem vrednotenju „upoštevajo zahteve iz odstavka 4 ter, kolikor je to glede na okoliščine razumno izvedljivo, zahteve iz odstavkov 1, 7 in 9“. V tej določbi odstavek 5 člena 20 ni omenjen. Poleg tega je Splošno sodišče pravilno navedlo, da je člen 20(11) uredbe o EMR pomemben, saj določa, da vrednotenje, ki ne izpolnjuje zahtev iz člena 20(5), velja za začasno, kakršni sta bili tudi vrednotenji 1 in 2.

49.

Zato menim, da Splošno sodišče člena 20(5) uredbe o EMR ni razlagalo napačno.

50.

Tretjič, pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče napačno presodilo, da vrednotenje 2 ni kršilo zahtev iz člena 20(7) in (9) uredbe o EMR.

51.

Splošno sodišče je presodilo, da člen 20(10) uredbe o EMR, ki se nanaša na začasna vrednotenja, določa, da je treba zahteve iz odstavkov 1, 7 in 9 člena 20 upoštevati, „če je […] to razumno izvedljivo“ glede na okoliščine. ( 30 )

52.

Tako „kolikor je to […] razumno izvedljivo“ po mojem mnenju pravilno vključuje vrednotenje, opravljeno na konsolidirani podlagi, in se ne nanaša na vsak subjekt v skupini Banco Popular, česar, kot je Splošno sodišče pravilno navedlo, člen 20(7) uredbe o EMR ne zahteva. ( 31 )

53.

Splošno sodišče tudi ni storilo napake, ko je ugotovilo, da je bilo vrednotenje 2 skladno s členom 20(9) uredbe o EMR, čeprav ni vključevalo delitve upnikov na razrede, saj ta informacija do vrednotenja 3 ni bila na voljo. ( 32 )

54.

Četrtič, pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče člen 20(10) in (11) uredbe o EMR napačno razlagalo in uporabljalo v zvezi z vrednotenjem 2. Trdijo, da je zaradi tega, ker vrednotenju 2 (ki je v skladu s členom 20(10) uredbe o EMR začasno) ni sledilo naknadno dokončno vrednotenje (v nasprotju z drugim stavkom člena 20(11) uredbe o EMR), shema za reševanje, ki je temeljila na takem začasnem vrednotenju, nična.

55.

EOR je v odgovoru na pisna vprašanja Splošnega sodišča potrdil, da ne bo opravil naknadnega dokončnega vrednotenja, ker to ne bi izpolnjevalo nobenega praktičnega namena v okviru člena 20(11) uredbe o EMR. ( 33 )

56.

Splošno sodišče je ob sklicevanju na člen 20(13) uredbe o EMR, ki določa, da „je začasno vrednotenje, opravljeno v skladu z odstavkoma 10 in 11, veljavna podlaga, na kateri se odbor odloči o ukrepih za reševanje“, presodilo, da neizvedba naknadnega vrednotenja ne vpliva na zakonitost sheme za reševanje. ( 34 ) Poleg tega je presodilo, da vrednotenje, ki bi bilo opravljeno po sprejetju sheme za reševanje in njeni odobritvi s strani Komisije, ne more vplivati na zakonitost te sheme ali te odobritve. ( 35 )

57.

Ob upoštevanju ugotovitev Sodišča v sodbi Aeris Invest/EOR ( 36 ) menim, da je Splošno sodišče člen 20(10) in (11) uredbe o EMR razlagalo in uporabljalo pravilno.

58.

Nazadnje, Sodišču predlagam, naj prve štiri dele drugega pritožbenega razloga zavrne kot neutemeljene.

B.

Odškodninski zahtevek

59.

Pritožniki v drugem pritožbenem razlogu v enem odstavku le navajajo, da vztrajajo pri trditvah glede odškodninskega zahtevka.

60.

Čeprav pritožniki navajajo ustrezne točke vzporedne izpodbijane sodbe, se samo na splošno sklicujejo na svoj odškodninski zahtevek in člen 264 PDEU, ne da bi natančno opredelili napako, ki jo je domnevno storilo Splošno sodišče. ( 37 )

61.

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter členov 168(1)(d) in 169(2) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev pritožniki predlagajo, in tudi pravne trditve, ki ta predlog posebej utemeljujejo. ( 38 )

62.

Sodišču zato predlagam, naj ugotovi, da je ta pritožbeni razlog očitno nedopusten.

C.

Nepogodbena odgovornost Unije

63.

Pritožniki v četrtem pritožbenem predlogu navajajo dve trditvi. Prvič, očitajo, da Splošno sodišče ni ugotovilo, da je EOR kršil obveznost zaupnosti v skladu s členom 88 uredbe o EMR in členom 339 PDEU. Kršitev naj bi se nanašala na intervju, ki ga je predsednica EOR, E. König, opravila s televizijo Bloomberg 23. maja 2017, in na domnevno uhajanje informacij, ki so jih objavile različne medijske hiše. ( 39 ) Trdijo tudi, da sta EOR in Komisija kršila svojo obveznost zaupnosti, ker sta bila pasivna in nista opravila notranje preiskave glede domnevnega uhajanja informacij, ki so bile objavljene v članku agencije Reuters.

64.

Drugič, trdijo, da je Splošno sodišče napačno presodilo, da njihovo izpodbijanje vrednotenja 2 in odškodninski zahtevek, povezan s tem, nista dopustna.

65.

V zvezi s prvo trditvijo pritožniki trdijo, da je informacija, da je banka Banco Popular v postopku nadzora, sama po sebi zaupna, to pa je v nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče navedlo v točki 613 izpodbijane sodbe.

66.

V uvodni izjavi 116 uredbe o EMR so navedene informacije, ki se lahko štejejo za zaupne: vsebina in podrobnosti načrtov reševanja in rezultati morebitnih ocen teh načrtov ter vse informacije o odločitvah, preden so te sprejete, na primer glede izpolnjevanja pogojev za reševanje, uporabe posameznega instrumenta za reševanje ali drugih ukrepov v okviru postopka.

67.

Splošno sodišče je preučilo informacije, ki jih je predsednica EOR sporočila v intervjuju. Natančneje, izjavila je naslednje: „Nikoli ne govorim o posameznih bankah. Na našem radarskem zaslonu je veliko več kot ena banka in seveda je banka Banco Popular prav tako primer, ki ga spremljamo, vendar to ni edini primer.“ (Well, I am never talking about individual banks. There are more banks than just one on our radar screen and of course, Banco Popular is also a case we are watching but it is not the only one we are watching). ( 40 )

68.

Splošno sodišče je presodilo, da so bile te navedbe splošne in da „[i]nformacija, da je banka Banco Popular kot kreditna institucija, ki je vključena v enotni mehanizem nadzora, ,nadzorovana‘, ni zaupna.“ ( 41 ) Dodalo je, da je bila informacija, da je ECB opravila pregled banke Banco Popular, že objavljena. ( 42 )

69.

Menim, da je Splošno sodišče pravilno presodilo, da so bile izjave predsednice EOR dovolj splošne, da niso razkrile informacije, da je bila banka Banco Popular v postopku ugotavljanja, ali so bili pogoji za reševanje izpolnjeni, tj. informacije, ki bi bila v skladu z uvodno izjavo 116 uredbe o EMR zaupna.

70.

Kar zadeva članek agencije Reuters, je Splošno sodišče v točkah od 619 do 643 izpodbijane sodbe presodilo, da ni bilo ugotovljeno, da je za uhajanje informacij odgovoren uslužbenec EOR, in presodilo, da to, da EOR uhajanja informacij ni zanikal, ne dokazuje njegove odgovornosti za uhajanje.

71.

Poleg tega je Splošno sodišče v točki 623 izpodbijane sodbe pravilno poudarilo, da tožeče stranke na prvi stopnji „[niso pojasnile], niti katere informacije iz tega članka [so] bile zaupne niti v kolikšnem obsegu bi njihovo razkritje pomenilo kršitev zahtev varovanja poslovne skrivnosti EOR ali Komisije“.

72.

Splošno sodišče je v točki 625 izpodbijane sodbe tudi navedlo, da je EOR v sporočilu za javnost zanikal široko razlago, s katero je članek agencije Reuters razlagal intervju s predsednico EOR.

73.

Poleg tega se je Splošno sodišče v točkah od 628 do 632 izpodbijane sodbe sklicevalo na druge razpoložljive javne informacije in tako dokazalo, da članek agencije Reuters ni razkril nobenih zaupnih informacij.

74.

Nazadnje je Splošno sodišče v točki 637 izpodbijane sodbe presodilo, da tožeče stranke na prvi stopnji niso dokazale trditve, da je bil za uhajanje informacij agenciji Reuters odgovoren član osebja EOR ali uradnik Komisije, saj glede tega niso predložile nobenega dokaza.

75.

Pritožniki tudi trdijo, da je Splošno sodišče napačno presodilo več dejstev, vendar niso trdili, da so bila izkrivljena. To se nanaša na primerjavo dejstev iz intervjuja za televizijo Bloomberg z dejstvi v članku agencije Reuters ter na domnevno uhajanje informacij španskim upravnim organom.

76.

Menim, da te trditve niso dopustne, saj Sodišče ni pristojno za ugotavljanje dejstev ali presojo dokazov, razen če pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva, in je tako izkrivljanje očitno iz listin v sodnem spisu. ( 43 )

77.

Poleg tega mora stranka, ki zatrjuje izkrivljanje, natančno navesti dokaze, ki naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo, in dokazati napake pri analizi, ki so po njenem mnenju povzročile, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze. ( 44 )

78.

Pritožniki so se omejili na opis dejstev, ki jih je Splošno sodišče že presodilo, ne da bi dokazali, da je izkrivilo dokaze.

79.

Zato menim, da je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da EOR in Komisija nista kršila svoje obveznosti zaupnosti v skladu s členom 88 uredbe o EMR in členom 339 PDEU.

80.

Če bi Sodišče presodilo drugače, je treba obravnavati še domnevno vzročno zvezo med navedeno kršitvijo in škodo, povzročeno pritožnikom.

81.

Pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče v točkah od 653 do 674 izpodbijane sodbe napačno presodilo, da ni bilo vzročne zveze med kršitvijo zaupnosti in tem, da je bil za banko Banco Popular uveden postopek reševanja.

82.

Menim, da je Splošno sodišče pravilno poudarilo, da so bile likvidnostne težave banke Banco Popular resne že pred intervjujem, opravljenim 23. maja 2017, in da je likvidnostno krizo banke Banco Popular povzročilo več dejavnikov, ki so izvirali iz slabih rezultatov banke, objavljenih februarja in aprila 2017.

83.

S sklicevanjem na sodno prakso o vzročni zvezi je Splošno sodišče po mojem pravilno ugotovilo, da tožeče stranke na prvi stopnji niso vzpostavile dovolj neposredne povezave med škodo in očitanim ravnanjem, ki mora biti odločilni vzrok za škodo. ( 45 )

84.

Zato menim, da je treba prvi del četrtega pritožbenega razloga zavrniti.

85.

Kar zadeva drugo trditev, se je Splošno sodišče sklicevalo na člen 20(15) uredbe o EMR ( 46 ) in ugotovilo, da za izpodbijanje vrednotenja 2 ni mogoče vložiti ločene pritožbe. ( 47 )

86.

Splošno sodišče je tudi presodilo, da njihov odškodninski zahtevek ni dopusten, ker uredba o EMR ne omogoča uveljavljanja odškodnine, in da tožeče stranke na prvi stopnji niso natančno opredelile natančnega obsega nastale škode ali natančnega zneska zahtevane odškodnine. V podporo tej ugotovitvi je poudarilo, da tožeče stranke na prvi stopnji svojega predloga niso oblikovale tako, da bi izpolnjeval pogoje za uveljavljanje nepogodbene odgovornosti Evropske unije v smislu člena 340 PDEU. ( 48 )

87.

Sodišču zato predlagam, da potrdi ugotovitve Splošnega sodišča v zvezi z drugim delom četrtega pritožbenega razloga.

VI.

Predlog

88.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj:

–

pritožbo zavrne;

–

pritožnikom naloži plačilo stroškov.