<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-12-202512C118202402450-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0245-24-202512607-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="25/02/2026 16:02:35" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="NfXFQdTFzWQXoCHXyYjmVA9X13/0nuQUVTX3R0JTq2gjqkBUIOeH7shOjrsDNy2XkeWAbgtQPCrVKI6fnqYkO7sBYLs0CeTxB2e+xsuCtXDzrJ3+AM4Iy20A79CaIz2qSqAvSf7uCHHr4oIraU0Hm/rlj1iok+dPer6z2L4Clr4=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="smat" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0245" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="smat" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 16-12-25 08:27:43" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="97b6446248d14ed7a1607c8d87be5843" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0245" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 18. 12. 2025 – Zadeva C‑245/24</div>
      <div id="rId21" style="default">Lukoil Bulgaria in Lukoil Neftohim Burgas</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (tretji senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 18. decembra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Konkurenca – Člen 102 PDEU – Zloraba prevladujočega položaja – Trg skladiščenja motornega goriva – Zloraba – Zavrnitev dostopa do ključne infrastrukture tretjim podjetjem – Infrastruktura, financirana z javnimi sredstvi – Privatizacija te infrastrukture“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑245/24,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia‑oblast (upravno sodišče za upravni okraj Sofija, Bolgarija) z odločbo z dne 5. aprila 2024, ki je na Sodišče prispela 5. aprila 2024, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      „Lukoil Bulgaria“ EOOD,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      „Lukoil Neftohim Burgas“ AD
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      Komisia za zashtita na konkurentsiata,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-10" title="page-1">
      SODIŠČE (tretji senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      v sestavi C. Lycourgos, predsednik senata, O. Spineanu‑Matei (poročevalka), sodnica, S. Rodin, S. Gervasoni in N. Fenger, sodniki,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      generalna pravobranilka: L. Medina,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      sodna tajnica: R. Stefanova‑Kamisheva, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. aprila 2025,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za „Lukoil Bulgaria“ EOOD in „Lukoil Neftohim Burgas“ AD Y. Pekunov, A. Velichkov, advokati, A. Pekunova, yuriskonsult, in A. Robertson, KC,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Komisia za zashtita na konkurentsiata M. Goranova, N. Mincheva in Y. Nenkova,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za bolgarsko vlado T. Mitova, R. Stoyanov in T. Tsingileva, agenti,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo F. Castillo de la Torre, V. Hitrovs, E. Rousseva in C. Sjödin, agenti,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 10. julija 2025
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-22" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 102 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama „Lukoil Bulgaria“ EOOD (v nadaljevanju: Lukoil Bulgaria) in „Lukoil Neftohim Burgas“ AD (v nadaljevanju: Lukoil Burgas), ki pripadata gospodarski skupini Lukoil (v nadaljevanju: skupina Lukoil), ter Komisia za zashtita na konkurentsiata (komisija za varstvo konkurence, Bolgarija) (v nadaljevanju: bolgarski organ, pristojen za konkurenco), v zvezi z veljavnostjo sklepa št. 332 z dne 4. aprila 2023 (v nadaljevanju: sklep bolgarskega organa, pristojnega za konkurenco), s katerim je ta organ ugotovil, da sta ti družbi na trgu skladiščenja motornega goriva (v nadaljevanju: gorivo) v Bolgariji zlorabili prevladujoč položaj, kar je prepovedano s členom 102 PDEU in z ustreznimi določbami prava te države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 102 PDEU določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-1">
      „Kot nezdružljiva z notranjim trgom je prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med državami članicami.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-1">
      Takšna zloraba je zlasti:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-30" title="page-1">
      (a) neposredno ali posredno določanje nepoštenih nakupnih ali prodajnih cen ali drugih nepoštenih pogojev poslovanja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-2">
      (b) omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega razvoja na škodo potrošnikov;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-2">
      (c) uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji, ki slednje postavlja v podrejen konkurenčni položaj;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-2">
      (d) sklepanje pogodb, ki sopogodbenikom narekujejo sprejetje dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bolgarsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 21 Zakon za zashtita na konkurentsiata (zakon o varstvu konkurence) (DV št. 102 z dne 28. novembra 2008, v nadaljevanju: ZZK) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-2">
      „Prepovedano je ravnanje podjetij, ki predstavlja monopol ali prevladujoč položaj, ter dveh ali več podjetij s kolektivnim prevladujočim položajem, ki lahko ovira, omejuje ali izkrivlja konkurenco in prizadene interese potrošnikov, zlasti:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-2">
      2. omejevanje proizvodnje, trgovine in tehničnega razvoja na škodo potrošnikov;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-2">
      5. neupravičena zavrnitev dobave blaga ali storitve dejanski ali potencialni stranki, da bi se ovirale njene poslovne dejavnosti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki v postopku v glavni stvari sta družbi s sedežem v Bolgariji, ki pripadata skupini Lukoil, katere dejavnost v tej državi članici sega v čas privatizacije družbe Neftohimicheski Kombinat Burgas (petrokemični kombinat Burgasa, Bolgarija) leta 1995. Ta subjekt je leta 1963 v obliki državnega podjetja začel opravljati svoje dejavnosti – najprej je upravljal rafinerijo Burgasa (Bolgarija) – v naftnem in petrokemičnem sektorju, za katere je nato imel infrastrukturo za prevoz in skladiščenje, ki je obsegala tri naftovode ter sedem naftnih skladišč in terminalov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi pogodbe o privatizaciji, sklenjene 12. oktobra 1999, je bolgarska država na skupino Lukoil prenesla 58 % kapitala družbe, ki je nasledila petrokemični kombinat Burgasa. Ta skupina je tako postala lastnica infrastrukture za prevoz in skladiščenje, ki jo je upravljala ta družba. Bolgarska država je z odlokom št. 181 z dne 20. julija 2009 razglasila, da so pristanišče Burgas, vključno s pristaniškim terminalom v Rosenetsu (Bolgarija), s katerim je povezano, in naftovodi, ki so vodili k njemu, strateški objekti za naprave in dejavnosti, ki so pomembne za nacionalno varnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po navedbah predložitvenega sodišča je družba Lukoil Burgas glavna proizvajalka naftnih proizvodov v Bolgariji. Ta družba upravlja rafinerijo Burgas in pristaniški terminal v Rosenetsu, za katerega upravljanje ima koncesijo za storitve, ki ji jo je bolgarska država podelila 22. marca 2011. Slednja ima posebno delnico v kapitalu družbe Lukoil Burgas, ki ji podeljuje posebne pravice. Na podlagi teh pravic mora generalna skupščina družbe Lukoil Burgas pridobiti predhodno pisno soglasje te države članice in izpolniti določene pogoje, če namerava sprejeti odločitev, s katero bo znatno zmanjšala proizvodnjo goriva ali zavrnila dostop do pristaniške infrastrukture in naftovodov za pravično nadomestilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejavnost družbe Lukoil Bulgaria je distribucija naftnih proizvodov. Za svoje glavne dejavnosti veleprodaje goriv ta družba razpolaga s skladišči, ki so porazdeljena po vsem bolgarskem ozemlju. V obdobju med 1. januarjem 2016 in 30. novembrom 2020 je imela družba Lukoil Bulgaria tri trošarinska skladišča, v katerih se je skladiščilo trošarinsko blago. Družba Lukoil Bulgaria za maloprodajo goriva uporablja svojo nacionalno mrežo bencinskih servisov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Varhovna administrativna prokuratura (državno tožilstvo pri vrhovnem upravnem sodišču, Bolgarija) je po tem, ko je ugotovilo, da se je marca 2020 maloprodajna cena goriva v Bolgariji ni znižala toliko (- 11 %) kot cena nafte na svetovnih trgih (- 47 %), bolgarskemu organu, pristojnemu za konkurenco, predlagalo, naj razišče obstoj kršitev konkurenčnega prava v zvezi z določanjem maloprodajnih cen goriva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju Administrativen sad Sofia‑oblast (upravno sodišče za upravni okraj Sofija, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče, iz sklepa bolgarskega organa, pristojnega za konkurenco, izhaja, da je skupina Lukoil največja pooblaščena imetnica skladišč goriv ter glavni gospodarski subjekt na veleprodajnem in maloprodajnem trgu teh proizvodov v Bolgariji. V tej državi članici ima edinstveno infrastrukturo za prevoz in skladiščenje, ki olajšuje trženje proizvodov družbe Lukoil Burgas.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s tem sklepom naj bi družbi Lukoil Bulgaria in Lukoil Burgas v obdobju med 1. januarjem 2016 in 31. marcem 2021 (v nadaljevanju: obdobje kršitve) storili več različnih oblik zlorabe prevladujočega položaja s skupnim protikonkurenčnim ciljem, ker sta drugim proizvajalcem ali uvoznikom goriva zavrnili dostop do infrastrukture za prevoz in skladiščenje, ki sta jo upravljali. Tretjim podjetjem naj bi med drugim zavrnili dostop do trošarinskih skladišč, ki sta jih upravljali (v nadaljevanju: kopenska skladišča), do skladišč v pristaniških terminalih v Rosenetsu in Varni (Bolgarija) (v nadaljevanju: pomorska skladišča) ter do naftovodov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bolgarski organ, pristojen za konkurenco, je menil, da je treba zaradi raznolikosti te infrastrukture in njenih različnih lastniških ureditev nekatera od teh ravnanj opredeliti kot „neupravičeno zavrnitev dobave blaga ali storitve“ v smislu člena 21, točka 5, ZZK, druga pa kot „omejitev proizvodnje, prodaje in tehničnega razvoja na škodo potrošnikov“ v smislu člena 21, točka 2, ZZK. Vendar je vključitev teh ravnanj v skupno strategijo skupine Lukoil ta organ privedla do tega, da jih je obravnaval kot enotno kršitev člena 102, drugi odstavek, točka (b), PDEU in člena 21, točki 2 in 5, ZZK, pri čemer je navedeni organ pojasnil, da je kršitev iz točke 5 tega člena 21 poseben primer splošne kršitve iz točke 2 navedenega člena 21.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Isti organ je kot sankcijo družbi Lukoil Burgas naložil globo v višini približno 140 milijonov bolgarskih levov (BGN) (približno 72 milijonov EUR), družbi Lukoil Bulgaria pa globo v višini približno 55 milijonov BGN (približno 28 milijonov EUR).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, ker se sklep bolgarskega organa, pristojnega za konkurenco, ne nanaša na eno, ampak na več kršitvenih ravnanj, predložitveno sodišče meni, da je treba ob upoštevanju načela dobrega upravljanja, določenega v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pravice posameznikov do izjave pred sprejetjem ukrepa, ki vpliva nanje negativno, in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljene s členom 47 te listine o temeljnih pravicah, za rešitev spora, o katerem odloča to sodišče, ugotoviti, ali bi moral bolgarski organ, pristojen za konkurenco, pred ugotovitvijo vsake od teh kršitev opredeliti prizadeti upoštevni trg, protikonkurenčna ravnanja in učinke ter vsa upoštevna dejstva, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti te kršitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, predložitveno sodišče navaja, da je iz sklepa bolgarskega organa, pristojnega za konkurenco, razvidno, da je ta menil, da se pogoji iz sodbe z dne 26. novembra 1998, Bronner (C‑7/97, EU:C:1998:569; v nadaljevanju: sodba Bronner), da bi se lahko štelo, da zavrnitev dostopa do ključne infrastrukture pomeni zlorabo prevladujočega položaja, ne uporabljajo za infrastrukturo podjetja s prevladujočim položajem, ki ni njen lastnik oziroma ki ni nosilo stroškov njene gradnje. Po mnenju tega organa teh pogojev torej ni mogoče uporabiti, če je podjetje s prevladujočim položajem, kot v obravnavanem primeru, od države prejelo ključno infrastrukturo in če naložbe tega podjetja niso bile v nasprotju z javnim interesom. Iz tega sklepa naj bi izhajalo, da je bila gradnja vseh pomorskih skladišč, kopenskih skladišč, razen tistih v Illiyantsiju (Bolgarija) in Rouseju (Bolgarija), ter naftovodov, do katerih sta družbi Lukoil Burgas in Lukoil Bulgaria zavrnili dostop v obdobju kršitve, financirana iz javnih sredstev. Poleg tega je bila v skladu z navedenim sklepom po spremembah zakonodaje o trošarinah in trošarinskih skladiščih 18. septembra 2020 družba Lukoil Bulgaria kot pooblaščeni imetnik trošarinskega skladišča od 23. decembra 2020 neodvisnim tretjim osebam dolžna zagotavljati dostop do vsaj 15 % skladiščnih zmogljivosti, ki jih je imela v vseh svojih objektih, razen do naftovodov, ki povezujejo Burgas s Sofijo (Bolgarija).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je treba za to, da se merila, ki izhajajo iz sodbe Bronner, ne uporabijo, ker podjetje s prevladujočim položajem upravlja s ključno infrastrukturo po privatizaciji ali podelitvi koncesije, upoštevati druge okoliščine, kot so obveznosti, ki izhajajo iz privatizacijske pogodbe, višino naložb, ki jih je od takrat izvedlo podjetje s prevladujočim položajem, in vprašanje, ali so bile te naložbe izvedene na pobudo tega podjetja ali na zahtevo države.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem opozarja, da čeprav je bolgarski organ, pristojen za konkurenco, menil, da se pogoji iz sodbe Bronner ne uporabljajo za infrastrukturo, ki se financira iz javnih sredstev in jo pozneje pridobi podjetje s prevladujočim položajem v okviru privatizacije ali mu je dana na voljo s koncesijo, iz ločenih mnenj dveh članov tega organa izhaja, da bi bil mogoč drugačen rezultat na podlagi sodbe z dne 12. januarja 2023, Lietuvos geležinkeliai/Komisija (C‑42/21 P, EU:C:2023:12).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz točke 75 Sporočila Komisije – Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena [102 PDEU] za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj (UL 2009, C 45, str. 7), pa naj bi izhajalo, da bi lahko dejstvo, da se jim obveznost dobave lahko naloži proti njihovi volji, pripeljalo do tega, da bi prevladujoča podjetja zmanjšala svoje naložbe ali se jim celo odpovedala. Prav tako naj bi konkurenti podjetja s prevladujočim položajem poskušali brezplačno izkoristiti naložbe tega podjetja. Nobena od teh posledic ne bi bila v interesu potrošnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Administrativen sad Sofia‑oblast (upravno sodišče za upravni okraj Sofija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-5">
      „1. Če je nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ugotovil različna ravnanja, od katerih so bila nekatera opredeljena kot zavrnitev dostopa do ključne infrastrukture, druga pa kot omejevanje trgovine, vendar so bila združena v celovito strategijo podjetja, ali je dopustno ugotoviti enotno kršitev člena 102 PDEU ali pa je treba ugotoviti ločene kršitve, ki se opredelijo kot zavrnitev dostopa do ključne infrastrukture oziroma kot omejevanje trgovine?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-5">
      2. Ali bi moral organ, pristojen za konkurenco, izključiti uporabo testa Bronner v zvezi z domnevno kršitvijo člena 102 PDEU v obliki zavrnitve dobave iz člena 102 PDEU v vseh primerih, v katerih je podjetje v prevladujočem položaju za ključno infrastrukturo (essential facility) prejelo javna sredstva (na podlagi privatizacijske pogodbe ali koncesije), ali pa je potrebna presoja višine naložbe, izvajanja privatizacijske pogodbe ali koncesije (na podlagi katere je bila pridobljena ključna infrastruktura) in tega, ali je bila naložba izvedena v povezavi z izvajanjem naložbene pogodbe/koncesije ali na lastno pobudo?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-59" title="page-6">
      3. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je spoštovanje načela sorazmernosti v skladu s točko 75 (naslovljene ‚Zavrnitev dobave in zmanjševanje marž‘) [Sporočilo Komisije – Smernice glede prednostnih nalog, ki jih izvaja Komisija pri uporabi člena [102 PDEU] za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj], v primeru uporabe omejevalnih meril, določenih na podlagi načela ,absolutne nujnosti‘ za ohranitev konkurence, zagotovljeno ob ustreznem upoštevanju interesov podjetja s prevladujočim položajem, če je podjetje s prevladujočim položajem vložilo v ključno infrastrukturo?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bolgarski organ, pristojen za konkurenco, trdi, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten. Natančneje, trdi, da se prvo vprašanje ne nanaša na razlago prava Unije, temveč na vsebino spora o glavni stvari, in da je drugo vprašanje oblikovano zelo splošno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso je v okviru postopka, uvedenega s členom 267 PDEU, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma dolžno odločiti (sodbi z dne 21. aprila 1988, Pardini, 338/85, EU:C:1988:194, točka 8, in z dne 22. oktobra 2024, Kolin Inşaat Turizm Sanayi ve Ticaret, C‑652/22, EU:C:2024:910, točka 36 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, zavrne le, če zahtevana razlaga prava Unije očitno nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če gre za hipotetičen problem ali če Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na postavljena vprašanja (sodba z dne 9. septembra 2021, GE Auto Service Leasing, C‑294/20, EU:C:2021:723, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru predložitveno sodišče Sodišče sprašuje o razlagi člena 102 PDEU zaradi dvomov, ki jih izraža, prvič, v zvezi z elementi, ki jih je moral bolgarski organ, pristojen za konkurenco, zbrati, da bi ugotovil obstoj kršitve te določbe, v skladu s katero podjetje s prevladujočim položajem svojim konkurentom zavrne dostop do infrastrukture za prevoz in skladiščenje naftnih derivatov, ki jo nadzira (prvo vprašanje), in drugič, v zvezi z uporabo sodne prakse, ki izhaja iz sodbe Bronner, za tak položaj (drugo in tretje vprašanje). To sodišče v zvezi s tem navaja natančne razloge, zaradi katerih je Sodišču postavilo vprašanja za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah na eni strani ni mogoče trditi, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem ne prosi za razlago člena 102 PDEU, ampak za uporabo te določbe v sporu o glavni stvari, na drugi strani pa ni očitno, da razlaga navedene določbe nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari ali da je problem, izpostavljen v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, hipotetičen. Poleg tega ima Sodišče glede na predlog za sprejetje predhodne odločbe na voljo elemente, ki mu omogočajo, da koristno odgovori na postavljena vprašanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično je treba ugotoviti, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso je v okviru sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenim s členom 267 PDEU, naloga Sodišča dati nacionalnemu sodišču koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena (sodbi z dne 17. julija 1997, Krüger, C‑334/95, EU:C:1997:378, točki 22 in 23, in z dne 29. aprila 2025, Prezydent Miasta Mielca, C‑453/23, EU:C:2025:285, točka 38 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po navedbah predložitvenega sodišča je bolgarski organ, pristojen za konkurenco, ugotovil, da sta družbi Lukoil Bulgaria in Lukoil Burgas v celotnem obdobju kršitve tretjim osebam zavračali dostop do infrastrukture za prevoz in skladiščenje goriva, ki jo nadzorujeta in ki jo sestavljajo kopenska skladišča, pomorska skladišča in naftovodi. Čeprav je ta organ ugotovil obstoj enotne kršitve člena 102, drugi odstavek, točka (b), PDEU, je v svojem sklepu menil, da vsaka od teh treh vrst zavrnitve dostopa pomeni ravnanja, ki jih je mogoče opredeliti bodisi kot omejevanje trgovine v smislu člena 21, točka 2, ZZK bodisi kot neupravičeno zavrnitev dostopa do storitve v smislu člena 21, točka 5, ZZK.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno tudi, da se predložitveno sodišče sprašuje, ali bi moral bolgarski organ, pristojen za konkurenco, ugotoviti, da so bili pogoji iz člena 102 PDEU izpolnjeni za vsako od kršitev iz točk 2 in 5 člena 21 ZZK, ali pa bi lahko le ugotovil obstoj enotne kršitve člena 102 PDEU za vsa ta ravnanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je treba šteti, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 102 PDEU razlagati tako, da za to, da lahko organ, pristojen za konkurenco, meni, da ravnanja dveh družb, ki sta del istega podjetja s prevladujočim položajem, s katerimi se po mnenju tega organa zavrača dostop do objektov pod njunim nadzorom, in katera so del iste ključne infrastrukture, ki jo nadzira to podjetje, in omejuje trgovina v zvezi s tem, pomenijo zlorabo takega prevladujočega položaja, mora navedeni organ ugotoviti, da so pogoji iz člena 102 PDEU izpolnjeni glede ravnanj, ki so opredeljena kot omejevanja trgovine, in glede ravnanj, ki so opredeljena kot zavrnitev dostopa do takih objektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba spomniti, da je v skladu s členom 102 PDEU prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, če bi lahko prizadela trgovino med državami članicami. Cilj člena 102 PDEU je preprečiti ogrožanje konkurence na škodo splošnega interesa, posameznih podjetij in potrošnikov tako, da se sankcionirajo ravnanja podjetij s prevladujočim položajem, ki omejujejo konkurenco na podlagi učinkovitosti in lahko tako potrošnikom povzročajo neposredno škodo ali ki preprečujejo ali izkrivljajo to konkurenco in jim lahko tako povzročajo posredno škodo (sodba z dne 10. septembra 2024, Google in Alphabet/Komisija (Google Shopping), C‑48/22 P, EU:C:2024:726, točka 87 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za taka ravnanja gre pri ravnanjih, s katerimi se na trgu, na katerem je konkurenca že oslabljena prav zaradi prisotnosti enega ali več podjetij s prevladujočim položajem, z uporabo drugačnih sredstev od tistih, ki so značilna za konkurenco med podjetji na podlagi učinkovitosti, ovira ohranjanje obstoječe konkurence na trgu ali razvoj te konkurence (sodba z dne 10. septembra 2024, Google in Alphabet/Komisija (Google Shopping), C‑48/22 P, EU:C:2024:726, točka 88 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilj člena 102 PDEU namreč ni niti preprečiti podjetjem, da z lastno učinkovitostjo osvojijo prevladujoči položaj na enem ali več trgih, niti zagotoviti, da konkurenčna podjetja, ki so manj učinkovita kot podjetja s takim položajem, ostanejo na trgu (sodba z dne 21. decembra 2023, European Superleague Company, C‑333/21, EU:C:2023:1011, točka 126 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno, konkurenca na podlagi učinkovitosti lahko po definiciji vodi do izginotja ali do marginalizacije konkurenčnih podjetij, ki so manj učinkovita in zato za potrošnike manj zanimiva zlasti z vidika cen, produkcije, izbire, kakovosti ali inovacij (sodba z dne 21. decembra 2023, European Superleague Company, C‑333/21, EU:C:2023:1011, točka 127 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi se lahko v danem primeru štelo, da je treba ravnanje opredeliti kot „zlorabo prevladujočega položaja“, je treba praviloma dokazati, da to ravnanje zaradi uporabe drugačnih sredstev od tistih, ki so značilna za konkurenco med podjetji na podlagi učinkovitosti, ustvarja dejanski ali potencialni učinek omejevanja te konkurence s tem, da enako učinkovita konkurenčna podjetja izključuje z zadevnega trga ali trgov ali da preprečuje njihov razvoj na teh trgih, pri čemer so zadnjenavedeni lahko tako trgi, na katerih obstaja prevladujoči položaj, kot tudi povezani ali sosednji trgi, na katerih ima navedeno ravnanje lahko svoje dejanske ali potencialne učinke (sodba z dne 21. decembra 2023, European Superleague Company, C‑333/21, EU:C:2023:1011, točka 129 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem dokazovanju, ki lahko vključuje uporabo različnih analitičnih modelov glede na to, za katero vrsto ravnanja gre v danem primeru, je treba vseeno v vseh primerih presoditi vse upoštevne dejanske okoliščine, ne glede na to, ali te zadevajo to ravnanje samo po sebi, zadevni trg ali trge ali delovanje konkurence na njem ali njih. Poleg tega mora biti navedeno dokazovanje usmerjeno v to, da se na podlagi natančnih in konkretnih elementov analize in dokazov dokaže, da je navedeno ravnanje najmanj zmožno povzročiti učinke izključitve (sodba z dne 21. decembra 2023, European Superleague Company, C‑333/21, EU:C:2023:1011, točka 130 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg zgolj ravnanj, katerih dejanska ali potencialna posledica je omejevanje konkurence na podlagi učinkovitosti s tem, da so zaradi njih enako učinkovita konkurenčna podjetja izključena z zadevnega trga ali trgov, je mogoče kot „zlorabo prevladujočega položaja“ opredeliti tudi ravnanja, za katera se dokaže, da je bodisi njihova dejanska ali potencialna posledica bodisi celo njihov cilj to, da se v zgodnejši fazi s postavitvijo ovir za vstop ali z uporabo drugih ukrepov blokiranja ali drugačnih sredstev od tistih, ki so značilna za konkurenco na podlagi učinkovitosti, potencialno konkurenčnim podjetjem prepreči, da sploh dostopajo do tega trga ali trgov in se s tem na škodo potrošnikov prepreči razvoj konkurence na njih z omejevanjem proizvodnje, razvoja alternativnih proizvodov ali storitev ali tudi inovacij (sodba z dne 21. decembra 2023, European Superleague Company, C‑333/21, EU:C:2023:1011, točka 131 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je že odločilo, da seznam praks in ravnanj iz člena 102 PDEU ni izčrpen, tako da naštevanje zlorab iz te določbe ne pomeni taksativnega seznama vrst zlorab prevladujočega položaja, ki jih prepoveduje pravo Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 21. februarja 1973, Europemballage in Continental Can/Komisija, 6/72, EU:C:1973:22, točka 26, in z dne 16. marca 2023, Towercast, C‑449/21, EU:C:2023:207, točka 46).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru predložitveno sodišče odloča o sporu v zvezi z enostranskim ravnanjem dveh družb, ki pripadata istemu podjetju in ki sta bili individualno sankcionirani, ker sta zavrnili dostop do več objektov pod njunim nadzorom, ki naj bi na upoštevnem trgu skupaj pomenili ključno infrastrukturo. Zato se družbama Lukoil Bulgaria in Lukoil Burgas očita, da sta glede na člen 102 PDEU izvedli enako vrsto zlorabe, in ne različne vrste ravnanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem zadostuje spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso konkurenčno pravo Unije v delu, v katerem se nanaša na dejavnosti podjetij, kot odločilno merilo določa obstoj enotnosti ravnanja na trgu, ne da bi formalna ločitev med različnimi družbami, ki izhaja iz njihove ločene pravne osebnosti, lahko nasprotovala taki enotnosti za uporabo pravil o konkurenci (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2021, Sumal, C‑882/19, EU:C:2021:800, točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru naj bi dve družbi istega podjetja sodelovali pri uresničitvi zlorabe prevladujočega položaja, ki je zajemala zavrnitev dostopa do objektov, ki so bili pod njunim nadzorom in ki so del iste ključne infrastrukture, ki jo nadzira to podjetje, ter omejevanje trgovine v zvezi s tem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V primeru, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, organu, pristojnemu za konkurenco, ni treba ugotoviti, da kategorija ukrepov, ki jih ta organ šteje za zavrnitev dostopa do te ključne infrastrukture, in kategorija ukrepov, ki jih navedeni organ šteje za omejevanje trgovine v zvezi s to infrastrukturo, ločeno izpolnjujeta vse sestavne elemente zlorabe prevladujočega položaja v smislu člena 102 PDEU, če lahko dokaže, da so vsi ti elementi podani v zvezi s celostnim ravnanjem zlorabe, ki se očita temu podjetju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 102 PDEU razlagati tako, da za to, da lahko organ, pristojen za konkurenco, presodi, da ravnanja dveh družb, ki sta del istega podjetja s prevladujočim položajem in s katerimi se po mnenju tega organa zavrača dostop do objektov, ki so pod njunim nadzorom in ki so del iste ključne infrastrukture, ki jo nadzira to podjetje, in s katerimi se omejuje trgovina v zvezi s tem, pomenijo zlorabo tega prevladujočega položaja, navedenemu organu ni treba ugotoviti, da so pogoji iz člena 102 PDEU izpolnjeni v zvezi z ravnanji, ki se štejejo za neupravičene zavrnitve dostopa do teh objektov, in v zvezi z ravnanji, ki se štejejo za omejevanje trgovine, če lahko dokaže, da so ti pogoji izpolnjeni v zvezi s celostnim ravnanjem zlorabe, ki se očita temu podjetju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo in tretje vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 102 PDEU razlagati tako, da pogojev iz točke 41 sodbe Bronner, na podlagi katerih je mogoče šteti, da zavrnitev dostopa do infrastrukture lahko pomeni zlorabo prevladujočega položaja, ni mogoče uporabiti, če te infrastrukture ni razvilo podjetje s prevladujočim položajem za potrebe svojih dejavnosti, ampak so jo razvili javni organi, in če je bila bodisi predmet koncesije za storitve, ki jo je država podelila temu podjetju, ali pa jo je to podjetje pridobilo po privatizaciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti je treba, da je Sodišče že razsodilo, da zavrnitev dostopa do infrastrukture, ki jo je podjetje s prevladujočim položajem razvilo za potrebe svojih dejavnosti in ki jo ima v lasti, lahko pomeni zlorabo prevladujočega položaja ne le, če je bila ta zavrnitev taka, da bi odpravila vsakršno konkurenco na zadevnem trgu s strani prosilca za dostop in je ni mogoče objektivno utemeljiti, temveč tudi, če je bila infrastruktura sama po sebi nujno potrebna za opravljanje njegove dejavnosti, tako da ne bi obstajal noben dejanski ali potencialni nadomestek za to infrastrukturo (glej v tem smislu sodbo Bronner, točka 41, in sodbo z dne 10. septembra 2024, Google in Alphabet/Komisija (Google Shopping), C‑48/22 P, EU:C:2024:726, točka 89 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba spomniti, da je bila naložitev teh pogojev v točki 41 sodbe Bronner utemeljena z okoliščinami te zadeve, ki niso vključevale nobenega drugega ravnanja razen zavrnitve podjetja s prevladujočim položajem, da konkurentu omogoči dostop do infrastrukture, ki jo je imelo in jo je razvilo za potrebe lastne dejavnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 25. marca 2021, Deutsche Telekom/Komisija, C‑152/19 P, EU:C:2021:238, točka 45, in z dne 10. septembra 2024, Google in Alphabet/Komisija (Google Shopping), C‑48/22 P, EU:C:2024:726, točki 89 in 90 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen teh pogojev je vzpostaviti pravično ravnovesje med zahtevami po neizkrivljeni konkurenci na eni strani ter svobodo sklepanja pogodb in lastninsko pravico podjetja s prevladujočim položajem na drugi strani (sodba z dne 12. januarja 2023, Lietuvos geležinkeliai/Komisija, C‑42/21 P, EU:C:2023:12, točka 86 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledica ugotovitve, da je podjetje s prevladujočim položajem zlorabljalo svoj položaj s tem, da je zavrnilo sklenitev pogodbe s konkurentom, je namreč to, da je to podjetje prisiljeno skleniti pogodbo s tem konkurentom. Taka obveznost pa še posebej posega v svobodo sklepanja pogodb in lastninsko pravico podjetja s prevladujočim položajem, saj podjetje, tudi če ima prevladujoč položaj, načeloma lahko zavrne sklepanje pogodb in uporabo infrastrukture, ki jo je razvilo za lastne potrebe (sodbi z dne 25. marca 2021, Deutsche Telekom/Komisija, C‑152/19 P, EU:C:2021:238, točka 46, in z dne 10. septembra 2024, Google in Alphabet/Komisija (Google Shopping), C‑48/22 P, EU:C:2024:726, točka 91).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, čeprav kratkoročno obsodba podjetja za zlorabo prevladujočega položaja, ki jo je storilo z zavrnitvijo sklenitve pogodbe s konkurentom, spodbuja konkurenco, pa je na dolgi rok ugodno za razvoj konkurence in v interesu potrošnikov, da se družbi omogoči, da infrastrukturo, ki jo je razvila zaradi svoje dejavnosti, pridrži za lastno uporabo. Če bi se namreč dostop do proizvodne, nabavne ali distribucijske infrastrukture dovolil prelahko, konkurenti ne bi bili spodbujeni, da razvijajo konkurenčno infrastrukturo. Poleg tega bi bilo podjetje s prevladujočim položajem manj pripravljeno vlagati v učinkovito infrastrukturo, če bi bilo lahko zgolj na zahtevo konkurentov prisiljeno z njimi deliti dobiček iz svojih naložb (v tem smislu sodbi z dne 25. marca 2021, Deutsche Telekom/Komisija, C‑152/19 P, EU:C:2021:238, točka 47, in z dne 25. marca 2021, Slovak Telekom/Komisija, C‑165/19 P, EU:C:2021:239, točka 47).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je zlasti potreba po nadaljnjem spodbujanju podjetij s prevladujočim položajem, da vlagajo v razvoj kakovostnih proizvodov ali storitev v interesu potrošnikov, tista, ki upravičuje uporabo pogojev iz točke 41 sodbe Bronner, če je podjetje s prevladujočim položajem na eni strani razvilo infrastrukturo zaradi svojih dejavnosti in ima na drugi strani v lasti to infrastrukturo (sodba z dne 25. februarja 2025, Alphabet in drugi, C‑233/23, EU:C:2025:110, točka 43). Ker sta zadnjenavedeni merili kumulativni, za to, da se pogoji iz točke 41 sodbe Bronner ne uporabijo, zadostuje, da eno od njiju ni izpolnjeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, namen merila, v skladu s katerim mora imeti podjetje s prevladujočim položajem v lasti infrastrukturo, je omejiti uporabo pogojev iz točke 41 sodbe Bronner na položaje, v katerih je treba za dosego pravičnega ravnovesja med zadevnimi interesi posebno pozornost nameniti lastninski pravici ali enakovredni stopnji nadzora, ki ju ima podjetje s prevladujočim položajem in ki mu omogočata, da tretjim osebam zavrne dostop do te infrastrukture. Ker pa ima podjetje s prevladujočim položajem v zvezi z navedeno infrastrukturo avtonomijo odločanja, ki je omejena s pristojnostmi ali obveznostmi, naloženimi z zakoni ali drugimi predpisi ali pogodbenimi obveznostmi, ki mu prepovedujejo, da tretjim osebam zavrne dostop do te infrastrukture, za to podjetje ni mogoče šteti, da je njen imetnik, in zato ni v položaju, primerljivim s položajem v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Bronner.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V vseh teh primerih mora pravično ravnovesje med konkurenco in pravicami podjetja s prevladujočim položajem na ključni infrastrukturi odražati omejitve teh pravic, ki izhajajo zlasti iz posredovanja javnih organov. Zato je Sodišče že razsodilo, da kadar za podjetje s prevladujočim položajem velja regulativna obveznost, da omogoči dostop do svoje infrastrukture, se pogoji iz točke 41 sodbe Bronner ne uporabljajo (glej v tem smislu sodbo z dne 12. januarja 2023, Lietuvos geležinkeliai/Komisija, C‑42/21 P, EU:C:2023:12, točka 89).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je torej treba, da dejstvo, da podjetje s prevladujočim položajem nima popolne avtonomije odločanja v zvezi z dostopom do infrastrukture, ki jo upravlja, zadostuje za izključitev možnosti, da bi ga bilo mogoče šteti za imetnika, in se posledično ne uporabijo pogoji iz točke 41 sodbe Bronner. V takem položaju kumulativna narava obeh meril za uporabo teh pogojev povzroči, da je vprašanje, ali je bila zadevna infrastruktura razvita za potrebe lastnih dejavnosti podjetja s prevladujočim položajem, brez pomena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar družbi Lukoil Bulgaria in Lukoil Burgas v bistvu trdita, da bi moralo biti drugače, če so infrastrukturo, v zvezi s katero podjetje s prevladujočim položajem sicer nima popolne avtonomije odločanju, vzpostavili in razvili javni organi z javnimi sredstvi, nato pa jo je to podjetje kupilo po konkurenčno določeni ceni in v njo naknadno vložilo velike naložbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ne glede na obseg plačane cene in naložb podjetja s prevladujočim položajem v zadevno infrastrukturo, dokler to podjetje nima popolne samostojnosti pri odločanju v zvezi z dostopom do te infrastrukture, njegovega položaja ni mogoče šteti za podobnega položaju, ki je bil predmet zadeve, v kateri je bila izdana sodba Bronner.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa obstaja taka popolna avtonomija odločanja, ni mogoče šteti, da dejstvo, da so infrastrukturo vzpostavili ali razvili javni organi ali se je razvila iz javnih sredstev, vsekakor zadostuje za izključitev uporabe pogojev iz točke 41 sodbe Bronner. Kot je namreč generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 53 sklepnih predlogov, je taka infrastruktura, ker jo je podjetje s prevladujočim položajem kupilo po ceni in pod pogoji, ki izhajajo iz konkurenčnega postopka, podobna infrastrukturi, ki jo je vzpostavilo ali razvilo to podjetje. Če pa se ugotovi, da s postopkom privatizacije ni bilo mogoče zagotoviti konkurenčne narave cene in pogojev za pridobitev, je treba to izenačenje izključiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podobno je treba navedeno infrastrukturo, kadar ima podjetje s prevladujočim položajem, ki ni njen lastnik, izključne pravice, ki temu podjetju dajejo avtonomijo odločanja, ki mu omogočajo popoln nadzor nad dostopom do te infrastrukture, izenačiti z infrastrukturo, katere imetnik je to podjetje. Poleg tega, kot je generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 65 sklepnih predlogov, ker je te izključne pravice na navedeni infrastrukturi podjetje s prevladujočim položajem kupilo po ceni in pod pogoji, ki izhajajo iz konkurenčnega postopka, je ta infrastruktura podobna infrastrukturi, ki jo je vzpostavilo ali razvilo to podjetje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje preudarke je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 102 PDEU razlagati tako, da se pogoji iz točke 41 sodbe Bronner, na podlagi katerih je mogoče šteti, da zavrnitev dostopa do infrastrukture lahko pomeni zlorabo prevladujočega položaja, uporabljajo za infrastrukturo, ki so jo razvili javni organi, preden jo je po privatizaciji prevzelo podjetje s prevladujočim položajem ali preden jo je to podjetje uporabilo na podlagi izključnih pravic, ki so jih nanj prenesli ti javni organi, če je, prvič, ta postopek privatizacije ali prenosa izključnih pravic potekal pod pogoji, ki lahko zagotovijo konkurenčnost cen in drugih pogojev te privatizacije, in drugič, če ima navedeno podjetje popolno avtonomijo odločanja v zvezi z dostopom do te infrastrukture.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-104" title="page-13">
      Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 102 PDEU je treba razlagati tako, da za to, da lahko organ, pristojen za konkurenco, presodi, da ravnanja dveh družb, ki sta del istega podjetja s prevladujočim položajem in s katerimi se po mnenju tega organa zavrača dostop do objektov, ki so pod njunim nadzorom in ki so del iste ključne infrastrukture, ki jo nadzira to podjetje, in s katerimi se omejuje trgovina v zvezi s tem, pomenijo zlorabo tega prevladujočega položaja, navedenemu organu ni treba ugotoviti, da so pogoji iz člena 102 PDEU izpolnjeni v zvezi z ravnanji, ki se štejejo za neupravičene zavrnitve dostopa do teh objektov, in v zvezi z ravnanji, ki se štejejo za omejevanje trgovine, če lahko dokaže, da so ti pogoji izpolnjeni v zvezi s celostnim ravnanjem zlorabe, ki se očita temu podjetju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 102 PDEU je treba razlagati tako, da se pogoji iz točke 41 sodbe z dne 26. novembra 1998, Bronner (C‑7/97, EU:C:1998:569), na podlagi katerih je mogoče šteti, da zavrnitev dostopa do infrastrukture lahko pomeni zlorabo prevladujočega položaja, uporabljajo za infrastrukturo, ki so jo razvili javni organi, preden jo je po privatizaciji prevzelo podjetje s prevladujočim položajem ali preden jo je to podjetje uporabilo na podlagi izključnih pravic, ki so jih nanj prenesli ti javni organi, če je, prvič, ta postopek privatizacije ali prenosa izključnih pravic potekal pod pogoji, ki lahko zagotovijo konkurenčnost cen in drugih pogojev te privatizacije, in drugič, če ima navedeno podjetje popolno avtonomijo odločanja v zvezi z dostopom do te infrastrukture.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-107" title="page-14">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: bolgarščina.</p>
</body>
</html>
