|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/2814 |
21.5.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2025/2814)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Alpes-Maritimes“
PGI-FR-A1148-AM03
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Geografsko območje in območje v neposredni bližini
V poglavju I specifikacije proizvoda je točka 4 Geografsko območje in območje v neposredni bližini dopolnjena s sklicem na uradni geografski kodeks, v katerem je na nacionalni ravni priznan in določen seznam občin po departmajih. Ta redakcijska sprememba omogoča, da se geografsko območje brez sprememb preoblikuje po seznamu občin in da se geografsko območje navede po uradnem geografskem kodeksu v različici, veljavni leta 2020, ki ga je objavil inštitut INSEE, ter da je razmejitev geografskega območja pravno varna.
Enotni dokument je s tem sklicem in posodobljenim seznamom občin dopolnjen v točki Geografsko območje in točki Območje v neposredni bližini.
2. Trsni izbor
Organ za zaščito in upravljanje je zahteval, da se v poglavju I specifikacije proizvoda, točka V Trsni izbor, vključijo sorte:
|
— |
odporne proti peronospori in pepelovki: |
muscaris B, soreli B, souvignier gris B, artaban N, floréal B, vidoc N, voltis B, monarch N, prior N, solaris B, sauvignac B in lilaro N;
|
— |
odporne proti suši: |
assyrtiko B, verdejo B, xinomavro N, xarello B, nero d’avola N, agiorgitiko N in moschofilero Rs.
Te sorte omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa ustrezajo sortam, ki se uporabljajo za proizvodnjo ZGO, tako z vidika fiziološke kot tudi enološke primernosti. Ne spreminjajo organoleptičnih lastnosti vin z ZGO.
Enotni dokument je posodobljen v točki Sorte vinske trte.
3. Inšpekcijski organ
Poglavje III specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Alpes-Maritimes“ je bilo spremenjeno zaradi poenostavitve točke o nadzornem organu in podrobne določitve, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil nacionalni inštitut za poreklo in kakovost INAO.
Ta poenostavitev ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Alpes-Maritimes
2. Vrsta geografske označbe
ZGO – zaščitena geografska označba
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vin
1. Mirna rdeča, rosé in bela vina
KRATEK OPIS
Zaščitena geografska označba „Alpes-Maritimes“ zajema mirna rdeča, rosé in bela vina. Mirna vina z zaščiteno geografsko označbo „Alpes-Maritimes“ imajo najmanj 9-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Za mirna vina so vsebnosti (prag ali mejna vrednost), tj. delež dejanskega alkohola (le za peneča vina), delež skupnega alkohola ter vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida (le za peneča vina), določene v zakonodaji Unije. Rdeča vina so na splošno tanična, rasna in močna. So globoke rubinasto rdeče do granatne barve z vijoličastimi odtenki. Vina rosé so ali cvetlična ali sadna in začimbna, strukturirana v ustih, odvisno od vsakokratne zvrsti; svežino prispevata predvsem sorti vinske trte grenache N in cinsault N. So svetlo rožnate barve z lososnimi odsevi. Bela vina so kompleksna in elegantna, zanje so značilne predvsem sadne arome in arome agrumov. Združujejo prefinjenost, sadnost in živahnost ter so bledo rumene barve z zelenimi ali sijočimi zlatimi odsevi in bistra.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
2. Kakovostno peneče vino
KRATEK OPIS
Zaščitena geografska označba „Alpes-Maritimes“ zajema kakovostna peneča rdeča, rosé in bela vina. Kakovostna peneča vina imajo drobne in elegantne mehurčke, ki jih spremlja prijetna svežina s cvetličnimi ali sadnimi aromami sort, uporabljenih v zvrsti. Kakovostna peneča vina so večidel pridelana iz sort grenache N in mourvèdre N za vina rosé in iz sort vermentino B in sémillon B za bela vina. So sadna in cvetlična ter spominjajo na organoleptične lastnosti mirnih vin. Za kakovostna peneča vina so vsebnosti (prag ali mejna vrednost), tj. delež dejanskega alkohola (le za peneča vina), delež skupnega alkohola ter vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida (le za peneča vina), določene v zakonodaji Unije.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
Pri enoloških postopkih se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2 Največji donosi
120 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vin z zaščiteno geografsko označbo „Alpes-Maritimes“ se izvajajo v vseh občinah departmaja Alpes-Maritimes po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020.
7. Sorte vinske trte
|
|
Agiorgitiko N |
|
|
Alicante henri bouschet N |
|
|
Aligoté B |
|
|
Altesse B |
|
|
Aramon N |
|
|
Aramon blanc B |
|
|
Aramon gris G |
|
|
Aranel B |
|
|
Arbane B |
|
|
Arinarnoa N |
|
|
Arriloba B |
|
|
Arrouya N |
|
|
Artaban N |
|
|
Assyrtiko B |
|
|
Aubin B |
|
|
Aubin vert B |
|
|
Aubun N – murescola |
|
|
Auxerrois B |
|
|
Bachet N |
|
|
Barbaroux Rs |
|
|
Baroque B |
|
|
Biancu gentile B |
|
|
Blanc dame B |
|
|
Bouchalès N |
|
|
Bouillet N |
|
|
Bouquettraube B |
|
|
Bourboulenc B – doucillon blanc |
|
|
Brachet N – braquet |
|
|
Brun fourca N |
|
|
Brun argenté N – vaccarèse |
|
|
Béclan N – petit béclan |
|
|
Béquignol N |
|
|
Cabernet blanc B |
|
|
Cabernet franc N |
|
|
Cabernet sauvignon N |
|
|
Caladoc N |
|
|
Calitor N |
|
|
Camaralet B |
|
|
Carcajolo N |
|
|
Carcajolo blanc B |
|
|
Carignan N |
|
|
Carignan blanc B |
|
|
Carménère N |
|
|
Castets N |
|
|
Chardonnay B |
|
|
Chasan B |
|
|
Chatus N |
|
|
Chenanson N |
|
|
Chenin B |
|
|
Cinsaut N – cinsault |
|
|
Clairette B |
|
|
Clairette rose Rs |
|
|
Clarin B |
|
|
Claverie B |
|
|
Codivarta B |
|
|
Colombard B |
|
|
Colombaud B – bouteillan |
|
|
Corbeau N – douce noire |
|
|
Côt N – malbec |
|
|
Couderc noir N |
|
|
Counoise N |
|
|
Courbu B – gros courbu |
|
|
Courbu noir N |
|
|
Couston N |
|
|
Crouchen B – cruchen |
|
|
César N |
|
|
Duras N |
|
|
Durif N |
|
|
Egiodola N |
|
|
Ekigaïna N |
|
|
Elbling B |
|
|
Etraire de la dui N |
|
|
Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc |
|
|
Feunate N |
|
|
Floreal B |
|
|
Folignan B |
|
|
Folle blanche B |
|
|
Fuella nera N |
|
|
Furmint B |
|
|
Gamaret |
|
|
Gamay N |
|
|
Gamay de bouze N |
|
|
Gascon N |
|
|
Genovèse B |
|
|
Gewürztraminer Rs |
|
|
Goldriesling B |
|
|
Gouget N |
|
|
Graisse B |
|
|
Gramon N |
|
|
Grassen N – grassenc |
|
|
Grenache N |
|
|
Grenache blanc B |
|
|
Grenache gris G |
|
|
Gringet B |
|
|
Grolleau N |
|
|
Grolleau gris G |
|
|
Gros manseng B |
|
|
Joubertin |
|
|
Jurançon blanc B |
|
|
Jurançon noir N – dame noire |
|
|
Knipperlé B |
|
|
Lauzet B |
|
|
Lilaro N |
|
|
Liliorila B |
|
|
Listan B – palomino |
|
|
Lledoner pelut N |
|
|
Macabeu B – macabeo |
|
|
Mancin N |
|
|
Manseng noir N |
|
|
Marsanne B |
|
|
Marselan N |
|
|
Maréchal foch N |
|
|
Mauzac B |
|
|
Mauzac rose Rs |
|
|
Mayorquin B |
|
|
Melon B |
|
|
Merlot N |
|
|
Merlot blanc B |
|
|
Meslier saint-françois B – gros meslier |
|
|
Meunier N |
|
|
Milgranet N |
|
|
Molette B |
|
|
Mollard N |
|
|
Monarch N |
|
|
Mondeuse N |
|
|
Mondeuse blanche B |
|
|
Monerac N |
|
|
Montils B |
|
|
Morrastel N – minustellu, graciano |
|
|
Moschofilero Rs |
|
|
Mourvaison N |
|
|
Mourvèdre N – monastrell |
|
|
Mouyssaguès |
|
|
Muresconu N – morescono |
|
|
Muscadelle B |
|
|
Muscardin N |
|
|
Muscaris B |
|
|
Muscat ottonel B – muscat, moscato |
|
|
Muscat cendré B – muscat, moscato |
|
|
Muscat d'Alexandrie B – muscat, moscato |
|
|
Muscat de Hambourg N – muscat, moscato |
|
|
Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato |
|
|
Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato |
|
|
Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato |
|
|
Mérille N |
|
|
Müller-thurgau B |
|
|
Nero d'Avola |
|
|
Nielluccio N – nielluciu |
|
|
Noir fleurien N |
|
|
Négret de banhars N |
|
|
Négrette N |
|
|
Oberlin noir N |
|
|
Ondenc B |
|
|
Orbois B |
|
|
Pagadebiti B |
|
|
Pascal B |
|
|
Perdea B |
|
|
Persan N |
|
|
Petit courbu B |
|
|
Petit manseng B |
|
|
Petit meslier B |
|
|
Petit verdot N |
|
|
Picardan B – araignan |
|
|
Pineau d’aunis N |
|
|
Pinot blanc B |
|
|
Pinot gris G |
|
|
Pinot noir N |
|
|
Piquepoul blanc B |
|
|
Piquepoul gris G |
|
|
Piquepoul noir N |
|
|
Plant de brunel N |
|
|
Plant droit N – espanenc |
|
|
Portan N |
|
|
Portugais bleu N |
|
|
Prior N |
|
|
Prunelard N |
|
|
Précoce bousquet B |
|
|
Précoce de malingre B |
|
|
Raffiat de moncade B |
|
|
Riesling B |
|
|
Riminèse B |
|
|
Rivairenc N – aspiran noir |
|
|
Rivairenc blanc B – aspiran blanc |
|
|
Rivairenc gris G – aspiran gris |
|
|
Rosé du var Rs |
|
|
Roublot B |
|
|
Roussanne B |
|
|
Roussette d'ayze B |
|
|
Sacy B |
|
|
Saint côme B |
|
|
Saint-macaire N |
|
|
Saint-pierre doré B |
|
|
Sauvignac B |
|
|
Sauvignon B – sauvignon blanc |
|
|
Sauvignon gris G – fié gris |
|
|
Sciaccarello N |
|
|
Segalin N |
|
|
Seinoir N |
|
|
Select B |
|
|
Semebat N |
|
|
Semillon B |
|
|
Servanin N |
|
|
Solaris B |
|
|
Soreli B |
|
|
Souvignier gris B |
|
|
Sylvaner B |
|
|
Syrah N – shiraz |
|
|
Tannat N |
|
|
Tempranillo N |
|
|
Terret blanc B |
|
|
Terret gris G |
|
|
Terret noir N |
|
|
Tibouren N |
|
|
Tourbat B |
|
|
Tressot N |
|
|
Téoulier N |
|
|
Ugni blanc B |
|
|
Valdiguié N |
|
|
Varousset N |
|
|
Velteliner rouge précoce Rs |
|
|
Verdejo B |
|
|
Verdesse B |
|
|
Vermentino B – rolle |
|
|
Vidoc N |
|
|
Villard blanc B |
|
|
Villard noir N |
|
|
Viognier B |
|
|
Voltis B |
|
|
Xarello B |
|
|
Xinomavro N |
8. Opis povezave
8.1 Posebnost geografskega območja in proizvoda
Geografsko območje zaščitene geografske označbe „Alpes-Maritimes“, ki leži na jugovzhodu Francije v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala ob Sredozemskem morju, zajema celotni departma Alpes-Maritimes. Zanj je predvsem značilna izredna raznovrstnost krajine. Kmetijski del tega departmaja je namreč omejen in lokaliziran v bližini obalnega pasu, kjer je veliko povpraševanje po zemljiščih, ter v dolinah, ki se raztezajo v smeri hribov, in na lepo izpostavljenih pobočjih. Na teh pobočjih uspeva vinska trta ob oljkah, medtem ko so doline bolj usmerjene v pridelavo cvetja ali sadja in zelenjave.
Zaščitena geografska označba „Alpes-Maritimes“ se proizvaja na majhnem vinogradniškem območju (na manj kot 50 hektarih), razdeljenem na bolj ali manj velike otočke (občine Nica, Saint Jeannet, Saint-Paul-de-Vence) in porazdeljenem med majhna kmetijska gospodarstva.
Ti vinogradi, ki so v osrčju alpske Provanse, na vzhodnem robu kraške Provanse, ležijo predvsem v Nici in njeni okolici. Zemeljska podlaga vinogradov je nastala s „pliocensko revolucijo“, v kateri je nastalo to prostrano morje, ko se je Provansa premaknila proti jugu. Sedimentne nanose, ki so tako nastali, pokrivajo debele plasti konglomeratov, imenovanih „konglomerati pliocenske delte reke Var“. Krajine so nastale v kvartarju, ko se je Provansa ponovno premaknila, tokrat proti zahodu, kar je prestavilo te konglomerate do nadmorske višine 600 m: nastala so strma pobočja.
Tla iz teh formacij sestavljajo silikatno-apnenčasti konglomerat in prodniki, ki so nastali z erozijo sosednjih alpskih masivov. Pomembna izjema so dolomitna, glinasto-apnenčasta tla na otočju Lérins, ki so bogata z magnezijem.
Vinogradi ležijo na nadmorski višini do 400 metrov, skoraj izključno na pobočjih v smeri sever–jug, redko na planotah vrh gričev, ter so usmerjeni proti vzhodu ali zahodu, na parcelah, ki so skrbno izbrane za trgatev. Vinska trta se zasadi na ozkih policah (banquettes), ki jih je naredil človek, ali terasah (restanques), sestavljenih iz prodnikov in zelo svetlega grobega peska z nekaj glinastimi žilami.
Povprečna letna količina padavin je 830 mm, osončenost pa je velika, z 2 820 urami letno.
Dolina Var bistveno določa podnebje, ki vlada na vinorodnem območju. Omogoča namreč kroženje vetra po pobočjih in tako izpostavlja vinograde severnim vetrovom, ki se ponoči in del jutra spuščajo z Alp, potem pa morski sapici, ki prihaja z vzhoda ob koncu dneva. Čeprav gospodarsko ravnotežje kmetijskih gospodarstev deloma temelji na potrebi, da se zasadi celota sort, ki omogočajo pripravo izvirnih zvrsti in zadovoljitev trgov, ena od posebnosti te zaščitene geografske označbe izhaja iz želje vinogradnikov, da bi ohranili lokalne sorte vinske trte, kot so braquet N, fuella nera N, grassen N in mourvaison N, za pridelavo rdečih vin. Vina iz sort vinske trte braquet N in fuella nera N so zelo primerna za staranje. Ob njih se dobijo vina s sortno sestavo, skupno vsej Provansi, na podlagi sort mourvèdre N, cinsault N, carignan N, celo grenache N ali alicante N.
Na vinskih posestvih se iz tega izbora rdečih sort pridelujejo rdeča vina, ki so tanična, rasna in krepka.
Vina rosé se pridelajo z zvrščanjem vin, ki so ali cvetlična ali sadna in začimbna ter strukturirana v ustih, vendar vedno s prijetno svežino.
Bela vina, ki so v glavnem pridelana iz sorte vinske trte vermentino B, lokalno imenovana rolle, so kompleksna in elegantna s cvetličnimi aromami in aromami agrumov. Pogosto so zelo primerna za staranje. Lahko se uporabijo tudi druge sorte vinske trte, kot so roussanne B, clairette B, bourboulenc B in chardonnay B.
Kakovostna peneča vina so večidel pridelana iz sort grenache N in mourvèdre N za vina rosé in iz sort vermentino B in sémillon B za bela vina. So sadna in cvetlična ter spominjajo na organoleptične lastnosti mirnih vin.
8.2 Vzročna povezava
Ti vinogradi, ki jih močno zaznamuje njihovo geografsko okolje, raznolika krajina, polna nasprotij, ki sega od sredozemske obale do visokogorja, združujejo značilnosti provansalskega vinogradniškega območja z nekaterimi severnimi vplivi. Morje in hribi, sonce in hladni veter, močna nasprotja med osojnimi in prisojnimi pobočji vplivajo na vinograde, oljke in ljudi.
Dobro izpostavljena pobočja, tla, ki so dobro odcedna in primerna za zasaditev ter rastni razvoj vinske trte, obenem pa ščitijo pred poletnimi nevihtami, podnebje z močno osončenostjo in prevetrenostjo, ki omogočata dobro zorenje in varujeta pred glivičnimi boleznimi – vse to pripomore k razvoju vinograda. Te podnebne značilnosti omogočajo počasno zorenje, ki je zlasti bistveno za svežino in elegantnost belih in rosé vin ter penečih vin. Obenem prispevajo h krepkosti in taničnosti rdečih vin.
Poleg tega je zasajanju vinske trte koristil položaj gričev, dovolj oddaljenih od obale, da ni prišlo do barbarskih vpadov, vendar dovolj blizu morju, kar je omogočilo razvoj trgovanja.
Tako so se vinogradi postopno razvijali kljub konkurenci drugih kmetijskih rastlin, zlasti gojenju nageljna iz Nice, ki je bilo zelo donosno po drugi svetovni vojni, po zaslugi predanosti nekaj družin vinogradnikov, ki so znali ohraniti stare lokalne sorte vinske trte, ki so zelo značilne in prilagojene območju.
Približno ducat družinskih kmetij še vedno ohranja vinogradništvo na Azurni obali. Na leto proizvedejo približno 600 do 700 hl mirnih vin, od tega 50 % rdečih vin, 35 % belih vin in 15 % vin rosé. Njihova kakovost je od leta 1979 priznana s statusom „vin de pays“ (deželno vino). Vsako leto se proizvede 3 000–4 000 steklenic penečih vin.
Vina z zaščiteno geografsko označbo so izkazala lastno identiteto in pridobila velik ugled, priznana vina visoke kakovosti, ki jih proizvajajo menihi iz Lérinsa, pa so odličen dokaz za to. Sloves vin „Alpes Maritimes“ se odraža v dobrem gospodarskem zdravju njihove proizvodnje, od katere se 70 % proda na regionalni ravni, in sicer predvsem turistom po zelo ugodni ceni od 8 do 10 evrov za steklenico, 20 % na domačem trgu, 10 % pa se izvozi.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Zaščitena geografska označba „Alpes-Maritimes“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte.
Zaščitena geografska označba „Alpes-Maritimes“ se lahko dopolni z navedbo „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino). Izraza „primeur“ in „nouveau“ (mlado vino) se uporabljata za mirna vina.
Na etiketi mora biti naveden logotip ZGO Evropske unije, če je navedba „zaščitena geografska označba“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Alpes-Maritimes“, zajema naslednje občine, ki mejijo na geografsko območje po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020:
na severozahodu ob meji z departmajem Var so to naslednje občine:
Les Adrets-de-l’Estérel, Ampus, Les Arcs, Bagnols-en-Forêt, Bargème, Bargemon, La Bastide, Le Bourguet, Brenon, Callas, Callian, Cavalaire-sur-Mer, Châteaudouble, Châteauvieux, Claviers, Cogolin, Comps-sur-Artuby, La Croix-Valmer, Draguignan, Fayence, Figanières, Flayosc, Fréjus, La Garde-Freinet, Gassin, Grimaud, Lorgues, La Martre, La Môle, Mons, Montauroux, Montferrat, La Motte, Le Muy, Le Plan-de-la-Tour, Puget-sur-Argens, Ramatuelle, Rayol-Canadel-sur-Mer, Roquebrune-sur-Argens, La Roque-Esclapon, Saint-Antonin-du-Var, Sainte-Maxime, Saint-Paul-en-Forêt, Saint-Raphaël, Saint-Tropez, Salernes, Seillans, Sillans-la-Cascade, Tanneron, Taradeau, Tourrettes, Trans-en-Provence, Trigance in Vidauban;
na zahodu ob meji z departmajem Alpes-de-Haute-Provence so to naslednje občine:
Allons, Allos, Angles, Annot, Barcelonnette, Beauvezer, Braux, Castellane, Castellet-lès-Sausses, Colmars, La Condamine-Châtelard, Demandolx, Enchastrayes, Entrevaux, Faucon-de-Barcelonnette, Le Fugeret, La Garde, Jausiers, Lambruisse, Le Lauzet-Ubaye, Méailles, Moriez, La Mure-Argens, Méolans-Revel, Peyroules, Pontis, La Rochette, Rougon, Saint-André-les-Alpes, Saint-Benoît, Saint-Julien-du-Verdon, Saint-Paul-sur-Ubaye, Saint-Pierre, Saint-Pons, Sausses, Soleilhas, Thorame-Basse, Thorame-Haute, Les Thuiles, Ubaye-Serre-Ponçon, Ubraye, Uvernet-Fours, Val-de-Chalvagne, Val d’Oronaye, Vergons in Villars-Colmars.
Povezava do specifikacije proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2814/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)