(1)

Referenčne vrednosti se lahko priznajo kot ključne v skladu s točko (a), (b) ali (c) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011. Točka (b) člena 20(1) zahteva, da morajo referenčne vrednosti za to, da se priznajo kot ključne referenčne vrednosti, temeljiti na vhodnih podatkih, ki so jih predložile prispevajoče osebe, katerih večina ima sedež v eni državi članici, in se priznavati za ključne v tej državi članici. Komisija je 11. avgusta 2016 sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1368 (2), s katero je bil določen seznam ključnih referenčnih vrednosti.

(2)

Uredba (EU) 2016/1011 se uporablja v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in je bila 6. decembra 2019 prenesena v norveško zakonodajo.

(3)

Norveški pristojni organ (Finanstilsynet) je 3. decembra 2020 obvestil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) o svojem predlogu, da se norveška medbančna obrestna mera (NIBOR) prizna kot ključna referenčna vrednost v skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011, ker je ključna na Norveškem in temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, ki imajo vse sedež na Norveškem.

(4)

NIBOR je referenčna mera, ki temelji na povprečju obrestnih mer, po katerih so si banke, ki delujejo na norveškem denarnem trgu, pripravljene medsebojno posojati nezavarovana sredstva z različnimi zapadlostmi. NIBOR se dnevno določa za pet različnih zapadlosti: en teden, en mesec, dva meseca, tri mesece in šest mesecev. Na dan 3. decembra 2020 je v skupini NIBOR sodelovalo šest bank, vse s sedežem na Norveškem.

(5)

Finanstilsynet je v oceni, ki jo je predložil ESMA, ugotovil, da bi prenehanje zagotavljanja referenčne mere NIBOR ali njeno zagotavljanje na podlagi vhodnih podatkov ali podatkov skupine prispevajočih oseb, ki ne predstavljajo več osnovnega trga ali gospodarske realnosti, znatno negativno vplivalo na delovanje finančnih trgov na Norveškem.

(6)

Ocena Finanstilsyneta kaže, da se NIBOR uporablja kot referenčna mera za posojila gospodinjstvom in nefinančnim institucijam v višini približno 418 milijard EUR, kar ustreza 94 % vseh posojil, odobrenih gospodinjstvom in nefinančnim institucijam na Norveškem, ter 136 % bruto domačega proizvoda (BDP) Norveške. Poleg tega se NIBOR uporablja kot referenčna mera pri plačilih kuponov za približno 60 % skupne nominalne vrednosti obveznic z variabilno obrestno mero na Norveškem v skupnem znesku približno 130 milijard EUR. Finanstilsynet je na podlagi podatkov ene same centralne nasprotne stranke prav tako dokazal, da se NIBOR od oktobra 2020 uporablja kot referenčna mera pri obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC z neodplačanim nominalnim zneskom v višini vsaj 1 988 milijard EUR. Nazadnje, Finanstilsynet je navedel, da se NIBOR trenutno uporablja kot referenčna mera v investicijskih skladih s skupno neto vrednostjo sredstev v višini 0,3 milijarde EUR. Skupna vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki uporabljajo NIBOR kot referenčno mero, je torej vsaj osemkrat višja od bruto nacionalnega proizvoda Norveške.

(7)

V oceni Finanstilsyneta je bilo ugotovljeno, da je NIBOR ključnega pomena za finančno stabilnost in celovitost trga na Norveškem ter da bi lahko imela prekinitev zagotavljanja ali nezanesljivost referenčne mere NIBOR precejšen negativen vpliv na delovanje finančnih trgov na Norveškem ter na podjetja in potrošnike, ker se uporablja pri posojilih, potrošniških kreditih, obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC in investicijskih skladih.

(8)

ESMA je 28. januarja 2021 Komisiji poslal mnenje, v katerem je navedel, da je ocena Finanstilsyneta skladna z zahtevami iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2016/1011 in da je Finanstilsynet predložil kvantitativne podatke v podporo priznanju NIBOR kot ključne referenčne vrednosti, poleg tega pa je predložil tudi analitično obrazložitev, v kateri je poudaril bistveno vlogo mere NIBOR v norveškem gospodarstvu.

(9)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 mora Komisija seznam ključnih referenčnih vrednosti pregledati vsaj vsaki dve leti, te referenčne vrednosti pa morajo zagotoviti upravljavci s sedežem v Uniji. Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Unije. Referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v Združenem kraljestvu, se zato ne morejo več šteti za ključne referenčne vrednosti in bi jih bilo treba črtati s seznama ključnih referenčnih vrednosti iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1368. Londonska medbančna obrestna mera (LIBOR) je bila 19. decembra 2017 opredeljena kot ključna referenčna vrednost, zato bi bilo treba LIBOR črtati s seznama ključnih referenčnih vrednosti v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1368.

(10)

Uredba (EU) 2016/1011 je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta (3), med drugim zaradi imenovanja ESMA kot pristojnega organa za upravljavce ključnih referenčnih vrednosti iz točk (a) in (c) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 od 1. januarja 2022. Vendar bo imel ustrezen nacionalni pristojni organ še naprej pristojnost upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti iz točke (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011. Zato je primerno, da seznam ključnih referenčnih vrednosti, ki ga je določila Komisija, razlikuje med ključnimi referenčnimi vrednostmi iz točk (a) in (c) člena 20(1 ) Uredbe (EU) 2016/1011 ter referenčnimi vrednostmi iz točke (b) člena 20(1) navedene uredbe.

(11)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1368 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Zaradi ključnega pomena referenčne mere NIBOR, njene razširjene uporabe in njene vloge pri razporejanju kapitala na Norveškem bi ta uredba morala začeti veljati čim prej.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –