|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/1019 |
27.2.2025 |
P9_TA(2024)0126
Teže in mere določenih cestnih vozil
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (COM(2023)0445 – C9-0306/2023 – 2023/0265(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(C/2025/1019)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0445), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0306/2023), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. oktobra 2023 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0047/2024), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C, C/2024/895, 6.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/895/oj.
P9_TC1-COD(2023)0265
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 12. marca 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva Sveta 96/53/ES (3) določa največje dovoljene teže in mere težkih vozil, ki lahko vozijo po cestah Unije, da se zagotovita varnost v cestnem prometu in nemoteno delovanje notranjega trga ter spodbudi energijska in operativna učinkovitost prevoza ter zmanjšajo emisije toplogrednih plinov iz navedenih dejavnosti. Ocena Direktive 96/53/ES je pokazala, da je bila le delno učinkovita pri doseganju ciljev na področju varnosti v cestnem prometu, notranjega trga in okolja ter da je treba njene določbe prilagoditi tehnološkemu razvoju in spodbujati inovacije, obravnavati spreminjajoče se izzive na trgu prevoznih storitev in prispevati k prednostnim nalogam politike Unije glede razogljičenja prevoza. |
|
(2) |
V sporočilu Komisije o strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, ki usmerja evropski promet na pravo pot za prihodnost (4), je jasno navedeno, da je treba za prispevanje k doseganju cilja evropskega zelenega dogovora (5) o 90-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2050 zagotoviti, da bodo vsi načini prevoza bolj trajnostni in da bodo trajnostne alternative splošno dostopne v multimodalnem prometnem sistemu, ter uvesti prave spodbude za prehod na prometni sistem ničelnega onesnaževanja v Uniji. |
|
(3) |
Z racionalizacijo in pojasnitvijo pravil o težah in merah težkih vozil v cestnem prometu je treba odpraviti energijsko in operativno neučinkovitost čezmejnega prevoza, prevoznikom zagotoviti močne spodbude za uvajanje brezemisijskih tehnologij, hkrati pa olajšati uporabo obstoječih energijsko varčnih rešitev, ter dodatno podpreti intermodalni tovorni prevoz. Da bi čim bolj zmanjšali upravna bremena, preprečili izkrivljanje konkurence ter zmanjšali tveganja za varnost v cestnem prometu in škodo na cestni infrastrukturi, bi bilo treba uskladiti nekatere zahteve glede uporabe težjih in daljših vozil ter okrepiti izvrševanje veljavnih pravil. |
|
(4) |
Za dosego teh ciljev bi bilo treba vzpostaviti pravo ravnovesje med gospodarsko učinkovitostjo, okoljsko trajnostnostjo, zaščito cestne infrastrukture in vidiki varnosti v cestnem prometu. Poleg tega bi bilo treba zaradi zakonodajne skladnosti in pravne varnosti to direktivo čim bolj uskladiti z uredbo o standardih CO2 za težka vozila ter direktivo o kombiniranem prevozu. [Sprememba 1] |
|
(5) |
Vrste težkih vozil in vrednosti teže navedenih vozil so opredeljeni s sklicem na zakonodajo Unije o homologaciji in tržnem nadzoru vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, zlasti na uredbi (EU) 2018/858 (6) in (EU) 2019/2144 (7) Evropskega parlamenta in Sveta. Zato je zaželeno, da se posodobijo sklici na navedene zadevne pravne akte, da se zagotovi jasnost veljavnega zakonodajnega okvira. |
|
(6) |
Določbe Direktive 96/53/EU dopolnjujejo Direktivo Sveta 92/106/EGS (8) glede spodbujanja in podpiranja rasti intermodalnega prevoza. Opredelitev intermodalnega prevoza bi bilo zato treba uskladiti s terminologijo, uporabljeno v Direktivi 92/106/EGS, da se tovornjakom, priklopnikom in polpriklopnikom, ki se uporabljajo v intermodalnih prevozih, omogoči, da so upravičeni do enakih dovoljenih dodatnih tež kot cestna vozila, ki prevažajo zabojnike ali zamenljivo tovorišče in se uporabljajo v intermodalnem prevozu v zabojnikih. Taka spodbuda v zvezi s težo bi morala spodbuditi cestne prevoznike k uporabi tudi intermodalnega prevoza brez zabojnikov. |
|
(6a) |
Ta direktiva je namenjena izboljšanju konkurenčnosti sektorja cestnega prometa s spodbujanjem stroškovno učinkovitejšega in bolj trajnostnega prevoza ter intermodalnosti. Kljub temu, da se bo zaradi novih določb zmanjšalo število kilometrov, ki jih prevozijo vozila, bo voznikov v Evropi po pričakovanjih še naprej močno primanjkovalo. Če naj bi to spremenili, je treba nujno izboljšati delovne pogoje za voznike težkih vozil. Pomanjkanje kakovostnih parkirišč za tovornjake v Uniji prispeva k poslabšanju delovnih pogojev voznikov tovornjakov in je še posebej pereče pri vožnjah na dolge razdalje. Da bi odpravili te razmere in izboljšali privlačnost sektorja, povečane mere, potrebne za namestitev brezemisijskih tehnologij v vozila, ne bi smele biti na račun zadostnega prostora v kabini in bi morale izboljšati udobje voznikov. Kadar je mogoče, je treba preučiti in spodbujati koncepte, ki omogočajo dodaten prostor v kabinah za namestitev sanitarnih prostorov na vozila. [Sprememba 2] |
|
(7) |
Za zagotovitev skupnega razumevanja in enotnega izvajanja določb te direktive v notranjem in mednarodnem prometu je treba pojasniti, da se nacionalna trenutno obstajajo posebna odstopanja , pogosto na podlagi dvostranskih dogovorov med sosednjimi državami članicami, od nekaterih mejnih vrednosti največjih dovoljenih tež in mer za nekatere vrste specializiranih vozil v notranjem prometu ne uporabljajo samodejno za vozila, ki se uporabljajo za čezmejne , ki opravljajo prevoze , ki jih je treba ohraniti, če ne vplivajo na mednarodno konkurenco . [Sprememba 3] |
|
(8) |
Prevoz nedeljivega tovora je pomemben tržni segment, povezan s strateškimi področji obnovljivih virov energije, gradbeništva in infrastrukture, nafte in plina, težke industrije in proizvodnje električne energije. Kljub priznani vrednosti obstoječih evropskih smernic dobre prakse za izredni prevoz, ki so jih sprejeli strokovnjaki, ki so jih imenovale države članice, je bil dosežen zelo majhen napredek pri poenostavitvi ter uskladitvi pravil in postopkov za pridobitev dovoljenj za prevoz nedeljivega tovora. Brez poseganja v pravico držav članic, da vzpostavijo potrebne pogoje za zagotovitev varnega prevoza nedeljivega tovora na svojih ozemljih, bi morale države članice sodelovati, da bi čim bolj uskladile navedene zahteve in s tem preprečile pomnoževanje različnih pogojev, ki imajo isti namen. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so nacionalne zahteve sorazmerne in nediskriminatorne, pri čemer ne bi smele nalagati neupravičenih zahtev, kot je dobro poznavanje nacionalnega jezika zadevne države članice. Da bi zmanjšali upravno breme za prevoznike ter zagotovili učinkovit, pravičen in varen prevoz, je bistveno vzpostaviti pregleden, usklajen in uporabniku prijazen sistem za pridobitev dovoljenj , ki bo na voljo v vseh jezikih EU in bo zlahka dostopen z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi . Ta dovoljenja bi bilo treba izdati v elektronski obliki in bi morala temeljiti na dokumentu o posebni evropski registraciji tovornjakov in priklopnikov (SERT), katerega namen je uskladiti tehnične informacije o vozilih, kot je registracija priklopnikov ali modularnih priklopnikov. Prevozniki bi morali imeti možnost, da izvajajo prevoz nedeljivega tovora z uporabo tega elektronskega dokumenta. [Sprememba 4] |
|
(9) |
Evropski modularni sistemi (EMS) se uporabljajo, natančno preskušajo in so se izkazali za zanimivo rešitev za izboljšanje gospodarske in energijske učinkovitosti prevoza, hkrati pa zagotavljajo varnost v cestnem prometu in zaščito infrastrukture, saj so omejeni na ustrezne dele cestnih omrežij. Glede na nacionalne posebnosti, različne gospodarske interese, potrebe po prevozu in različne zmogljivosti prometne infrastrukture v državah članicah lahko te najbolje ocenijo in odobrijo uporabo evropskega modularnega sistema na svojem ozemlju . Države članice bi morale pred odobritvijo evropskih modularnih sistemov izvesti predhodno oceno morebitnega vpliva novih prog na varnost v cestnem prometu, infrastrukturo, modalno sodelovanje, modalni prehod in okolje . Hkrati je za povečanje pozitivnih socialno-ekonomskih učinkov in okoljskih vplivov uporabe evropskega modularnega sistema ključnega pomena, da se odpravijo nepotrebne ovire za njegovo uporabo v čezmejnem prevozu med sosednjimi državami članicami, ki dovoljujejo take skupine vozil na svojih ozemljih, brez omejitve števila prehodov meja, če so v skladu z največjimi dovoljenimi težami in merami za evropski modularni sistem, ki so jih države članice določile na svojih ozemljih. Namen tega je zagotoviti, da evropski modularni sistem, ki se uporablja v čezmejnem prevozu, izpolnjuje skupno omejitev najnižje teže in mere za evropski modularni sistem, ki se uporablja v navedenih državah članicah. Zaradi varnosti prometa, preglednosti in pravne jasnosti bi bilo treba določiti skupne pogoje za uporabo evropskega modularnega sistema v nacionalnem in mednarodnem prometu . S temi pogoji bi morali med drugim zagotoviti, da bodo evropski modularni sistemi vozili po cestah, na katerih je zagotovljena varnost ranljivih udeležencev v cestnem prometu. Države članice bi morale zagotoviti jasne informacije , vključno z zagotavljanjem jasnih informacij o omejitvah glede tež in mer za evropski modularni sistem in o na delih cestnega omrežja, združljivih s specifikacijami takih vozil, ter spremljanjem . Države članice bi morale vzpostaviti sistem spremljanja za oceno učinkov uporabe evropskega modularnega sistema na varnost v cestnem prometu, cestno infrastrukturo in modalno sodelovanje ter okoljskih vplivov evropskih modularnih sistemov na prometni sistem, vključno z učinki na modalni delež. Jasna opredelitev evropskega modularnega sistema v tej direktivi zagotavlja, da te sisteme sestavljajo standardne enote vozil, da se zagotovi združljivost z drugimi načini prevoza, zlasti železnico. Da bo prehod na brezemisijsko mobilnost učinkovit, bi moral biti evropski modularni sistem, ki se uporablja v mednarodnem prometu, takoj ko bo to tehnično in operativno izvedljivo, sestavljen iz brezemisijskih vozil ali skupin vozil. [Sprememba 5] |
|
(9a) |
Da bi čim bolj povečali varnost v cestnem prometu in zagotovili ustrezne delovne pogoje, morajo biti vozniki evropskih modularnih sistemov ustrezno usposobljeni in imeti kvalifikacije, potrebne za ravnanje s težjimi in daljšimi vozili ter skupinami vozil. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo minimalne zahteve ali sistem izdajanja spričeval za voznike evropskih modularnih sistemov. Da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje, ki omogočajo enako obravnavo in nediskriminacijo voznikov in prevoznikov evropskih modularnih sistemov, bi morale države članice poskrbeti, da se ta spričevala vzajemno priznavajo v zadevnih državah članicah. [Sprememba 6] |
|
(10) |
Državam članicam bi moralo biti še naprej dovoljeno začasno izvajanje preskusov. Nove tehnologije, ki omogočajo polnjenje med premikanjem, kot so sončni paneli, odjemniki toka in električne ceste, ali postopna uvedba evropskega modularnega sistema v državah članicah lahko zahtevajo preseganje največjih teže in mer v preskusnem okolju, med drugim na čezmejnih odsekih cestnega omrežja. Zato bi moralo biti državam članicam še naprej dovoljeno izvajanje takih preskusov ter čezmejno preskušanje združljivosti novih tehnologij in konceptov. Začasnost in inovativnost preskusov je treba pojasniti z določitvijo najdaljšega obdobja za njihovo izvedbo. Hkrati število preskusov novih tehnologij in inovativnih shem ne bi smelo biti omejeno, da bi se izognili oviranju inovativnosti. Države članice bi morale redno spremljati in ocenjevati uspešnost ter učinke preskušanja novih tehnologij in novih konceptov na varnost v cestnem prometu, cestno infrastrukturo in modalno sodelovanje, kakor tudi okoljske učinke na prometni sistem, kot so učinki na modalni delež. |
|
(10a) |
Nova usklajena pravila za evropske modularne sisteme v nacionalnem in mednarodnem prometu v državah članicah, ki dovolijo njihovo uporabo, bi morala vključevati zbiranje podatkov o varnosti v cestnem prometu v teh državah članicah, vključno z deležem smrtnih žrtev in poškodb zaradi trčenj. Glede na to, da ranljivi udeleženci v cestnem prometu predstavljajo skoraj tretjino smrtnih žrtev v trkih s težkimi vozili, bi morale države članice zagotoviti, da evropski modularni sistemi ne bodo negativno vplivali na varnost v cestnem prometu, zlasti na varnost ranljivih udeležencev v cestnem prometu, kot so pešci in kolesarji ter motoristi in invalidi ali osebe z zmanjšano mobilnostjo in smislom za orientacijo. [Sprememba 7] |
|
(11) |
Pri prevozu nedeljivega tovora z vozili ali skupinami vozil, ki presegajo največje teže ali mere, in uporabi evropskega modularnega sistema je glede na njihove potrebe po dodatnih varnostnih elementih in ustrezni infrastrukturi treba posebno pozornost nameniti elementom, kot so preglednost ustreznih informacij, pravna varnost in usklajenost postopkov za izdajo dovoljenj. Zato morajo države članice na jasen in lahko dostopen način vzpostaviti enoten elektronski informacijski in komunikacijski sistem, ki bo vseboval vse ustrezne informacije o operativnih in upravnih pogojih za prevoz nedeljivega tovora in uporabo evropskega modularnega sistema. Ta nacionalni sistem bi moral prevoznikom tudi omogočiti, da pridobijo informacije in elektronsko predložijo vlogo v standardizirani obliki EU za posebna dovoljenja za prevoz nedeljivega tovora v zadevni državi članici. Poleg tega bi moral ta nacionalni sistem zagotavljati informacije o največjih dovoljenih težah in merah vozil in skupin vozil na nacionalni ravni ter informacije o morebitnih omejitvah, zlasti glede višine. Da bi lahko prevozniki in državljani imeli dostop do vseh ustreznih informacij na enem mestu, bi morala Komisija najpozneje do … [6 mesecev po datumu prenosa te direktive] vzpostaviti namenski evropski spletni portal, ki bi povezoval nacionalne elektronske in komunikacijske sisteme ter med drugim zagotavljal jasen grafični pregled cest, po katerih lahko vozijo evropski modularni sistemi in, kjer so na voljo, vozila za prevoz nedeljivega tovora v ustreznih državah članicah. [Sprememba 8] |
|
(12) |
Umetne ovire za čezmejni prevoz s težjimi tovornjaki, ki se uporabljajo predvsem za prevoz na dolge razdalje (kot so skupine vozil s petimi in šestimi osmi), bi bilo treba odpraviti na usklajen način, da bi kratkoročno izkoristili operativno, energijsko in okoljsko učinkovitost, povezano z večjo nosilnostjo, ki jo zagotavljajo države članice, vključno z intermodalnim prevozom. Za učinkovit prehod na brezemisijsko mobilnost in maksimalno povečanje učinkov ustreznega veljavnega okoljskega prava, je treba od leta 2035 postopno opustiti uporabo takih težjih tovornjakov na fosilna goriva, ko naj bi se da bi povečali pravno varnost za naložbe in dodatno spodbudili prodor učinkovitejših brezemisijskih težkih vozil na trg znatno povečal na približno 50 % registracij novih težkih vozil. Po postopnem opuščanju bi morali biti težji tovornjaki še naprej dovoljeni v nacionalnem prometu, v mednarodnem prometu pa bi morali biti skladni z največjimi dovoljenimi težami iz Priloge I k Direktivi 96/53/ES, ki omejuje dodatno dovoljeno težo za brezemisijska vozila in vozila, vključena v intermodalni prevoz. [Sprememba 9] |
|
(13) |
Dokazilo o skladnosti vozil z vrednostmi iz Direktive 96/53/ES bi moralo vsebovati celovite informacije v skladu s posodobljenimi pravili Unije o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za homologacijo vozil. Sklice na veljavna pravila Unije bi bilo zato treba posodobiti, da se vključi poseben sklic na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/535 (9). Informacije, ki jih je treba vključiti v dokazilo o skladnosti, je treba dodatno uskladiti z največjimi težami, dovoljenimi v skladu z Direktivo 96/53/ES. Nadzor intermodalnosti prevoza, kot je opredeljen v členu 2, je lahko še posebej zahteven pri prevozu brez zabojnikov. Za zagotovitev ustrezne uporabe dodatne dovoljene teže za težka vozila, vključena v intermodalni prevoz, morajo prevozniki predložiti dokaz o intermodalnosti prevoza. Platforme za digitalne podatke o prevozu, vzpostavljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1056/2020 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: platforme eFTI), zagotavljajo ustrezno orodje, saj so oblikovane tako, da vključujejo zahteve glede zakonsko predpisanih informacij iz členov 3 in 7 Direktive 92/106/EGS. Zato bi morala biti uporaba platforme eFTI obvezna za evidentiranje in dajanje na voljo ustreznih informacij o prevozu v zvezi z načini prevoza, ki se uporabljajo za prevoz tovora. |
|
(14) |
Vozila z odprtim tovornim prostorom za prevoz vozil , med katerimi ima večina odprt tovorni prostor, imajo zelo omejene možnosti za zmanjšanje porabe energije z izboljšano aerodinamiko. Različna nacionalna pravila o previsu tovora na vozilih za prevoz vozil povzročajo izkrivljanje konkurence in znatno omejujejo njihov potencial za izboljšanje operativne in energijske učinkovitosti v mednarodnem prometu. Zato je treba uskladiti pravila o previsu tovora na vozilih z odprtim tovornim prostorom za prevoz vozil, da se zagotovi ustrezno izpolnjevanje teh ciljev. [Sprememba 10] |
|
(15) |
Težka vozila s podolgovatimi kabinami so začela vstopati na trg v kombinaciji z brezemisijskimi pogonskimi sistemi. Uporaba brezemisijskih pogonskih sistemov, odvisno od tehnologije, zahteva dodaten prostor, ki se ne bi smel šteti v škodo dejanskega tovora vozila, da brezemisijski sektor cestnega prometa ne bi bil gospodarsko prikrajšan. Zato bi bilo treba pojasniti, da je lahko prekoračitev največjih dolžin, predvidenih za podolgovate kabine, taka, da zagotavlja prostor, potreben za vključitev brezemisijske tehnologije, kot so baterije in rezervoarji za vodik, če niso ogrožene varnost, učinkovitost in udobnost aerodinamičnih kabin in je zadevno vozilo v skladu s „pravilom o obračalnem krogu“ . [Sprememba 11] |
|
(16) |
Podobno kot potreba po dodatnem prostoru sedanji standardi prav tako niso primerni za izravnavo dodatne teže brezemisijskih težkih vozil, zlasti v prevozu na dolge razdalje. Dodatna teža in osna obremenitev sta potrebni za brezemisijske skupine vozil in za najpogostejša potniška vozila, ki se uporabljajo v Uniji. Zaradi lažjih tehnologij in boljše aerodinamike bo uporaba brezemisijskih pogonskih sistemov učinkovitejša (omogočeni bosta daljša prevožena razdalja in daljša življenjska doba baterij), saj se bo zmanjšala njihova poraba energije. Da bi zagotovili dodatne spodbude za uvedbo brezemisijskih težkih vozil in spodbudili tehnološki razvoj ter opremo vozil z izboljšano aerodinamiko, bi bilo treba dovoljenja za dodatno težo ločiti od teže brezemisijske tehnologije. |
|
(16a) |
Številne različne oznake vozil in signalizacija v državah članicah lahko zmedejo udeležence v cestnem prometu in škodujejo varnosti v cestnem prometu v Uniji. Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu, bi bilo treba na ravni Unije vzpostaviti standardizirano oznako EU za dolžino motornih vozil ali skupin vozil, ki se uporabljajo v evropskih modularnih sistemih ali odstopajo od standardnih mer. S pomočjo te oznake EU bi udeleženci v cestnem prometu lažje prepoznali taka vozila in se seznanili z njimi ter bi se zmanjšala morebitna tveganja, ki nastajajo zaradi omejitev vidljivosti ali mrtvih kotov, na primer pri prehitevanju takšnih dolgih vozil ali skupin vozil. [Sprememba 12] |
|
(16b) |
Električna vozila z baterijo, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik imajo velik potencial za razogljičenje nekaterih segmentov sektorja prometa težkih vozil, zato bi bilo treba spodbujati njihov razvoj, pri tem pa upoštevati, da vsaka tehnologija vpliva na okolje. Kadar elektrifikacija ni mogoča oziroma manj učinkovita vozila in vozila s pogonom na vodik niso primerna ali stroškovno konkurenčna, načelo tehnološke nevtralnosti omogoča zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev z drugimi tehnologijami, ki so bolj dovršene. [Sprememba 13] |
|
(17) |
Uspešno, učinkovito in dosledno izvrševanje pravil je izjemno pomembno za zagotovitev neizkrivljene konkurence med prevozniki ter odpravo tveganj za varnost v cestnem prometu in cestno infrastrukturo, ki jih povzročajo vozila, ki nezakonito presegajo veljavne teže ali mere. Če se Države članice odločijo za uporabo avtomatskih sistemov na cestni infrastrukturi, bi morale za boljšo ciljno usmerjenost cestnega preverjanja preobremenjenih vozil zagotoviti vsaj uvedbo takih avtomatskih sistemov v vseevropskem cestnem prometnem omrežju , vključno s certificiranimi sistemi v jedrnem omrežju TEN-T. Poleg tega bi moralo biti mogoče uporabljati natančno in v celoti interoperabilno opremo za tehtanje, nameščeno na vozilu. Ti certificirani avtomatski sistemi bi morali omogočati prepoznavanje vozila ali skupine vozil, ki presegajo največjo dovoljeno težo, vendar zanje velja odstopanje na podlagi posebnega dovoljenja ali podobne ureditve. Sistemi bi morali biti sposobni tudi ugotoviti, ali so izpolnjene zahteve za posebna dovoljenja. S tem bi se izognili neupravičenim kaznim in prihranili pri upravnih stroških tako za gospodarske subjekte kot za države članice . Poleg tega bi bilo treba zaradi zanesljivosti in doslednosti izvrševanja po vsej Uniji določiti minimalno obvezno raven nadzora, ki ga morajo države članice izvajati sorazmerno z obsegom prometa vozil, ki spadajo na področje uporabe te direktive, na svojih ozemljih, vključno z ustreznim številom kontrol v nočnih urah. [Sprememba 14] |
|
(18) |
Da bi dodatno okrepili izvrševanje in spremljanje uporabe težkih vozil na cestah Unije, zmanjšali zastoje, povečali varnost v cestnem prometu, zmanjšali tveganje škode na infrastrukturi in spodbujali trajnostne prevoze, bi bilo treba države članice spodbujati k vzpostavitvi shem politike pametnega dostopa, ki zagotavljajo skladnost s pravili o največjih dovoljenih težah in merah. Države članice bi morale pri vzpostavljanju takih shem za te sheme uporabljati minimalne skupne zahteve za zagotovitev usklajenosti in interoperabilnosti po vsej EU Uniji , zlasti kar zadeva dostopnost in obliko ustreznih podatkov, ki se izmenjujejo . Ustrezni podatki bi morali biti dostopni v realnem času in v uradnih jezikih Unije . Sheme bi morale pomagati zagotoviti, da se prevoz opravlja s pravim vozilom, s pravim tovorom, na pravi cesti in ob pravem času, da se zagotovi čim manjši vpliv na okolje, infrastrukturo, zdravje in varnost ljudi ter družbo. Pri vzpostavitvi takih shem bi bilo treba uporabiti napredne inteligentne prometne sisteme, kot so komunikacija med vozili in infrastrukturo, komunikacija med vozili in omrežji, izmenjava podatkov v realnem času in spremljanje na daljavo, da se zagotovi varen in nemoten promet težkih vozil, kar ne bi smelo povzročiti nesorazmernih ali diskriminatornih omejitev prometa. [Sprememba 15] |
|
(18a) |
Izvrševanje Direktive 96/53/ES je bistven del uveljavljenih sistemov spremljanja in izvrševanja na ravni Unije in nacionalni ravni, ki prispevajo k izvajanju socialnih, tržnih in tehničnih pravil Unije, ki se uporabljajo za cestni promet. Če se odkrije neupoštevanje predpisanih zahtev glede teže in mer, morajo pristojni nacionalni organi sprejeti izvršilne ukrepe. Države članice bi morale zagotoviti, da so kazni nediskriminatorne – kar zadeva tako izbrano vrsto kazni kot višino – ter da so učinkovite, odvračilne in sorazmerne z resnostjo storjene kršitve. Te kršitve bi bilo treba zabeležiti v nacionalnem registru podjetij cestnega prevoza ter jih izmenjati prek Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza (ERRU) in bi se morale odražati v oceni tveganja podjetij v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009. Čezmejno izvajanje sankcij s področja uporabe Direktive 96/53/ES naj bi se olajšalo s spremenjeno Direktivo (EU) 2015/413 o čezmejnem izvrševanju. [Sprememba 16] |
|
(18b) |
Da bi dosegli napredek pri zelenem in digitalnem prehodu ter izpolnili cilje iz evropskega zelenega dogovora in strategije za trajnostno in pametno mobilnost, zlasti v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju, bi bilo treba države članice spodbujati, da prihodke od kazni za kršitve te direktive ali enakovredno finančno vrednost teh prihodkov uporabijo za podporo uvajanju trajnostnih prevoznih sredstev in s tem za zmanjšanje zunanjih stroškov, ki jih povzročajo prevozne dejavnosti, za spodbujanje intermodalnosti in povečanje trajnostnosti čezmejnih prevozov. [Sprememba 17] |
|
(19) |
Za spodbujanje rasti multimodalnega prometnega sistema bi bilo treba dodatno olajšati prevoz v zabojnikih, vključno s tistim, pri katerem se uporabljajo zabojniki dolžine 13,7 metra (45 čevljev) ali 14,6 metra (48 čevljev) ali zamenljiva tovorišča dolžine 13,7 metra (45 čevljev) ali zabojniki z veliko prostornino, tako, tako da se cestnim vozilom omogoči za prevoz v zabojnikih z veliko prostornino teh zabojnikov dovolita dodatna višina in dolžina . [Sprememba 18] |
|
(19a) |
Komisija bi morala pregledati veljavno zakonodajo o homologaciji, da bi izboljšali tehnično in operativno združljivost novih težkih vozil in skupin vozil, med drugim glede njihove teže, oblike, velikosti, možnost dvigovanja ter zložljivosti štrlečih naprav, z zahtevami kombiniranega prevoza ter olajšali uporaba in uvajanje brezemisijskih priklopnikov in polpriklopnikov. [Sprememba 19] |
|
(20) |
Evropski parlament in Svet bi bilo treba redno obveščati o rezultatih preverjanj skladnosti, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic, o uvedbi in uporabi orodij za izvrševanje in sistemov spremljanja, zlasti v okviru ocenjevanja operativnih, varnostnih in okoljskih vplivov uporabe težjih in/ali daljših vozil, vključno z modularnimi skupinami vozil. Te informacije, ki jih zagotovijo države članice, bi morale Komisiji omogočiti spremljanje razvoja trga in skladnosti z Direktivo 96/53/ES. Da bi državam članicam olajšali predložitev potrebnih informacij Komisiji ter zagotovili enotnost in primerljivost podatkov, kar bi omogočilo spremljanje skladnosti in ocenjevanje splošne uspešnosti Direktive 96/53/ES, je zaželeno, da Komisija vzpostavi enotno uporabniku prijazno obliko poročanja. |
|
(21) |
Da bi se lahko sektor cestnega prometa hitro odzval na vse krize, kot so naravne nesreče, pandemije, vojaški konflikti ali okvare infrastrukture, je treba v Direktivo 96/53/ES uvesti klavzulo o izrednih razmerah, ki omogoča začasno uporabo težkih vozil, ki presegajo največje dovoljene teže in/ali mere, da se zagotovi neprekinjena oskrba s potrebnimi blagom in storitvami. Taka klavzula o izjemi bi se morala uporabljati le, kadar to zahteva javni interes in , pod pogojem, da s tem ni ogrožena varnost v cestnem prometu , njeno morebitno podaljšanje pa bi moralo biti odvisno od tega, ali se kriza nadaljuje . [Sprememba 20] |
|
(22) |
Za zagotovitev, da so sistemi spremljanja, ki jih vzpostavijo države članice za ocenjevanje vplivov sistema okoljskega ravnanja, in preskusi skladni z minimalnimi usklajenimi zahtevami, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev Direktive 96/53/ES v zvezi z določitvijo minimalnih sklopov podatkov in/ali kazalnikov uspešnosti, ki jih morajo zagotoviti navedeni sistemi spremljanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, med drugim s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. |
|
(23) |
Da bi se zagotovili enotni pogoji izvajanja te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za vzpostavitev enotnega standardnega obrazca EU za vlogo ter uskladitev pravil in postopkov za izdajo nacionalnih dovoljenj ali podobnih ureditev za vozila ali skupine vozil, ki presegajo največje teže in/ali mere in so namenjena prevozu nedeljivega tovora, za določitev standardne oblike poročanja, ki bo državam članicam omogočala izpolnjevanje njihovih obveznosti poročanja, ter za določitev začasnih izjem od uporabe omejitev tež in mer, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu med državami članicami, ki jih je prizadela kriza. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). [Sprememba 21] |
|
(23a) |
Da bi ocenili uspešnost in učinkovitost te direktive ter izmerili napredek pri doseganju njenih posebnih ciljev, je treba redno ocenjevati njeno izvajanje in učinek. Komisija bi morala zato predložiti redna poročila o oceni uporabe te direktive na podlagi omogočitvenih pogojev za tržno uvajanje brezemisijskih težkih vozil, kot so razpoložljivost in zmogljivost ustrezne infrastrukture za alternativna goriva, vpliv evropskega sistema na cestni promet ter pristojbine za uporabo cest, ki se razlikujejo glede na emisije CO2, v državah članicah. Ta poročila bi morala vsebovati podrobne informacije o teh omogočitvenih pogojih ter o razvoju nacionalnega in mednarodnega cestnega prometa, vplivu na varnost v cestnem prometu in cestno infrastrukturo, prehodu na druge oblike prevoza, uporabi pametnih sistemov izvrševanja in tehnološkem napredku v cestnem prometu. V poročilih bi bilo treba upoštevati nadgradljivost ukrepov v skladu z dolgoročnimi cilji Direktive. Na podlagi ugotovitev iz teh ocen bi bilo treba poročilu po potrebi priložiti zakonodajni predlog za spremembo te direktive in obveznosti, ki so v njej določene. [Sprememba 22] |
|
(24) |
Ob upoštevanju številnih sprememb Priloge I k Direktivi 96/53/ES, ki se nanašajo na potrebo po zagotavljanju dodatnih spodbud za uvedbo brezemisijskih težkih vozil, potrebo po uskladitvi največje teže 5-osnih motornih vozil in potrebo po spodbujanju intermodalnega prevoza, jo je zaradi jasnosti primerno nadomestiti. |
|
(25) |
Da bi se v področje uporabe Uredbe (EU) 2020/1056 dodale informacije, zahtevane v skladu z Direktivo 96/53/ES, je treba navedeno uredbo spremeniti. |
|
(26) |
Ker ciljev te direktive, in sicer zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, spodbujanja trajnostnega in učinkovitega prevoza ter spodbujanja delovanja notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ti cilji zaradi čezmejne narave cestnega prevoza in težav, ki naj bi jih ta direktiva obravnavala, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
|
(27) |
V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (13) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih je pojasnjeno razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno. |
|
(28) |
Direktivo 96/53/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 96/53/ES
Direktiva 96/53/ES se spremeni:
|
(1) |
člen 1 se spremeni:
|
|
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
|
(3) |
člen 4 se spremeni:
|
|
(4) |
vstavita se naslednja člena: „Člen 4a 1. Države članice vzpostavijo in upravljajo elektronski informacijski in komunikacijski sistem z vsaj naslednjimi funkcijami ‚vse na enem mestu‘:
1a. Komisija do... [6 mesecev po datumu prenosa te direktive] vzpostavi in nato upravlja namenski in posodobljen evropski spletni portal, ki je na voljo v vseh uradnih jezikih Unije in na jasen, dostopen in pregleden način povezuje nacionalne elektronske in komunikacijske sisteme iz odstavka 1. Na tem evropskem portalu se tudi na dostopen in pregleden način javno objavi celotni del cestnega omrežja, kjer lahko vozijo evropski modularni sistemi in, kjer so na voljo, vozila za prevoz nedeljivih tovorov. [Sprememba 30] 2. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi skupni standardni obrazec EU za vlogo za dovoljenje ter uskladi pravila in postopke , tudi v zvezi s potrebnimi informacijami o registraciji vozil, za izdajo nacionalnih dovoljenj ali podobnih ureditev iz odstavka 1 tega člena in člena 4(3) , tudi v digitalni obliki, ter uskladi ustrezna pravila za spremljanje prevoza nedeljivega tovora . Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10i(2). [Sprememba 31] Člen 4b 1. Kadar koli država članica v skladu s členom 4(2), točka (a), na svojem ozemlju dovoli uporabo skupine vozil, katerih največja teža presega omejitve iz točk 2.2.1 ali 2.2.2 Priloge I, na svojem ozemlju ne sme zavrniti ali prepovedati uporabe navedenih skupin vozil v mednarodnem prometu, ki ustrezajo vrednostim teže, določenim za notranji prevoz blaga, če največja dovoljena teža takih skupin vozil ne presega 44 ton. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko omejitev teže 44 ton iz odstavka 1 preseže, če država članica za navedene skupine vozil, ki so vključene v intermodalni prevoz, dovoli višje vrednosti teže. 3. Glede na pričakovano povečanje uporabe brezemisijskih vozil se ta člen uporablja do 31. decembra 2034.“ |
|
(5) |
člen 6 se spremeni:
|
|
(6) |
člen 8b se spremeni:
|
|
(7) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 8c Vozila z odprtim tovornim prostorom za prevoz vozil lahko presežejo največje dolžine, določene v točki 1.1 Priloge I, kadar so naložena, in sicer lahko dosežejo skupno do največ 20,75 metra, pri čemer uporabljajo dovoljene nosilce tovora na zadnjem delu vozila, ki jih je mogoče podaljšati . Previs ali Nosilec tovora vozil za prevoz vozil ne sme štrleti glede na previsni tovor. Tovor lahko pred vlečnim vozilom štrli do največ 0,5 metra, če prva os vse osi vozila, ki se prevaža, stoji stojijo na ogrodju priklopnega vozila. Tovor lahko zadaj štrli do največ 1,5 metra, če zadnja največ ena os vozila, ki se prevaža, stoji na ogrodju priklopnega vozila. zadnjem nosilcu tovora ;“; [Sprememba 33] |
|
(8) |
člen 9a se spremeni:
|
|
(9) |
člen 10b se nadomesti z naslednjim: „Člen 10b 1. Največje dovoljene teže in osne obremenitve vozil na alternativna goriva ali brezemisijskih vozil so določene v točkah 2.2, 2.3, 2.4, 3.4.2 in 3.4.3 Priloge I. Dodatna teža, potrebna za vozila na alternativna goriva, ki niso brezemisijska vozila, se opredeli na podlagi dokumentacije, ki jo ob odobritvi zadevnega vozila priskrbi proizvajalec. Ta dodatna teža se navede v uradnem dokazilu, zahtevanem v skladu s členom 6. Na Komisijo se v skladu s členom 10h prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da se ta direktiva dopolni s posodobitvijo seznama alternativnih goriv iz člena 2, za katera se zahteva dodatna teža. Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem navedenih delegiranih aktov ravna v skladu s svojo običajno prakso ter se posvetuje s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki iz držav članic.“; 2. Največje dolžine, določene v točki 1.1 Priloge I, se lahko pri brezemisijskih vozilih ali skupinah vozil, ki vključujejo brezemisijska vozila, prekoračijo za dodatno dolžino, potrebno za namestitev brezemisijske tehnologije, in sicer za največ 90 cm, da se take naprave lahko dodajo na vozilo. Taka brezemisijska vozila ali skupine vozil morajo biti v skladu s točkama 1.5 in 1.5a Priloge I k tej direktivi, prekoračitev največje dolžine pa ne sme povzročiti povečanja dolžine natovarjanja navedenih vozil ali skupin vozil, da se zagotovi skladnost priklopnih vozil in polpriklopnikov z zahtevami za intermodalni prevoz. [Sprememba 35] Dodatna dolžina, ki jo zahtevajo brezemisijska vozila, se določi na podlagi dokumentacije, ki jo ob odobritvi zadevnega vozila priskrbi proizvajalec. Navedena dodatna dolžina se navede v uradnem dokazilu, zahtevanem v skladu s členom 6.“; |
|
(10) |
člen 10c se nadomesti z naslednjim: „Člen 10c Največje dolžine, določene Za vozila ali skupine vozil, ki opravljajo intermodalni prevoz, je največja dolžina zgibnega vozila, določena v točki 1.1 Priloge I, kadar je to ustrezno ob upoštevanju člena 9a(1) in člena 10b(2), ter največje razdalje, določene 18,00 m, največja razdalja, določena v točki 1.6 Priloge I, se lahko prekoračijo za 15 cm pri vozilih ali skupinah vozil, ki prevažajo zabojnike dolžine 13,7 metra (45 čevljev) ali zamenljivo tovorišče dolžine 13,7 metra (45 čevljev), s tovorom ali brez njega, pod pogojem, da je cestni prevoz zadevnega zabojnika ali zamenljivega tovorišča del intermodalnega prevoza. pa 13,50 m ;“; [Sprememba 36] |
|
(10a) |
vstavi se naslednji člen: „ Člen 10ca 1. Da bi povečali varnost v cestnem prometu in se izognili številnim oznakam in signalizaciji vozil, se vzpostavi enotna oznaka EU za dolžino motornih vozil ali skupin vozil v prometu, ki se uporabljajo pri prevozih v okviru evropskih modularnih sistemov, ali z merami, ki odstopajo od mer iz točk 1.1, 1.2, 1.4 do 1.8, 4.2 in 4.4 Priloge I. 2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je na vseh motornih vozilih ali skupinah vozil iz odstavka 1 na zadnjem delu jasno in vidno prikazana oznaka EU. 3. Komisija do... [eno leto po datumu začetka veljavnosti] sprejme delegirani akt v skladu s členom 10h za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobnih standardov, zahtev in ostalih določb za oznake, njihovo izdajo in prikaz, pri čemer se raje kot besedilo uporabijo piktogrami. “; [Sprememba 37] |
|
(11) |
člen 10d se spremeni:
|
|
(12) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 10da 1. Države članice lahko na svojem ozemlju izvajajo sheme politike pametnega dostopa (IAP) za regulacijo, spremljanje in olajšanje dostopa težkih vozil na določene ceste ali območja. Za namene tega člena ‚politika pametnega dostopa‘ pomeni tehnični in funkcionalni okvir za upravljanje dostopa težkih vozil do cestnega omrežja z uporabo telematike, da se zagotovi skladnost z veljavnimi pravili o težah in merah. 2. Ko država članica izvaja politiko pametnega dostopa v skladu z odstavkom 1, zagotovi Države članice zagotovijo , da so njene njihove sheme politike pametnega dostopa skladne z Direktivo 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*8). Države članice zlasti zagotovijo, da so podatki v zvezi s shemo politike pametnega dostopa, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2010/40/EU, vključno z omejitvami glede teže, dolžine, širine ali višine, na voljo v digitalni strojno berljivi obliki in dostopni prek nacionalnih točk dostopa, vzpostavljenih v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2022/670 (*9). Države članice zagotovijo tudi, da je shema politike pametnega dostopa povezana z enotno nacionalno vstopno točko za posebna dovoljenja ali podobne ureditve iz člena 4a, da lahko prepoznajo vozila ali skupine vozil, ki presegajo največje dovoljene teže in/ali mere ter imajo posebno dovoljenje. 3. Kadar država članica izvaja države članice izvajajo sheme politike pametnega dostopa v skladu z odstavkom 1:
4. Vzpostavitev shem politike pametnega dostopa s strani države članice ne sme povzročiti diskriminatornih ali nesorazmernih omejitev prostega pretoka blaga in storitev ter ne sme neupravičeno ovirati nemotenega delovanja notranjega trga. [Sprememba 39] (*8) Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L 207, 6.8.2010, str. 1)." (*9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/670 z dne 2. februarja 2022 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvajanjem storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU (UL L 122, 25.4.2022, str. 1).“;" |
|
(12a) |
v členu 10e se doda naslednji nov odstavek: „ Države članice se spodbuja k uporabi prihodkov, ustvarjenih s temi kaznimi, ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov za razvoj in podpiranje tržnega uvajanja trajnostnih prevoznih sredstev, financiranje infrastrukture in pametnih sistemov izvrševanja, spodbujanje intermodalnega prevoza ter povečanje trajnostnosti čezmejnih prevozov. “; [Sprememba 40] |
|
(13) |
v členu 10f(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
|
(14) |
člen 10g se nadomesti z naslednjim: „Člen 10g 1. Države članice vsaki dve leti in najpozneje do 30. septembra leta, ki sledi koncu zadevnega dveletnega obdobja, Komisiji posredujejo potrebne informacije o:
Te informacije se razčlenijo po letih. 2. Komisija analizira informacije, ki jih prejme v skladu z odstavkom 1 odstavkom1 , in na podlagi prejetih informacij po potrebi državam članicam izda priporočila. Kadar Komisija izda ta priporočila, zadevna država članica v šestih mesecih od njihove izdaje obvesti Komisijo o tem, kako jih namerava izvesti. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju skladnosti z zahtevami iz te direktive najpozneje 13 12 mesecev po prejemu informacij od vseh držav članic. Tako poročilo vsebuje informacije o pomembnih spremembah na zadevnih področjih. [Sprememba 42] 3. Komisija z izvedbenimi akti določi standardni obrazec za poročanje v elektronski obliki, ki ga države članice uporabljajo za predložitev informacij iz odstavka 1 Komisiji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10i(2).“ |
|
(15) |
v členu 10h se odstavek 2 nadomesti odstavki 2, 3 in 5 nadomestijo z naslednjim: „2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(5a) in 10b(1) člena 4(5a), člena 10b(1) in člena 10ca se prenese na Komisijo za obdobje petih let od... [Urad za publikacije: vstaviti prosimo, da v vstavite datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 43] 3. Prenos pooblastila iz člena 4(5a), člena 10b(1) in člena 10ca lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 44] 5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(5a), člena 10b(1) in člena 10ca, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. “; [Sprememba 45] |
|
(16) |
v členu 10i se vstavi naslednji odstavek: „4. Pri sklicu na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011.“ |
|
(17) |
člen 10j se črta; nadomesti z naslednjim: „ Člen 10j Komisija do leta 2027 in vsaka štiri leta po tem Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive. Poročilo vsebuje podrobno oceno razvoja nacionalnega in mednarodnega cestnega prometa, vključno s posebnimi značilnostmi nekaterih tržnih segmentov in vplivom tega razvoja na varnost v cestnem prometu, cestno infrastrukturo, delovanje notranjega trga cestnega prometa, konkurenčnost sektorja, povezljivost in prehod na druge oblike prevoza. Poročilo lahko vsebuje elemente iz poročila iz člena 10g(2). Komisija v tem poročilu zlasti analizira, ali so potrebni omogočitveni pogoji za uvajanje brezemisijskih težkih vozil na trg Unije na datum iz odstavka 3 člena 4b zadovoljivo izpolnjeni. V tem poročilu se med drugim ocenijo naslednji omogočitveni pogoji: število registracij brezemisijskih težkih vozil v državah članicah, razpoložljivost in zmogljivost ustrezne infrastrukture za alternativna goriva ter vpliv evropskega sistema trgovanja z emisijami na cestni promet in uporabnine za ceste, ki se razlikujejo glede na emisije CO2 na ravni držav članic. Poleg tega se v tej analizi ocenijo omogočitveni pogoji za tržno uvajanje brezemisijskih vozil ali skupin vozil iz evropskih modularnih sistemov, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu v teh državah članicah, kar jim omogoča vožnjo po njihovem ozemlju. V poročilu se prav tako preuči uporaba shem politike pametnega dostopa v zvezi z izvrševanjem, pri čemer se upoštevata njihova razpoložljivost in stroškovna učinkovitost. V njem so navedene tudi informacije o pomembnem tehnološkem napredku na področju cestnega prometa, tudi v zvezi z novimi tehnologijami ali novimi koncepti in aerodinamičnimi napravami ter priklopniki ali polpriklopniki z brezemisijsko tehnologijo. Komisija kot del tega poročila prav tako oceni učinkovitost in vpliv te direktive, v kolikšni meri je izvajanje te direktive izpolnilo svoje cilje ter njeno sovplivanje in skladnost z drugo zadevno zakonodajo Unije. Na podlagi ugotovitev iz zgoraj navedenih ocen se poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog o spremembi te direktive. “; [Sprememba 46] |
|
(18) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 10k V primeru krize, kadar to zahteva javni interes in če s tem ni ogrožena varnost v cestnem prometu, lahko države članice odobrijo začasne izjeme od uporabe omejitev glede tež in mer iz Priloge I za vozila, ki se uporabljajo v notranjem prometu, za obdobje največ dveh mesecev. To obdobje se lahko obnovi le, če se kriza nadaljuje. [Sprememba 47] Vsaka taka izjema se ustrezno utemelji in nemudoma sporoči Komisiji. Komisija nemudoma objavi informacije o odobreni izjemi na svojem uradnem spletišču in na namenskem evropskem spletnem portalu iz člena 4a(1a) . [Sprememba 48] Kadar kriza prizadene več držav članic, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi začasne izjeme od uporabe omejitve glede teže in mer iz Priloge I za vozila, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu med prizadetimi državami članicami. Obdobje take izjeme ne sme biti daljše od šestih mesecev in se lahko podaljša le, če se kriza nadaljuje. Taki izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10i(4). Za namene tega člena kriza pomeni izjemen, nepričakovan in nenaden naravni dogodek ali dogodek, ki ga povzroči človek, izredne narave in obsega, ki se zgodi znotraj ali zunaj Unije, z znatnimi neposrednimi ali posrednimi učinki na področje cestnega prometa ali gospodarstvo ali blaginjo državljanov Unije, vključno z varnostjo, kadar je normalno delovanje družbe znatno moteno in kadar je zaradi javnega interesa potrebno nujno ukrepanje.“; [Sprememba 49] |
|
(19) |
Priloga I se nadomesti s Prilogo k tej direktivi; |
|
(20) |
v Prilogi III se besede „Direktiva 76/114/EGS“ nadomestijo z besedami „Priloga II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/535.“ |
Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) 2020/1056
V člen 2(1), točka (a), Uredbe (EU) 2020/1056 se vstavi naslednja točka:
|
„(vi) |
člen 6(7) Direktive Sveta 96/53/ES (*10);“ |
Člen 3
Prenos
1. Države članice najpozneje do ... [datum sprejetja + 2 leti 1 leto ] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. [Sprememba 50]
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V...,
Za Evropski parlament
predsednica
Za Svet
predsednik/predsednica
(1) UL C,, str..
(2) UL C,, str..
(3) UL L 235, 17.9.1996, str. 59.
(4) COM(2020)0789.
(5) COM(2019)0640.
(6) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1) in Uredba (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 631/2009 in (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166 (UL L 325, 16.12.2019, str. 1).
(7) Uredba (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166 (UL L 325, 16.12.2019, str. 1).
(8) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/535 z dne 31. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovimi splošnimi konstrukcijskimi podatki in varnostjo (UL L 117, 6.4.2021, str. 1).
(10) Uredba (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (UL L 249, 31.7.2020, str. 33).
(11) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Priloga
NAJVEČJE TEŽE IN MERE TER SORODNE ZNAČILNOSTI VOZIL
|
||||||
|
||||||
|
|
|
12,00 m |
||||
|
12,00 m |
|||||
|
16,50 m |
|||||
|
18,75 m |
|||||
|
18,75 m |
|||||
|
21,00 m |
|||||
|
13,50 m |
|||||
|
15,00 m |
|||||
|
18,75 m |
|||||
|
||||||
|
|
|
2,55 m |
||||
|
2,60 m |
|||||
|
||||||
|
|
|
4,00 m |
||||
|
4,30 m |
|||||
|
||||||
|
||||||
|
||||||
|
||||||
|
|
Pri avtobusu, ki miruje, se navpična ravnina, ki se dotika strani vozila, obrnjene proti zunanjemu robu kroga, določi s črto, označeno na tleh. Pri zgibnih avtobusih morata biti oba toga dela poravnana z ravnino. |
|||||
|
Ko avtobus iz ravne linije preide v območje kroga, opisanega v točki 1.5, ne sme noben njegov del preseči navpične ravnine za več kakor 0,60 m |
||||||
|
12,00 m |
|||||
|
15,65 m |
|||||
|
16,40 m |
|||||
|
||||||
|
||||||
|
|
2.1.1 |
Dvoosno priklopno vozilo |
18 ton |
|||
|
2.1.2 |
Triosno priklopno vozilo |
24 ton |
||||
|
||||||
|
|
2.2.1 |
Skupina vozil (motorno tovorno vozilo in priklopno vozilo) s petimi ali šestimi osmi |
||||
|
40 ton |
|||||
|
40 ton |
|||||
|
2.2.2 |
Skupina vozil (sedlasti vlačilec s polpriklopnikom) s petimi ali šestimi osmi |
|||||
|
(a) |
dvoosni vlačilec s triosnim polpriklopnikom |
40 ton |
||||
|
(b) |
triosni sedlasti vlačilec z dvo- ali triosnim polpriklopnikom |
40 ton |
||||
|
(c) |
dvoosno motorno vozilo s triosnim polpriklopnikom v intermodalnem prevozu |
44 ton |
||||
|
(d) |
triosno motorno vozilo z dvo- ali triosnim polpriklopnikom v intermodalnem prevozu |
44 ton |
||||
|
2.2.3 |
Skupina vozil (motorno tovorno vozilo in priklopno vozilo) s štirimi osmi, sestavljena iz dvoosnega motornega vozila in dvoosnega priklopnega vozila |
36 ton |
||||
|
2.2.4 |
Skupina vozil (sedlasti vlačilec s polpriklopnikom) s štirimi osmi, sestavljena iz dvoosnega vlačilca in dvoosnega polpriklopnika, če je razdalja med osmi polpriklopnika: |
|||||
|
2.2.4.1 |
med 1,3 in 1,8 m |
36 ton |
||||
|
2.2.4.2 |
večja od 1,8 m |
36 ton |
||||
|
Če sta upoštevani največja dovoljena teža motornega vozila (18 ton) in največja dovoljena teža tandemske osi polpriklopnika (20 ton) in če je pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami in zračnim ali temu podobnim vzmetenjem, ki ga priznava Unija, kakor je opredeljeno v Prilogi II, se največja dovoljena teža iz točke 2.2.4.2 poveča za dve toni. |
||||||
|
Pri kombinacijah vozil, vključno z motornimi vozili na alternativna goriva, ki niso brezemisijska motorna vozila, se največje dovoljene teže iz pododdelka 2.2 povečajo za dodatno težo tehnologije alternativnih goriv za največ eno tono. |
||||||
|
Pri kombinacijah vozil, vključno z brezemisijskimi motornimi vozili, se največje dovoljene teže iz pododdelkov 2.2.1 in 2.2.2 povečajo za štiri tone. |
||||||
|
Pri kombinacijah vozil, vključno z brezemisijskimi motornimi vozili, se največje dovoljene teže iz pododdelkov 2.2.3 in 2.2.4 povečajo za dve toni. |
||||||
|
|
Pri skupinah vozil, vključno s priklopniki ali polpriklopniki z brezemisijsko tehnologijo, se največje dovoljene teže iz pododdelkov 2.2.1, 2.2.2, 2.2.3 in 2.2.4 povečajo za dve toni. |
|||||
|
|
Če se več kot eno od zgoraj navedenih povečanj za skupine vozil uporablja za eno samo skupino vozil, se ta povečanja uporabljajo kumulativno. |
|||||
|
||||||
|
|
2.3.1 |
Dvoosna motorna vozila, razen avtobusov: |
18 ton |
|||
|
2.3.2 |
Dvoosni avtobusi: |
19,5 tone |
||||
|
2.3.3 |
Triosna motorna vozila: |
25 ton |
||||
|
2.3.4 |
Triosna motorna vozila, če je pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in zračnim vzmetenjem ali vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno v Uniji, kakor je opredeljeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in največja teža vsake osi ne presega 9,5 tone. |
26 ton |
||||
|
2.3.5 |
Štiriosna motorna vozila z dvema upravljanima osema, če je pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami in zračnim ali temu podobnim vzmetenjem, ki ga priznava Unija, kakor je določeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami, največja obremenitev na vsako os pa ne presega 9,5 tone |
32 ton |
||||
|
2.3.6 |
Petosna motorna vozila z dvema upravljanima osema, če je pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami in zračnim ali temu podobnim vzmetenjem, ki ga priznava Unija, kot je opredeljeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami, največja obremenitev na vsako os pa ne presega 9,5 tone. |
40 ton |
||||
|
Pri motornih vozilih na alternativna goriva, ki niso brezemisijska motorna vozila, se največje dovoljene teže iz točk 2.3.1, 2.3.3 in 2.3.4 pododdelka 2.3 povečajo za dodatno težo tehnologije alternativnih goriv do največ ene tone. |
||||||
|
Pri brezemisijskih motornih vozilih se največje dovoljene teže iz pododdelka 2.3 povečajo za 2 toni. |
||||||
|
28 ton |
|||||
|
32 ton |
|||||
|
|
Pri motornih vozilih na alternativna goriva, ki niso brezemisijska motorna vozila, se največje dovoljene teže iz pododdelkov 2.4 in 2.5 povečajo za dodatno težo, potrebno za tehnologijo alternativnih goriv, do največ ene tone. |
|||||
|
Pri brezemisijskih motornih vozilih se največje dovoljene teže iz pododdelkov 2.4 in 2.5 povečajo za dve toni. |
||||||
|
||||||
|
||||||
|
|
Enojna nepogonska os |
10 ton |
||||
|
||||||
|
|
Vsota obremenitev na vsako tandemsko os ne sme presegati, če je razdalja (d) med osmi: |
|||||
|
|
3.2.1 |
do 1 m (d < 1,0) |
11 ton |
|||
|
3.2.2 |
od 1,0 do 1,3 m (1,0 ≤ d < 1,3) |
16 ton |
||||
|
3.2.3 |
od 1,3 do 1,8 m (1,3 ≤ d < 1,8) |
18 ton |
||||
|
3.2.4 |
večja od 1,8 m (1,8 ≤ d) |
20 ton |
||||
|
||||||
|
|
Vsota obremenitev na vsako os triosnega vozila ne sme presegati, če je razdalja (d) med osmi: |
|||||
|
|
3.3.1 |
do 1,3 m (d ≤ 1,3) |
21 ton |
|||
|
3.3.2 |
od 1,3 do 1,4 m (1,3 < d ≤ 1,4) |
24 ton |
||||
|
||||||
|
|
3.4.1 |
Pogonska os vozil iz točk 2.2, 2.3 in 2.4, razen brezemisijskih vozil |
11,5 tone |
|||
|
3.4.2 |
Pogonska os brezemisijskih vozil iz točk 2.2.1 in 2.2.2 |
12,5 tone |
||||
|
3.4.3 |
Brezemisijski dvoosni avtobusi |
12,5 tone |
||||
|
|
3.4.4 |
Brezemisijski triosni avtobusi |
12,5 tone |
|||
|
||||||
|
|
Vsota obremenitev na vsako tandemsko os ne sme presegati, če je razdalja (d) med osmi: |
|||||
|
|
3.5.1 |
do 1 m (d < 1,0) |
11,5 tone |
|||
|
3.5.2 |
od 1,0 do 1,3 m (1,0 ≤ d < 1,3) |
16 ton |
||||
|
3.5.3 |
od 1,3 do 1,8 m (1,3 ≤ d < 1,8) |
18 ton |
||||
|
Če je pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in zračnim vzmetenjem ali vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno v Uniji, kakor je opredeljeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in največja teža vsake osi ne presega 9,5 tone Pri brezemisijskih motornih vozilih se največja vsota obremenitev na vsako tandemsko os poveča za eno tono. |
19 ton |
|||||
|
||||||
|
|
Vsota obremenitev na vsako os triosnega vozila ne sme presegati, če je razdalja (d) med osmi: |
|||||
|
|
3.6.1 |
do 1,3 m (d < 1,3) |
21 ton |
|||
|
3.6.2 |
od 1,3 do 1,8 m (1,3 ≤ d < 1,8) |
24 ton |
||||
|
||||||
|
||||||
|
|
Teža, ki jo prenaša ena ali več pogonskih osi vozila ali skupine vozil, ne sme biti manjša od 25 % celotne teže vozila ali skupine vozil, kadar se uporablja v mednarodnem prometu |
|||||
|
||||||
|
|
Razdalja med zadnjo osjo motornega vozila in prvo osjo priklopnega vozila ne sme biti manjša od 3,00 m |
|||||
|
||||||
|
|
Največja dovoljena teža v tonah štiriosnega ali petosnega motornega vozila ne sme presegati petkratne razdalje v metrih med skrajno prvo in skrajno zadnjo osjo vozila |
|||||
|
||||||
|
|
Razdalja med osjo kraljevega čepa in katero koli točko na sprednji strani polpriklopnika, merjena vodoravno, ne sme presegati 2,04 m [Sprememba 51] |
|||||
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/1019/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)