EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.3.2023
COM(2023) 150 final
2023/0080(BUD)
Predlog
PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št.1
K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2023
Tehnične prilagoditve, ki izhajajo iz političnih dogovorov o več zakonodajnih predlogih, vključno z REPowerEU, mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah in programom Unije za varno povezljivost
Evropska komisija ob upoštevanju:
–Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 314 PDEU v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom) in zlasti členom 106a Pogodbe Euratom,
–Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, ki je začel veljati 1. junija 2021,
–Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (…), in zlasti člena 44 Uredbe,
–splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, sprejetega 23. novembra 2022,
Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga predlog spremembe proračuna št. 1 k proračunu za leto 2023.
SPREMEMBE IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH
Spremembe splošnega izkaza prihodkov in oddelka III so na voljo na portalu EUR-Lex (
https://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-en.htm
).
Kazalo
1.
Uvod
2.
REPowerEU
3.
Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM)
4.
Program Unije za varno povezljivost
5.
Decentralizirane agencije
5.1
Organ za preprečevanje pranja denarja (AMLA)
5.2
Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
5.3
Agencija za podporo Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC)
5.4
Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
6.
Izvajalske agencije
6.1
Izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA)
7.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP)
8.
Financiranje
9.
Zbirna razpredelnica po razdelkih večletnega finančnega okvira
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Uvod
Namen predloga spremembe proračuna št. 1 za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: PSP 1) je uvesti potrebne tehnične spremembe proračuna za leto 2023, ki izhajajo iz političnih dogovorov o več zakonodajnih predlogih, zlasti v zvezi z REPowerEU, mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah (v nadaljnjem besedilu: CBAM) in programom Unije za varno povezljivost.
PSP 1 zajema zlasti naslednje elemente:
·prilagoditev proračunske nomenklature in opomb po sprejetju načrta in uredbe glede REPowerEU s ciljno usmerjenimi spremembami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, direktive o sistemih trgovanja z emisijami ter uredbe o rezervi za prilagoditev na brexit;
·prenos operativne vrstice CBAM iz razdelka 1 v razdelek 3 večletnega finančnega okvira v skladu s končnim dogovorom, ki sta ga decembra 2022 dosegla Evropski parlament in Svet o vzpostavitvi CBAM, ob hkratni prilagoditvi kadrovskih in drugih upravnih odobritev v razdelku 7 v skladu z revidirano oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga;
·okrepitev programa Unije za varno povezljivost v višini 50 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, da se zaključi financiranje programa za obdobje do konca leta 2027;
·prilagoditev prispevka EU in/ali števila zaposlenih za organ za preprečevanje pranja denarja (AMLA), Agencijo Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Agencijo za podporo Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), da se upoštevajo spremembe njihovih mandatov;
·prilagoditev kadrovskega načrta Izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA), da se upošteva manjša sprememba kadrovske strukture izvajalske agencije;
·povečanje ravni odobritev za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) za financiranje sodnih taks zaradi povečanja števila pravdnih postopkov v zvezi z uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov.
Na splošno je neto učinek PSP 1 na odhodke povečanje v višini 52,6 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti. Dodatne odobritve plačil se ne zahtevajo.
2.REPowerEU
Geopolitični okvir se je od sprejetja uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost znatno spremenil. Komisija je za reševanje novih izzivov 18. maja 2022 predlagala okrepitev zmogljivosti mehanizma za okrevanje in odpornost z načrtom REPowerEU.
V uredbi o oblikovanju namenskih poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost so opredeljeni specifični cilji REPowerEU, ki bi jih bilo treba obravnavati z naložbami in reformami, ki bodo vključene v obstoječe načrte za okrevanje in odpornost. Poleg tega uredba zagotavlja dodatne vire namenskih sredstev za financiranje ustreznih ukrepov. To vključuje dodatne prihodke iz prodaje pravic iz sistema za trgovanje z emisijami v skladu z Direktivo 2003/87/ES na dražbi ter iz prostovoljnih prerazporeditev iz rezerve za prilagoditev na brexit. Dodatna finančna podpora, povezana s poglavji REPowerEU, bo izplačana kot dopolnilo k začetnemu finančnemu prispevku mehanizma za okrevanje in odpornost ter, kjer je ustrezno, podpori v obliki posojila v skladu s skupno časovnico obrokov.
Komisija je 1. februarja 2023 objavila nove smernice o načrtih za okrevanje in odpornost. Da bi zagotovili hitro izvajanje ukrepov REPowerEU, bi si morale države članice prizadevati, da do 30. aprila 2023 predložijo spremenjene načrte za okrevanje in odpornost, ki vključujejo poglavja REPowerEU. To je pred zakonskim rokom 31. avgusta 2023, ob upoštevanju, da je rok za prevzem obveznosti za zneske, ki so na voljo v okviru preostalih 30 % dodeljenih nepovratnih sredstev, konec leta 2023. Da bi lahko pravočasno prevzela proračunske obveznosti po sprejetju izvedbenih sklepov Sveta, Komisija predlaga vse potrebne dodatne prilagoditve proračunske nomenklature in proračunskih opomb v PSP 1. V skladu s tem Komisija predlaga oblikovanje nove proračunske vrstice 16 02 04 „Mehanizem za okrevanje in odpornost – Prispevek iz rezerve za prilagoditev na brexit“ na naslednji način:
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek III − Komisija
|
|
16 02 04
|
Mehanizem za okrevanje in odpornost – Prispevek iz rezerve za prilagoditev na brexit
|
p.m.
|
p.m.
|
|
Razpoložljive
|
p.m.
|
p.m.
|
Poleg tega se predlaga črtanje proračunske vrstice 08 03 05 „Mehanizem za okrevanje in odpornost – Prispevek iz EKSRP“ in vključitev ocen v zvezi z dodatnim financiranjem iz REPowerEU ETS za proračunsko poglavje 06 02 – Mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo.
Ustrezne proračunske opombe so navedene v prilogi v proračunskem formatu.
3.Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM)
Prvotni predlog Komisije za vzpostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je temeljil na modelu decentraliziranega upravljanja s precejšnjim sodelovanjem držav članic pri izvajanju mehanizma. Kot je navedeno v prvotni oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu, bi to zahtevalo razvoj razmeroma skromnega informacijskega sistema (ki ga je Komisija predlagala v predlogu proračuna za leto 2023 v okviru operativnega razdelka 1 Enotni trg, inovacije in digitalno) in omejene človeške vire v Komisiji (največ osem delovnih mest v kadrovskem načrtu pri polnem delovanju, ki se financirajo iz razdelka 7 Evropska javna uprava).
Vendar končni dogovor, ki sta ga decembra 2022 dosegla Evropski parlament in Svet o vzpostavitvi mehanizma, temelji na modelu centraliziranega upravljanja, ki zahteva precejšnje sodelovanje Komisije pri izvajanju, razvoju in vzdrževanju obsežnega informacijskega sistema. Hkrati sozakonodajalca nista ohranila možnosti financiranja CBAM iz zunanjih namenskih prejemkov, pridobljenih iz sistema za trgovanje z emisijami. Zato bo treba povečane stroške za sistem IT financirati iz razlike do zgornje meje odhodkov v razdelku 3 (Naravni viri in okolje), medtem ko bo treba dodatno osebje Komisije financirati iz razdelka 7.
Komisija je 1. februarja 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila revidirano oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, v kateri so določene proračunske posledice novega modela upravljanja za obdobje 2023–2027. Komisija predlaga, da se posledice za proračunsko leto 2023 vključijo v PSP 1 z nekaj manjšimi zmanjšanji odobritev v primerjavi z ocenami iz revidirane ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga za leto 2023. Komisija je zlasti glede na to, da je treba pospešiti priprave za vzpostavitev informacijskega sistema, 7,7 milijona EUR potreb CBAM, opredeljenih v revidirani oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, lahko pokrila z odobritvami, ki so bile leta 2023 na voljo v okviru programov Carina in Fiscalis.
V skladu s tem Komisija predlaga oblikovanje nove proračunske vrstice za CBAM v razdelku 3 v višini 4,1 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti oziroma 1,6 milijona EUR v odobritvah plačil ter črtanje obstoječe proračunske vrstice v razdelku 1, pri čemer se odobritve dodajo ustrezni razliki do zgornje meje v razdelku 1, kot sledi:
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek III − Komisija
|
|
30 02 02
|
Diferencirana sredstva (Rezerva za proračunski člen 03 20 03 02)
|
–2 250 000
|
–2 250 000
|
|
09 20 04 01
|
Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah
|
4 150 000
|
1 565 679
|
|
Skupaj
|
1 900 000
|
–684 321
|
Kar zadeva osebje, je bila Komisija v skladu s stabilno kadrovsko politiko, ki jo izvaja od začetka sedanjega večletnega finančnega okvira, v celoti pripravljena obravnavati začetne potrebe po osebju do osem delovnih mest v okviru modela decentraliziranega upravljanja, in sicer s prerazporeditvijo in ponovno določitvijo prednostnih potreb glede virov znotraj institucije. Vendar bo za zagotovitev centraliziranega upravljanja CBAM ob polnem delovanju po ocenah potrebnih 90 zaposlenih, od tega v letu 2023 16 delovnih mest in štirje zunanji sodelavci. Glede na to, da je Komisija v zadnjih letih v okviru svoje stabilne kadrovske politike zapolnila potrebe drugih prednostnih področij, kot so odziv na COVID-19, energetska kriza in obsežno delo v zvezi z Ukrajino, tako velikega števila uslužbencev ni mogoče najti s prerazporeditvami, ne da bi s tem ogrozili drugo kritično tekoče delo. Zato je Komisija 1. februarja 2023 izdala enostransko izjavo o financiranju človeških virov za CBAM:
„Komisija opozarja, da se je končni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), znatno spremenil v smislu človeških virov, ki so znotraj Komisije potrebni za njegovo izvajanje, glede na oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženo prvotnemu predlogu (COM(2021) 564 final z dne 14. julija 2021), ki je temeljil na decentraliziranem modelu izvajanja.
Dodatni človeški viri Komisije, ki jih zahteva končni dogovor, ki sta ga potrdila sozakonodajalca, Komisiji ne bodo omogočili spoštovanja načela stabilne kadrovske politike, zaradi česar bo treba zagotoviti dodatna sredstva, ki jih morata Evropski parlament in Svet odobriti med letnim proračunskim postopkom, skupaj s povezanimi proračunskimi odobritvami.
Brez dodatnih sredstev, kot so zunanji namenski prejemki iz sistema trgovanja z emisijami, ni mogoče zlahka najti možnosti za financiranje potrebnih upravnih stroškov (za osebje in IT) CBAM. Razdelek 7 Evropska javna uprava v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je bil osnovan na načelu stabilne kadrovske politike in ne omogoča manevrskega prostora za financiranje dodatnih uradnikov.
Razlika do zgornje meje v razdelku 3 Naravni viri in okolje lahko načeloma v okviru lastnih omejitev vključuje odhodke, povezane z informacijsko tehnologijo. Z zmanjšanimi razpoložljivimi sredstvi v navedenem razdelku se bo omejila zmogljivost proračuna EU za financiranje novih političnih prednostnih nalog.“
Glede na navedeno Komisija sedaj zahteva dodatnih 16 delovnih mest v svojem operativnem kadrovskem načrtu in štiri pogodbene uslužbence v letu 2023 ter ustrezen znesek v višini 1,5 milijona EUR za kritje s tem povezanih upravnih odhodkov v razdelku 7 ob predpostavki, da se bodo v povprečju zaposlili sredi leta.
To dodatno osebje bo izvajalo naloge, povezane z izvajanjem CBAM in projekta IT. Tako bo 12 delovnih mest AD opravljalo delo za leto 2023, povezano z več delegiranimi in izvedbenimi akti, metodologijo za izračun vgrajenih emisij, nadzorom finančne odgovornosti ter pogodbami in poročili. Osebje Komisije bo potrebno tudi za pregled in oceno delovanja CBAM ter za uvedbo sistema IT. Poleg tega je zaradi strateškega pomena, obsega in kompleksnosti projekta IT CBAM potrebna posebna ekipa za IT CBAM, ki bi po ocenah skupno potrebovala 15 ekvivalentov polnega delovnega časa za izvajanje celotnega projekta in vseh operacij. Komisija je v ta namen že notranje prerazporedila sedem ekvivalentov polnega delovnega časa. Zato je v letu 2023 potrebnih še osem ekvivalentov polnega delovnega časa, od tega štiri delovna mesta AD in štirje pogodbeni uslužbenci.
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek III − Komisija
|
|
20 01 02 01
|
Osebni prejemki, nadomestila in dodatki – Sedež in predstavništva
|
764 000
|
764 000
|
|
20 01 02 02
|
Stroški in nadomestila, povezani z zaposlovanjem, premestitvami in prenehanjem delovnega razmerja – Sedež in predstavništva
|
181 000
|
181 000
|
|
20 02 01 01
|
Pogodbeno zaposleni uslužbenci
|
122 591
|
122 591
|
|
20 02 06 01
|
Stroški službenih potovanj in reprezentančni stroški
|
75 000
|
75 000
|
|
20 02 06 02
|
Stroški sestankov, strokovnih skupin in konferenc
|
200 000
|
200 000
|
|
20 02 06 03
|
Sestanki odborov
|
27 000
|
27 000
|
|
20 02 06 04
|
Študije in posvetovanja
|
100 000
|
100 000
|
|
Skupaj
|
1 469 591
|
1 469 591
|
Posodobljeni kadrovski načrt je naveden v prilogi v proračunskem formatu.
4.Program Unije za varno povezljivost
Sozakonodajalca sta se na zadnjem trialogu 23. novembra 2022 dogovorila o povečanju financiranja pobude Unije za varno povezljivost za 50 milijonov EUR iz nedodeljene razlike do zgornje meje odhodkov v razdelku 1. Za izvajanje tega dogovora Komisija predlaga, da se v PSP 1 vključi znesek v višini 50 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, kar bo prispevalo k začetku postopkov javnega naročanja v letu 2023. Trenutna raven odobritev plačil v proračunu za leto 2023 se šteje za zadostno za kritje letošnjih potreb po plačilih.
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek III − Komisija
|
|
04 03 01
|
Varna povezljivost Unije — Prispevek iz razdelka 1
|
50 000 000
|
0
|
|
Skupaj
|
50 000 000
|
0
|
5.Decentralizirane agencije
5.1
Organ za preprečevanje pranja denarja (AMLA)
V predlogu Komisije za ustanovitev organa za preprečevanje pranja denarja (AMLA) je bilo predvideno, da začne ta delovati v letu 2023. V skladu s členom 49 finančne uredbe je bil predvideni znesek v višini 1 085 270 EUR za leto 2023 vključen v rezervo (pod naslov „rezervacije“). Zaradi daljših pogajanj o predlogu pa se dejavnosti ne bodo začele leta 2023, zato se lahko znesek iz rezerve razveljavi. Razlika do zgornje meje v razdelku 1 se bo ustrezno povečala.
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek III − Komisija
|
|
30 02 02
|
Diferencirana sredstva (Rezerva za proračunski člen 03 10 05)
|
–1 085 270
|
–1 085 270
|
|
Skupaj
|
–1 085 270
|
–1 085 270
|
5.2
Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
Predlaga se, da se mandat Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) razširi z naslednjima dvema novima pobudama.
Prvič, Uredba Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina agenciji ACER nalaga oblikovanje orodja za objektivno oceno cen in sčasoma referenčne vrednosti uvoza utekočinjenega zemeljskega plina v EU z zbiranjem informacij o vseh dnevnih transakcijah v realnem času. Da bi agencija lahko opravljala svoje nove naloge, Komisija predlaga povečanje prispevka EU za ACER za 1,83 milijona EUR v letu 2023. To vključuje financiranje petih dodatnih delovnih mest v kadrovskem načrtu agencije. Predlaga se, da se povečanje prispevka EU za ACER izravna iz programa IPE za energetiko.
Drugič, Uredba Sveta o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane Unije in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami določa, da bo ACER podpiral spremljanje, sprožanje in začasno prekinjanje popravnega mehanizma za trg. To vključuje dodatne naloge, tudi glede delovanja trgov primarnih proizvodov in zanesljivosti oskrbe, ki trenutno niso del nalog Komisije. Da bi agencija lahko opravljala svoje nove naloge, Komisija predlaga povečanje prispevka EU za ACER za 942 000 EUR v letu 2023. To vključuje financiranje šestih dodatnih delovnih mest v kadrovskem načrtu agencije. Predlaga se, da se povečanje prispevka EU za ACER izravna iz programa IPE za energetiko.
Skupni vpliv na odhodke je naslednji:
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek III − Komisija
|
|
02 10 06
|
Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
|
2 772 000
|
2 772 000
|
|
02 03 02
|
IPE – Energetika.
|
–2 772 000
|
–2 772 000
|
|
Skupaj
|
0
|
0
|
Posodobljeni kadrovski načrt je naveden v prilogi v proračunskem formatu.
5.3
Agencija za podporo Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC)
Zaradi težav, s katerimi se srečuje Agencija za podporo Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC) pri dodelitvi zadostnega števila začasnih delovnih mest svojim glavnim vodstvenim in upravnim funkcijam, Komisija predlaga, da se v kadrovski načrt doda eno delovno mesto. Dodatno delovno mesto bo financirano v okviru obstoječega prispevka EU.
Posodobljeni kadrovski načrt je naveden v prilogi v proračunskem formatu.
5.4
Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
V predlogu Komisije za uredbo o baterijah in odpadnih baterijah je bila predlagana dodelitev novih nalog Evropski agenciji za kemikalije – Okoljske direktive in mednarodne konvencije (ECHA), za kar naj bi bil v letu 2023 potreben znesek v višini 602 000 EUR, ki bi se izravnal iz programa LIFE. V skladu s členom 49 finančne uredbe je bil ta znesek vključen v rezervo (pod naslov „rezervacije“). Vendar se po kroženju revidirane ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga ustrezne finančne posledice preložijo na leto 2024. Zato Komisija predlaga, da se dodeljena sredstva za leto 2023 za program LIFE vrnejo kot sledi:
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek III − Komisija
|
|
30 02 02
|
Diferencirana sredstva (Rezerva za proračunski člen 09 10 01)
|
–602 000
|
–602 000
|
|
09 02 02
|
Krožno gospodarstvo in kakovost življenja
|
602 000
|
602 000
|
|
Skupaj
|
0
|
0
|
6.Izvajalske agencije
6.1
Izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA)
Kadrovski načrt Izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA) je treba spremeniti, da se upošteva sprememba kadrovske strukture v agenciji. Zato se zahteva proračunsko nevtralna nadgradnja enega delovnega mesta AST v eno delovno mesto AD, kar ne vpliva na upravne odhodke agencije za leto 2023.
Posodobljeni kadrovski načrt je naveden v prilogi v proračunskem formatu.
7.Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP)
Zaradi vloge Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) pri uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov
je treba njegov proračun povečati za 300 000 EUR, da bi se lahko financirali pravni stroški zaradi povečanja pravdnih postopkov.
Ker nacionalni organi za varstvo podatkov šele razvijajo svoje dejavnosti kazenskega pregona, je pri več sporih potrebno posredovanje Evropskega odbora za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: EOVP), kar je edinstvena pristojnost na področju digitalnega regulativnega upravljanja v EU. Zavezujoče odločitve EOVP imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da nacionalni nadzorni organi pravilno in dosledno uporabljajo splošno uredbo o varstvu podatkov. Zavezujoče odločitve zadevajo obsežne čezmejne zadeve in na splošno obravnavajo zapletene vsebine v zvezi s postopki obdelave, ki jih izvajajo večji akterji. Zato se izpodbijajo pred Splošnim sodiščem. Ukrepi upravljavca, na katerega se nanaša preiskava, se štejejo za nedopustne na podlagi odločbe Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2022 v zadevi T-709/21 WhatsApp proti EOVP. Vendar je ta sklep trenutno v pritožbenem postopku, kar pomeni, da pomoč EOVP pri tem pravdnem postopku še ni končana in bo odvisna od tega, ali bo Sodišče potrdilo odločbo Splošnega sodišča.
Kmalu se bo začelo izvajati več ukrepov, EOVP pa bo moral do marca 2023 vzporedno obravnavati devet pravdnih zadev. EOVP za svoje prispevke k pravdnim postopkom potrebuje pomoč odvetniške pisarne, ki opravi del dela, saj zadeve običajno vključujejo nova in/ali zapletena pravna vprašanja o razlagi in uporabi prava EU in splošne uredbe o varstvu podatkov. Skupna raven odobritev, potrebnih za pravno pomoč v letu 2023, je ocenjena na 600 000 EUR. Po temeljiti oceni možnosti za notranjo prerazporeditev v okviru naslova 3 proračuna ENVP se lahko iz drugih proračunskih vrstic prerazporedi 150 000 EUR. Zato in tudi ob upoštevanju začetne ravni odobritev v višini 150 000 EUR, ki so na voljo v ustrezni proračunski vrstici, se predlaga, da se raven odobritev v ta namen poveča za 300 000 EUR.
|
EUR
|
|
Proračunska vrstica
|
Naziv
|
Odobritve za prevzem obveznosti
|
Odobritve plačil
|
|
Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
|
|
3 0 4 5
|
Zunanje svetovanje in študije
|
300 000
|
300 000
|
|
Skupaj
|
300 000
|
300 000
|
8.Financiranje
Na splošno neto učinek tega PSP 1 na odhodke pomeni povečanje v višini 52,6 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti. Dodatne odobritve plačil se ne zahtevajo.
9.Zbirna razpredelnica po razdelkih večletnega finančnega okvira
V EUR
|
|
Proračun 2023
|
Predlog spremembe proračuna št. 1/2023
|
Proračun 2023 (vključno s PSP št. 1/2023)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OPO
|
OP
|
OPO
|
OP
|
OPO
|
OP
|
|
|
1.
|
Enotni trg, inovacije in digitalno
|
21 548 391 859
|
20 901 427 344
|
46 664 730
|
–3 335 270
|
21 595 056 589
|
20 898 092 074
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
21 727 000 000
|
|
|
|
21 727 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
178 608 141
|
|
-46 664 730
|
|
131 943 411
|
|
|
|
2
|
Kohezija, odpornost in vrednote
|
70 586 704 063
|
58 058 661 399
|
|
|
70 586 704 063
|
58 058 661 399
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
182 220 073
|
|
|
|
182 220 073
|
|
|
|
|
Od tega v okviru enotnega instrumenta za rezervo iz člena 11(1)(a)
|
280 000 000
|
|
|
|
280 000 000
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
70 137 000 000
|
|
|
|
70 137 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
12 516 010
|
|
|
|
12 516 010
|
|
|
|
2a.
|
Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
|
62 926 483 990
|
50 874 959 229
|
|
|
62 926 483 990
|
50 874 959 229
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
62 939 000 000
|
|
|
|
62 939 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
12 516 010
|
|
|
|
12 516 010
|
|
|
|
2b.
|
Odpornost in vrednote
|
7 660 220 073
|
7 183 702 170
|
|
|
7 660 220 073
|
7 183 702 170
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
182 220 073
|
|
|
|
182 220 073
|
|
|
|
|
Od tega v okviru enotnega instrumenta za rezervo iz člena 11(1)(a)
|
280 000 000
|
|
|
|
280 000 000
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
7 198 000 000
|
|
|
|
7 198 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3
|
Naravni viri in okolje
|
57 259 258 225
|
57 455 744 586
|
4 150 000
|
1 565 679
|
57 263 408 225
|
57 457 310 265
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
57 295 000 000
|
|
|
|
57 295 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
35 741 775
|
|
–4 150 000
|
|
31 591 775
|
|
|
|
|
Od tega: Odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila
|
40 692 211
|
40 698 181 356
|
|
|
40 692 211
|
40 698 181 356
|
|
|
|
Posebna zgornja meja za EKJS
|
41 518 000 000
|
|
|
|
41 518 000 000
|
|
|
|
|
Razlika zaradi zaokroževanja, izključena pri izračunu razlike do posebne zgornje meje
|
800 000
|
|
|
|
800 000
|
|
|
|
|
Neto prerazporeditve med EKJS in EKSRP
|
–825 800 000
|
|
|
|
–825 800 000
|
|
|
|
|
Neto zneski, ki so na voljo za odhodke EKJS (posebna zgornja meja, popravljena na podlagi prerazporeditev med EKJS in EKSRP)
|
40 693 000 000
|
|
|
|
40 693 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do posebne zgornje meje za EKJS
|
789 000
|
|
|
|
789 000
|
|
|
|
4
|
Migracije in upravljanje meja
|
3 727 311 518
|
3 038 380 252
|
|
|
3 727 311 518
|
3 038 380 252
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
3 814 000 000
|
|
|
|
3 814 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
86 688 482
|
|
|
|
86 688 482
|
|
|
|
5
|
Varnost in obramba
|
2 116 636 829
|
1 208 374 612
|
|
|
2 116 636 829
|
1 208 374 612
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
170 636 829
|
|
|
|
170 636 829
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
1 946 000 000
|
|
|
|
1 946 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
|
|
|
|
|
|
|
|
6
|
Sosedstvo in svet
|
17 211 879 478
|
13 994 937 845
|
|
|
17 211 879 478
|
13 994 937 845
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
882 879 478
|
|
|
|
882 879 478
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
16 329 000 000
|
|
|
|
16 329 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7
|
Evropska javna uprava
|
11 311 349 927
|
11 311 349 927
|
1 769 591
|
1 769 591
|
11 313 119 518
|
11 313 119 518
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja
|
11 419 000 000
|
|
|
|
11 419 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
107 650 073
|
|
–1 769 591
|
|
105 880 482
|
|
|
|
|
Od tega: Upravni odhodki institucij
|
8 743 830 451
|
8 743 830 451
|
1 769 591
|
1 769 591
|
8 745 600 042
|
8 745 600 042
|
|
|
|
Posebna zgornja meja
|
8 772 000 000
|
|
|
|
8 772 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do posebne zgornje meje
|
28 169 549
|
|
–1 769 591
|
|
26 399 958
|
|
|
|
Odobritve za razdelke
|
183 761 531 899
|
165 968 875 965
|
52 584 321
|
0
|
183 814 116 220
|
165 968 875 965
|
|
|
|
Zgornja meja
|
182 667 000 000
|
168 575 000 000
|
|
|
182 667 000 000
|
168 575 000 000
|
|
|
|
Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti
|
1 235 736 380
|
948 114 733
|
|
|
1 235 736 380
|
948 114 733
|
|
|
|
Od tega v okviru enotnega instrumenta za rezervo iz člena 11(1)(a)
|
280 000 000
|
|
|
|
280 000 000
|
|
|
|
|
Razlika do zgornje meje
|
421 204 481
|
3 554 238 768
|
–52 584 321
|
0
|
368 620 160
|
3 554 238 768
|
|
|
|
Tematski posebni instrumenti
|
2 855 153 029
|
2 679 794 000
|
|
|
2 855 153 029
|
2 679 794 000
|
|
|
Odobritve skupaj
|
186 616 684 928
|
168 648 669 965
|
52 584 321
|
0
|
186 669 269 249
|
168 648 669 965
|
|