<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑342/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0342</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:710">EU:C:2016:710</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>10</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>10</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. SZPUNARJA – ZADEVA C‑342/15</P><P>PIRINGER</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160921">21. septembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑342/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Leopoldine Gertraud Piringer(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Direktiva 77/249/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Zakonodaja države članice, v skladu s katero mora podpis na zemljiškoknjižnem predlogu overiti notar</KEYWORD><KEYWORD>Člen 56 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Utemeljenost</KEYWORD><KEYWORD>Nemoteno delovanje zemljiškoknjižnega sistema</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) vložilo v okviru revizije, ki jo je predlagala Leopoldine Gertraud Piringer, avstrijska državljanka, je avstrijsko okrožno sodišče zavrnilo vpis zaznambe nameravane odtujitve nepremičnine v avstrijsko zemljiško knjigo, ker pristnosti podpisa na tem predlogu ni overil notar, temveč češki odvetnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Sodišču predlagam, naj potrdi, da je treba to zadevo presojati z vidika svobode opravljanja storitev, ki je opredeljena v členu 56 PDEU. V tem smislu je treba predložitvenemu sodišču dati koristne elemente za presojo sorazmernosti v okviru utemeljitve, ki jo je mogoče podati za nediskriminatorno omejitev.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 1(1) Direktive Sveta z dne <DATE ISO="19770322">22. marca 1977</DATE> o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (77/249/EGS)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 52.</P></NOTE> določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Ta direktiva se uporablja v mejah in pod pogoji, ki so v njej določeni za dejavnosti odvetnikov, ki jih opravljajo z zagotavljanjem storitev.</P><P>Ne glede na vsebino te direktive, lahko države članice pridržijo za predpisane skupine pravnikov pripravljanje uradnih dokumentov za pridobitev pravic do upravljanja z zapuščino umrlih in izdelovanje osnutkov uradnih dokumentov, ki vzpostavljajo ali prenašajo lastninsko pravico na zemljišču [sestavljanje javnih listin, s katerimi se podeli pravica do upravljanja zapuščine ali se ustanovi ali prenese stvarna pravica na nepreminčnini].<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 4 te direktive določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Dejavnosti v zvezi z zastopanjem stranke v sodnih postopkih ali pred javnimi organi[…] se v vsaki državi članici opravljajo pod pogoji, predpisanimi za odvetnike s sedežem v tej državi, razen pogojev glede prebivališča ali registracije v poklicnem združenju v tej državi.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Za odvetnika, ki opravlja dejavnosti[,] drugačne od tistih iz odstavka 1, še vedno veljajo pogoji in pravila poklicnega ravnanja države članice, iz katere prihaja, brez poseganja v spoštovanje pravil, ne glede na njihov izvor, ki urejajo ta poklic v državi članici gostiteljici, zlasti tisti, ki se nanašajo na nezdružljivost izvajanja dejavnosti odvetnika z izvajanjem drugih dejavnosti v tej državi […]. Slednja pravila se uporabljajo le, če jih lahko spoštuje odvetnik, ki nima sedeža v državi članici gostiteljici, v taki meri, da je njihovo spoštovanje objektivno upravičeno, ker v tej državi zagotavlja pravilno izvajanje dejavnosti odvetnikov, ugled poklica ter spoštovanje pravil glede nezdružljivosti.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 10 Direktive 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980216">16. februarja 1998</DATE> za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 83.</P></NOTE> je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>[…] [T]a direktiva nikakor ne vpliva na predpise, po katerih so v vsaki državi članici nekatere dejavnosti rezervirane za druge poklice kakor odvetniškega […].<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 5(2) te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Področje dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Države članice, ki na svojem ozemlju pooblastijo neko predpisano kategorijo odvetnikov za sestavljanje dokumentov za pridobitev pravice za upravljanje zapuščine umrlih oseb ter za pridobivanje in prenos lastniških deležev na zemljiščih [listin, s katerimi se podeli pravica do upravljanja zapuščine ali se ustanovi ali prenese stvarna pravica na nepreminčnini], kar je v drugih državah članicah rezervirano za druge poklice kakor za odvetniški poklic, lahko izključijo iz takšnih dejavnosti odvetnike, ki opravljajo poklic pod poklicnim nazivom iz svojih matičnih držav, dodeljenim v eni od teh zadnjih držav članic.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Avstrijsko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 31 Allgemeines Grundbuchsgesetz (zvezni zakon o zemljiški knjigi), kakor je bil nazadnje spremenjen (BGBl. 87/2015, v nadaljevanju: GBG), določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="031.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vpis v zemljiško knjigo je mogoč […] samo na podlagi javnih listin ali takih zasebnih listin, na katerih so podpisi strank sodno ali notarsko overjeni, v overitvi pa je pri fizičnih osebah naveden tudi rojstni datum.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="031.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Overitev tujih listin urejajo mednarodne pogodbe. Za listine, ki jih overi avstrijsko predstavništvo, na katerega območju je bila listina izdana ali overjena, ali nacionalna predstavništva države, ki je izdalo ali overilo listino, ni potrebna nobena dodatna overitev.</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 53 GBG določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="053.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Lastnik ima pravico zahtevati zemljiškoknjižni vpis zaznambe nameravane odtujitve ali obremenitve zaradi zaznamovanja vrstnega reda pravic, ki se vpisujejo kot posledica te odsvojitve ali obremenitve, od trenutka zahteve dalje.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="053.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Navedenemu predlogu zaznambe se ugodi, samo če bi bil na podlagi zemljiškoknjižnega stanja dopusten vpis pravice, ki je predmet vpisa, ali izbris obstoječe pravice, in če je podpis na predlogu sodno ali notarsko overjen. Pri tem se uporabijo določbe člena 31, od (3) do (5).</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje spora o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>L. G. Piringer je lastnica polovičnega deleža nepremičnine v Avstriji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Dne <DATE ISO="20090225">25. februarja 2009</DATE> je v Českih Budějovicah (Češka republika), podpisala predlog za vpis nameravane odtujitve svojega polovičnega deleža te nepremičnine v avstrijsko zemljiško knjigo zaradi zaznambe vrstnega reda. Podpis predlagateljice na tem predlogu je overil češki odvetnik, ki je v skladu z zanj veljavnim nacionalnim pravom v ta namen navedel, med drugim, rojstni datum predlagateljice in dokumente, s katerimi je izkazala svojo istovetnost. Odvetnik tam potrjuje, da je L. G. Piringer edini odpravek listine pred njim lastnoročno podpisala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>L. G. Piringer je <DATE ISO="20140715">15. julija 2014</DATE> vložila navedeni zemljiškoknjižni predlog pri Bezirksgericht Freistadt (okrožno sodišče v Freistadtu, Avstrija), ki je zemljiškoknjižno sodišče. Navedeno sodišče je ta predlog z odločbo z dne <DATE ISO="20140718">18. julija 2014</DATE> zavrnilo z obrazložitvijo, da podpisa predlagateljice ni overilo sodišče ali notar, kot to zahteva člen 53(3) GBG. To sodišče je poleg tega menilo, da overitev podpisa s strani češkega odvetnika ne spada na področje uporabe sporazuma med Republiko Avstrijo in Češkoslovaško socialistično republiko o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, priznanju javnih listin in posredovanju pravnih informacij, sklenjenega <DATE ISO="19611110">10. novembra 1961</DATE> (BGBl. št. 309/1962), ki še vedno velja za dvostranska razmerja s Češko republiko (BGBl. št. 123/1997 (v nadaljevanju: avstrijsko-češki sporazum)), poleg tega pa niti ni odtisnjen uradni pečat v skladu z zahtevami členov 21 in 22 navedenega sporazuma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Landesgericht Linz (deželno sodišče v Linzu, Avstrija) je s sklepom z dne <DATE ISO="20151125">25. novembra 2015</DATE> to odločbo potrdilo, saj je med drugim menilo, da je potrdilo o pristnosti podpisa sicer javna listina v smislu češkega prava, vendar se za njeno priznanje v Avstriji uporabi člen 21(2) avstrijsko-češkega sporazuma. Ker pa ta določba omejuje vzajemno priznavanje na zasebne listine, ki jih izdajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>sodišče, upravni organ ali avstrijski notar<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, bi bila razširitev področja uporabe te določbe na listine, ki jih izdajo češki odvetniki, v nasprotju ne samo z besedilom tega člena, ampak tudi z voljo pogodbenih strank.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče), ki odloča o reviziji, ki jo je vložila L. G. Piringer, v bistvu meni, da avstrijsko-češkega sporazuma v tej zadevi ni mogoče uporabiti, in dvomi o združljivosti zahteve po notarski overitvi, ki je določena v členu 53(3)GBG, s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 1(1), drugi pododstavek, Direktive 77/249 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov razlagati tako, da lahko država članica iz svobode opravljanja storitev odvetnikov izvzame overitev podpisov na listinah, ki so potrebne za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, in opravljanje te dejavnosti pridrži notarjem?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnemu predpisu države registra (Avstrija), v skladu s katerim lahko samo notarji overjajo podpise na listinah, ki so potrebne za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, česar učinek je, da se potrditev pristnosti podpisa, ki jo v državi sedeža izvede odvetnik s sedežem v Češki republiki, ne priznava v državi registra, čeprav češko pravo tej potrditvi priznava enako pravno veljavnost kot uradni overitvi, zlasti ker</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>se vprašanje priznavanja potrdila, ki ga v Češki republiki izda odvetnik s sedežem v tej državi, o pristnosti podpisa na zemljiškoknjižnem predlogu, v državi registra nanaša na izvajanje storitve odvetnika, ki je odvetniki s sedežem v državi registra ne morejo opravljati, zaradi česar za nepriznavanje takega potrdila ne velja prepoved omejevanja,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>oziroma</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>je izključnost, ki se priznava notarjem pri tej dejavnosti, utemeljena s ciljem zagotavljanja zakonitosti in pravne varnosti aktov (listin o pravnih poslih) in torej z nujnimi razlogi v splošnem interesu in je poleg tega nujna za dosego tega cilja v državi registra?<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>L. G. Piringer, avstrijska, češka, nemška, španska, francoska, latvijska, luksemburška, poljska in slovenska vlada ter Evropska komisija so predložile pisna stališča. L. G. Piringer, avstrijska, češka, nemška, španska, francoska, luksemburška in poljska vlada ter Evropska komisija so na obravnavi <DATE ISO="20160606">6. junija 2016</DATE> podale ustna stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali določbe Direktive 77/249 nasprotujejo temu, da država članica overjanje podpisov na listinah, ki so potrebne za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, pridrži notarjem.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 1(1), prvi pododstavek, Direktive 77/249</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(1), prvi pododstavek, Direktive 77/249 se ta direktiva uporablja v mejah in pod pogoji, ki so v njej določeni za <HT TYPE="ITALIC">dejavnosti odvetnikov</HT>, ki jih opravljajo z zagotavljanjem storitev.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Ponudnik storitev ostane v svoji državi</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Večina vlad, ki so podale stališča, meni, da Direktive 77/249 v tej zadevi ni mogoče uporabiti, saj naj odvetnik, ki ima sedež v eni državi članici, ne bi odšel v drugo državo članico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>S tako razlago določb Direktive 77/249 se ne strinjam.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V drugi uvodni izjavi Direktive 77/249 je navedeno, da ta direktiva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>obravnava samo ukrepe, ki odvetnikom omogočajo učinkovito izvajanje dejavnosti z opravljanjem storitev<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. Člena 4 te direktive ureja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>dejavnosti v zvezi z zastopanjem stranke v sodnih postopkih ali pred javnimi organi<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> ter uvaja jasno razlikovanje med državo, iz katere odvetnik prihaja, in državo gostiteljico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Iz te določbe zato sklepam, da je zakonodajalec Unije z Direktivo 77/249 nameraval urediti odhod odvetnika v drugo državo članico in je predvsem želel olajšati zastopanje stranke pred javnim organom ali sodiščem, ki zahteva navzočnost odvetnika, ob upoštevanju pogojev, določenih v Direktivi 77/249.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Kot pa je Komisija poudarila v svojem stališču, to ne pomeni, da druge oblike čezmejnih storitev odvetnika niso zajete z Direktivo 77/249. Čeprav v Direktivi 77/249, sprejeti leta 1977, po naravi stvari niso mogla biti obravnavana razmerja, ki jih imajo odvetniki, stranke, organi in sodišča dandanes zaradi elektronskih komunikacij, ni razloga, ki bi upravičil to, da se ti načini opravljanja storitev ne bi vključili na področje uporabe Direktive 77/249, če se s tem ne ogroža cilj varstva, ki mu sledijo njene določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Storitev je mogoče opraviti, tudi če v drugo državo ne odide odvetnik, temveč prejemnik storitve. Poleg tega bi si bilo mogoče prav tako predstavljati položaj, v katerem bi se storitev opravljala v drugi državi, na primer če bi šlo za pravni nasvet, dan po telefonu ali poslan po pošti ali elektronski pošti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>dejavnost odvetnika<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V Direktivi 77/249 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>dejavnost odvetnika<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Poleg tega v tej direktivi ni pojasnjeno, ali je treba dejavnost opredeliti kot dejavnost odvetnika v državi, iz katere odvetnik prihaja, to je Češka republika, ali v državi gostiteljici, to je v Avstriji, ali pa gre za avtonomen pojem, ki ni odvisen od opravljanja dejavnosti v eni ali drugi državi članici.</P></NOTE> ni opredeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V členu 1(2) navedene direktive pa je natančno opredeljeno, kaj pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>odvetnik<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> v posameznih državah članicah Unije. To bi lahko potrjevalo tezo, da vsaka dejavnost, ki je zaupana odvetniku v skladu z nacionalnim pravom, pomeni dejavnost odvetnika in, drugače povedano, da gre za pojem, ki ni avtonomen na ravni Unije in je decentraliziran. Posledica tega bi bila, da bi bila dejavnost, kot je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>overitev podpisa<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v skladu s členom 25a češkega zakona o odvetniškem poklicu, dejavnost odvetnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Poleg tega je Direktiva 77/249 del sistema vzajemnega priznavanja, kar jasno izhaja iz njenega člena 2, v skladu s katerim vsaka država članica za namen opravljanja dejavnosti iz člena 1(1) te direktive prizna za odvetnika vse osebe, naštete v odstavku 2 istega člena. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Vzajemno priznavanje<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> načeloma pomeni, da standardi, pravila ali opredelitve izvirajo iz nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Vendar je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso besedilo določbe prava Unije, ki se za opredelitev svojega pomena in obsega ne sklicuje posebej na pravo držav članic, običajno razlagati avtonomno in enotno v celotni Uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Abcur</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑544/13 in C‑545/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:481">EU:C:2015:481</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Glede na to, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>odvetnik<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> opredeljen s sklicevanjem na nacionalno pravo, menim, da te sodne prakse ni mogoče uporabiti v obravnavanem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Bolj se mi zdi, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>dejavnost odvetnika<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> mešan pojem, saj vsebuje tako avtonomne elemente kot elemente, ki jih mora opredeliti vsaka država članica.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Kar zadeva avtonomne elemente, člen 4(1) Direktive 77/249 navaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>dejavnosti v zvezi z zastopanjem stranke v sodnih postopkih ali pred javnimi organi<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Člen 5(1) te direktive prav tako napotuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>dejavnosti, povezan[e] z zastopanjem stranke v sodnih postopkih<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Poleg tega je mogoče domnevati, da pojem dejavnosti odvetnika prav tako zajema pravno svetovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da overitev podpisa ne izpolnjuje te zahteve, saj se ne zahteva nobeno pravno znanje. Zato imam resne pomisleke glede opredelitve navadne overitve podpisa – vsaj z vidika zadevne nacionalne zakonodaje – kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>dejavnost odvetnika<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, saj ta pojem zajema avtonomne elemente, tako da se nanaša na dejavnosti, povezane s pravnim znanjem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 1(1), drugi pododstavek, Direktive 77/249</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(1), drugi pododstavek, Direktive 77/249 lahko države članice pridržijo za predpisane skupine odvetnikov sestavljanje javnih listin, s katerimi se podeli pravica do upravljanja zapuščine ali se ustanovi ali prenese stvarna pravica na nepreminčnini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kot navajata nemška vlada in Komisija, je bila ta določba dodana zaradi Združenega kraljestva in Irske, zato da se upošteva poseben pravni položaj teh dveh držav članic, v katerih nekatere kategorije odvetnikov opravljajo svoje dejavnosti na področju nepremičninskega prava. Namen te določbe je torej preprečiti, da bi odvetniki drugih držav članic lahko opravljali navedene dejavnosti v Združenem kraljestvu in na Irskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Razen Združenega kraljestva in Irske druge države članice leta 1977 niso potrebovale take drugačne ureditve, saj so tovrstno dejavnost že pridržale notarjem in se ni izpodbijalo, da te dejavnosti ne spadajo na področje uporabe Direktive 77/249.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>V istem smislu člen 5(2) Direktive 98/5 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>[d]ržave članice, ki na svojem ozemlju pooblastijo neko predpisano kategorijo odvetnikov za sestavljanje dokumentov za pridobitev pravice za upravljanje zapuščine umrlih oseb ter za pridobivanje in prenos lastniških deležev na zemljiščih [listin, s katerimi se podeli pravica do upravljanja zapuščine ali se ustanovi ali prenese stvarna pravica na nepreminčnini], kar je v drugih državah članicah pridržano za <HT TYPE="ITALIC">druge poklice kakor za odvetniški poklic</HT>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> lahko izključijo iz takšnih dejavnosti odvetnike, ki opravljajo poklic pod poklicnim nazivom iz svojih matičnih držav, dodeljenim v eni od teh zadnjih držav članic<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Poleg tega uvodna izjava 10 Direktive 98/5, v skladu s katero <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>bi bilo treba predvideti, kakor v Direktivi [77/249], možnost, da se iz dejavnosti odvetnikov, ki opravljajo poklic pod poklicnimi nazivi iz svoje matične države[…] v Združenem kraljestvu in na Irskem[,] izključi izdelava nekaterih formalnih dokumentov na področju prepisa premoženja in overitve oporok<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, prav tako potrjuje to razlago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Menim, da bi bilo treba to direktivo, če sistematika in besedilo določb Direktive 77/249 to omogočata, razlagati v skladu z določbami Direktive 98/5. Direktivi 77/249 in 98/5 namreč sledita istemu cilju in sta del iste logike, in sicer liberalizacije čezmejnih poklicnih dejavnosti odvetnikov, ki je bodisi začasna, kot je v primeru Direktive 77/249, bodisi stalna, kot je v primeru Direktive 98/5.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej tudi Barnard, C., <HT TYPE="ITALIC">The substantive law of the EU. The four freedoms</HT>, Oxford University Press, 4. izdaja, 2013, str. 320, ki meni, da sta ti dve direktivi del iste sestavljanke (<HT TYPE="ITALIC">jigsaw</HT>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Zato predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da določbe Direktive Sveta 77/249 ne nasprotujejo temu, da država članica overjanje podpisov na listinah, ki so potrebne za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, pridrži notarjem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali člen 56 PDEU nasprotuje temu, da država članica overjanje podpisov na listinah, ki so potrebne za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, pridrži notarjem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Najprej je treba opozoriti, da so pogoji obličnosti, zahtevani za vpise v zemljiško knjigo, urejeni v nacionalnem pravu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Ne da bi hotel kakor koli vnaprej soditi o okvirih člena 81 PDEU, pa sicer ne obstaja noben pravni akt Unije, ki bi obravnaval to problematiko.</P></NOTE> Iz tega izhaja, da je pravo, ki se uporabi, pravo države članice, v kateri se vodi register. V postopku v glavni stvari je torej avstrijsko pravo tisto, ki predpisuje pogoje obličnosti, ki se zahtevajo za vpise v zemljiško knjigo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Čeprav so pogoji obličnosti, zahtevani za vpise v zemljiško knjigo, urejeni v nacionalnem pravu, pa morajo biti seveda združljivi s pravom Unije in v obravnavanem primeru zlasti s temeljno svoboščino svobodnega opravljanja storitev, določeno v členu 56 PDEU.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Omejevanje svobode opravljanja storitev</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V skladu s členom 56 PDEU so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>omejitve<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> svobode opravljanja storitev prepovedane.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da svoboda opravljanja storitev iz člena 56 PDEU ne zahteva samo odprave vsakršne diskriminacije ponudnika storitev s sedežem v drugi državi članici zaradi njegovega državljanstva, ampak tudi odpravo vsakršne omejitve, tudi če se ta omejitev uporablja brez razlikovanja za nacionalne ponudnike in ponudnike iz drugih držav članic, če prepoveduje, ovira ali zmanjšuje privlačnost dejavnosti ponudnika s sedežem v drugi državi članici, v kateri ta zakonito opravlja podobne storitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130718">18. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Citroën Belux</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑265/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:498">EU:C:2013:498</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Poleg tega v skladu s sodno prakso Sodišča člen 56 PDEU zahteva, da se odpravijo vse ovire za to temeljno svoboščino, ki izhajajo iz tega, da ima ponudnik storitev sedež v državi članici, ki ni tista, v kateri se storitev opravi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140619">19. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Strojírny Prostějov in ACO Industries Tábor</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑53/13 in C‑80/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2011">EU:C:2014:2011</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Kot pravilno poudarja Komisija v svojem stališču, obravnavana zakonodaja izključuje, da bi kdor koli, ki ni avstrijski notar, veljavno overil podpis na zemljiškoknjižnem predlogu. Tak ukrep ne ustvarja diskriminacije med avstrijskimi in češkimi odvetniki glede na izvor storitve. Vendar pa omejuje svobodo opravljanja storitev v primeru čeških odvetnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Gre torej za omejitev svobode opravljanja storitev, ki je posledica dejstva, da rezultat storitve, ki je bila opravljena v eni državi članici, v nekaterih primerih ni priznan v drugi državi članici. Overitve podpisa, ki je bila opravljena v Češki republiki, ni mogoče uporabiti za vpis v zemljiško knjigo v Avstriji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Argumenta nemške vlade, da naj zaradi formalnosti avstrijske zakonodaje tam ne bi bilo omejevalnega učinka na dejavnost odvetnika, zato ni mogoče sprejeti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Nazadnje je treba poudariti, da je Sodišče v sodbi z dne <DATE ISO="20110524">24. maja 2011</DATE>, Komisija/Avstrija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑53/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:338">EU:C:2011:338</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 91 do 95.</P></NOTE> že obširno pojasnilo, da dejavnost overjanja, ki je zaupana avstrijskim notarjem, nima neposredne in posebne zveze z izvajanjem javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU. Zato se ni mogoče sklicevati na izjemo izvajanja javne oblasti, ki izhaja iz členov 62 PDEU in 51, prvi odstavek, PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Utemeljenost</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Menim, da je pravno bistvo obravnavane zadeve v morebitni utemeljenosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Čeprav se nekatere podrobnosti v njihovih argumentih razlikujejo, vse države članice, ki so predložile stališča, in sicer avstrijska, češka, nemška, španska, francoska, latvijska, luksemburška, poljska in slovenska vlada, menijo, da je obravnavana zakonodaja utemeljena, medtem ko Komisija meni nasprotno.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Nujni razlog v splošnem interesu: nemoteno delovanje zemljiškoknjižnega sistema</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20110524">24. maja 2011</DATE>, Komisija/Avstrija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑53/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:338">EU:C:2011:338</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>dejstvo, da se z notarskimi dejavnostmi uresničujejo cilji v javnem interesu, katerih namen je zlasti, da se zagotovi zakonitost in pravna varnost aktov, ki jih sklenejo posamezniki med seboj, pomeni nujni razlog v splošnem interesu, ki lahko upraviči morebitne omejitve člena [49 PDEU], ki bi izhajale iz posebnih značilnosti notarske dejavnosti, kot so značilnosti postopkov imenovanja, ki se uporabljajo za notarje, omejitev njihovega števila in njihovih krajevnih pristojnosti ali sistem njihovega nagrajevanja, neodvisnosti, nezdružljivosti opravljanja funkcije in njene trajnosti, če te omejitve omogočajo, da se dosežejo omenjeni cilji in so za doseganje teh ciljev nujne<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V tem okviru tako kot poljska in nemška vlada menim, da se nemoteno delovanje zemljiškoknjižnega sistema veže na zagotavljanje zakonitosti in pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Kot pravilno poudarja nemška vlada, ima zemljiška knjiga v nekaterih državah, kot sta Republika Avstrija in Zvezna republika Nemčija, na splošno, še posebej pa v nepremičninskih poslih, odločilen pomen. Vpis v zemljiško knjigo ima namreč konstitutivni učinek, in sicer lastnina pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo. Varstvo zemljiške knjige in pravilnosti vpisov vanjo prispeva k zagotavljanju nemotenega delovanja pravosodnega sistema.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Ki je v skladu s sodno prakso Sodišča nujni razlog v splošnem interesu. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19961212">12. decembra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Reisebüro Broede</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑3/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:487">EU:C:1996:487</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Zdaj pa je treba preučiti vprašanje, ali je to, da se overjanje podpisov za potrebe vpisov v zemljiško knjigo v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, pridrži notarjem, v skladu z zahtevo sorazmernosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Sorazmernost avstrijske zakonodaje</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Da bi izpolnil zahtevo po sorazmernosti, mora biti ukrep, prvič, primeren (ali zmožen ali take vrste), da zagotovi uresničitev zastavljenega cilja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Ukrep je zmožen zagotavljati uresničevanje navedenega cilja, le če resnično zagotavlja, da se ta cilj uresničuje dosledno in sistematično.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101216">16. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Josemans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑137/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:774">EU:C:2010:774</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v zvezi s prostim pretokom blaga pa moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Deutsche Parkinson Vereinigung</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑148/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:394">EU:C:2016:394</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Kot je pravilno poudarila poljska vlada, o zmožnosti avstrijske zakonodaje v obravnavanem primeru ni mogoče dvomiti. S tem, da lahko podpise overjajo samo notarji, se primerno zagotovi nemoteno delovanje zemljiške knjige.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Drugič, ukrep ne sme presegati tistega, kar je potrebno za uresničitev njegovega cilja. Če je isti cilj mogoče doseči z več ukrepi, je treba sprejeti tisti ukrep, ki najmanj omejuje svobodo opravljanja storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Naj najprej ugotovim, da niti predložitveno sodišče v svojem predlogu za sprejetje predhodne odločbe niti avstrijska vlada v svojem stališču nista načela tega vprašanja, za katero vendarle menim, da je bistveno. Natančneje, niti predložitveno sodišče niti avstrijska vlada nista navedla, da bi bile zahteve, ki jih morajo izpolniti avstrijski notarji in češki odvetniki, v primeru čeških odvetnikov manjše, tako da bi bilo ogroženo nemoteno delovanje zemljiškoknjižnega sistema v Avstriji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Overitev, kakršna se obravnava v postopku v glavni stvari, ne zahteva poznavanja avstrijskega prava, pa tudi sicer nikakršnega poznavanja prava nasploh. Kot je pravilno opozorila Komisija, overitev ne zahteva priprave aktov ali dajanja pravnih mnenj o zapletenih vprašanjih, temveč gre zgolj za ugotavljanje istovetnosti navzoče osebe in potrditev, da je lastnoročno podpisala dokument.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>To, da je opravljanje te storitve sistematično pridržano avstrijskemu notarju, bi se lahko na prvi pogled zdelo kot očitno pretirana zahteva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Kljub temu menim, da je na podlagi informacij, ki so na voljo Sodišču, obravnavana zakonodaja, ki določa, da lahko samo notarji overjajo podpise na listinah, potrebnih za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, sorazmerna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Republika Avstrija to pristojnost pridržuje notarjem, saj ima veliko zaupanje v sodišča in notarje za vodenje zemljiške knjige. Zlasti kar zadeva notarje, v tem okviru ne bi prerekal odločitve avstrijskega zakonodajalca, da pooblasti za overjanje samo pravnega strokovnjaka, ki je pod strogim državnim nadzorom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Poleg tega menim, da bi Republika Avstrija težko ustrezno nadzirala dejavnost tujih odvetnikov v zvezi z izdajanjem potrdil za namene zemljiške knjige in sankcionirala morebitne pomanjkljivosti z disciplinskimi ukrepi. Država članica, kot je Republika Avstrija, ki določa sistem preventivnega delovanja pravosodja z uvedbo zemljiške knjige in jamstev, ki jih ta vsebuje zaradi varstva lastninske pravice na nepremičninah, se lahko le s težavo odpove državnemu nadzoru in učinkovitemu zagotavljanju nadzora nad vpisi v zemljiško knjigo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari sistem nadzora nad češkimi odvetniki, kot ga je predstavila češka vlada, nikakor ne zagotavlja zadostnih jamstev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Češka vlada je na obravnavi pojasnila, da se v Republiki Češki z vidika overjanja podpisov redno preverjajo registri, ki jih vodijo notarji in odvetniki. Registri notarjev se preverjajo na dveh ravneh, med drugim jih preverja tudi ministrstvo za pravosodje, medtem ko registre odvetnikov preverja samo odvetniška zbornica.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Na podlagi informacij, ki so na voljo Sodišču, tak sistem po mojem mnenju ne more zagotoviti dejanskega, uspešnega in učinkovitega nadzora, ki bi bil primerljiv z nadzorom nad notarji v državi s sistemom latinskega notariata in ki bi zagotavljal visoko stopnjo zaupanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje odgovori, da člen 56 PDEU ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je člen 31 GBG, v skladu s katero je overjanje podpisov na listinah, ki so potrebne za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, pridržano sodiščem in notarjem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija), odgovori:</TXT><P>Niti določbe Direktive Sveta 77/249/EGS z dne <DATE ISO="19770322">22. marca 1977</DATE> o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov niti člen 56 PDEU ne nasprotujejo temu, da država članica overjanje podpisov na listinah, ki so potrebne za nastanek ali prenos stvarnih pravic na nepremičninah, pridrži notarjem.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>