SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (šesti senat)
z dne 2. julija 2009 ( *1 )
„Znamka Skupnosti — Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki jo predstavlja roka, ki drži karto s tremi trikotniki — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“
V zadevi T-414/07,
Européenne de traitement de l’information (Euro-Information) s sedežem v Strasbourgu (Francija), ki jo zastopajo P. Greffe, M. Chaminade in L. Paudrat, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata O. Montalto in R. Bianchi, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 6. septembra 2007 (zadeva R 290/2007-1), s katero je bila zavrnjena zahteva za registracijo znaka, ki predstavlja roko, ki drži karto s tremi trikotniki, kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (šesti senat),
v sestavi A. W. H. Meij, predsednik, V. Vadapalas (poročevalec) in L. Truchot, sodnika,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 19. novembra 2007,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 4. februarja 2008,
na podlagi obravnave z dne 10. oktobra 2008
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
|
1 |
Tožeča stranka, Européenne de traitement de l’information (Euro-Information), je 10. julija 2006 na Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne o znamki Skupnosti (UL L 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne o znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)). |
|
2 |
Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je spodaj ponatisnjeni figurativni znak:
|
|
3 |
Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija znamke, spadajo v razrede 9, od 35 do 38 in 42 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo v okviru vsakega od teh razredov tem opisom:
|
|
4 |
Preizkuševalec je z odločbo z dne 18. decembra 2006 zavrnil to zahtevo za registracijo na podlagi člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009) le za te proizvode in storitve (v nadaljevanju: zadevni proizvodi in storitve):
|
|
5 |
Tožeča stranka je 15. februarja 2007 v skladu s členi od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo preizkuševalca. |
|
6 |
Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 6. septembra 2007 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil to pritožbo na podlagi člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009), ker naj prijavljeni znak ne bi imel razlikovalnega učinka v zvezi z zadevnimi proizvodi in storitvami. Po mnenju odbora za pritožbe bo upoštevna javnost v tej znamki videla koristno informacijo, napotek ali postopek, kako se z uporabo bančne ali druge kartice izvrši transakcija. |
Predlogi strank
|
7 |
Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
|
|
8 |
Na obravnavi je tožeča stranka svoje predloge dopolnila z zahtevo, naj se UUNT naloži plačilo stroškov. |
|
9 |
UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
|
Pravo
Dopustnost drugega tožbenega predloga tožeče stranke
|
10 |
Tožeča stranka z drugim tožbenim predlogom Sodišču prve stopnje predlaga, naj UUNT odredi registracijo prijavljene znamke. V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora v skladu s členom 63(6) Uredbe št. 40/94 (postal člen 65(6) Uredbe št. 207/2009) UUNT storiti vse, kar je treba, da izvrši sodbo sodišča Skupnosti. Tako ni naloga Sodišča prve stopnje, da UUNT odredi določeno ravnanje. Ta mora namreč ukrepati v skladu z izrekom in obrazložitvijo te sodbe (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2001 v zadevi Mitsubishi HiTec Paper Bielefeld proti UUNT (Giroform), T-331/99, Recueil, str. II-433, točka 33, in z dne v zadevi Eurocool Logistik proti UUNT (EUROCOOL), T-34/00, Recueil, str. II-683, točka 12). Drugi predlog tožeče stranke je torej nedopusten. |
Temelj
|
11 |
Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009). |
Trditve strank
|
12 |
Tožeča stranka trdi, da po nobeni sestavini znamke, za katero je bila zahtevana registracija, to je stilizirana podoba roke, pravokotna podoba bele barve, ki jo drži roka, in zaporedje treh trikotnikov, sami zase ali skupaj, ni mogoče sklepati, da ta znamka pomeni „napotek“ ali „postopek“, kako izvršiti „transakcijo z uporabo bančne kartice“, kot je v izpodbijani odločbi trdil odbor za pritožbe. |
|
13 |
Prvič, tožeča stranka izpodbija pravilnost presoje odbora za pritožbe, da je pravokotna podoba svetle barve, ki jo drži roka in se pojavlja na spornem znaku, bančna kartica. |
|
14 |
Tako naj ne bi bilo prav trditi, da prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka, kar zadeva del proizvodov in storitev iz razredov 9, 35 in 42, ker so ti proizvodi in storitve nujno povezani z uporabo elektronskih plačilnih kartic in izvrševanjem transakcij s temi karticami, niti kar zadeva storitve iz razredov 36 in 38, ker ta znamka nosi sporočilo, da lahko potrošniki izvršijo te transakcije z elektronskimi ali magnetnimi karticami. |
|
15 |
Drugič, tožeča stranka trdi, da je roka, ki drži pravokotno podobo svetle barve, razlikovalna sestavina glede nekaterih zadevnih proizvodov in storitev zaradi stilizirane upodobitve ter razporeditve roke in pravokotne podobe. |
|
16 |
Po mnenju tožeče stranke se odbor za pritožbe pri poizkusu, da bi dokazal povezavo med nekaterimi sestavinami prijavljene znamke ter zadevnimi proizvodi in storitvami, ni omejil na sestavine prijavljene znamke ter seznam zadevnih proizvodov in storitev. Poleg tega naj bi namerno prezrl sestavo treh trikotnikov, ki naj bi bili ena od razlikovalnih in izstopajočih sestavin prijavljene znamke. Prav ta sestavina naj bi bila nenavadna in domišljijska za zadevne proizvode in storitve ter naj bi omogočala prepoznanje proizvodov in storitev tožeče stranke v primerjavi s proizvodi in storitvami njenih tekmecev. |
|
17 |
Po eni strani imajo po mnenju tožeče stranke sestavine prijavljene znamke, vsaka zase ali skupaj, popoln razlikovalni učinek, kar zadeva te proizvode in storitve:
|
|
18 |
Sestavine, ki ponazarjajo stilizirano roko, pravokotno podobo svetle barve, ki jo drži roka, in zaporedje treh trikotnikov, ki naj bi bili tudi skupaj razlikovalna in domišljijska sestava, naj bi vsaka zase imele razlikovalni učinek, kar zadeva zgoraj navedene proizvode in storitve, kar naj bi omogočalo ugotovitev, da ne obstaja nobena potreba po ohranitvi razpoložljivosti kombinacije teh sestavin za te proizvode in storitve. |
|
19 |
Tako naj ne bi nič omogočalo ugotovitve, da se sporna znamka na splošno uporablja v gospodarskem prometu v razmerju do teh proizvodov in storitev. |
|
20 |
Po drugi strani naj bi imela znamka, za katero se je zahtevala registracija, gledana v celoti, razlikovalni učinek za te proizvode in storitve:
|
|
21 |
Tožeča stranka pripominja, da je treba, čeprav bi nekatere sestavine prijavljene znamke morda lahko spominjale na področje, na katero spadajo zgoraj navedeni proizvodi in storitve, ugotoviti, da je ponazoritev zaporedja treh trikotnikov razlikovalna in domišljijska glede teh proizvodov in storitev. Tako naj ne bi bilo nobene potrebe po ohranitvi razpoložljivosti tega elementa za te proizvode in storitve. |
|
22 |
Poleg tega ni bilo mogoče ugotoviti, da se ta sestavina na splošno uporablja v gospodarskem prometu za take proizvode in storitve. Zato naj bi imelo zaporedje treh trikotnikov skupaj z drugimi sestavinami, ki sestavljajo sporno znamko, razlikovalni učinek, kar zadeva te proizvode in storitve. |
|
23 |
Tretjič, tožeča stranka pripominja, da je zaporedje treh trikotnikov temne barve, obrnjenih proti desni, od katerih dva ležita na pravokotni podobi, ena od razlikovalnih in izstopajočih sestavin glede vseh zadevnih proizvodov in storitev. |
|
24 |
Trije trikotniki črne barve, katerih grafika naj bi bila nenavadna in domišljijska glede zadevnih proizvodov in storitev, naj bi namreč vidno izstopali in znamki kot celoti dajali čisto poseben vtis, ki naj bi potrošnikom omogočal, da si jo zapomnijo in jo razlikujejo od konkurenčnih znamk. |
|
25 |
Tožeča stranka poudarja, da iz ničesar ni mogoče sklepati, da se sporna znamka na splošno uporablja v gospodarskem prometu v zvezi z zadevnimi proizvodi in storitvami. Upoštevni javnosti naj bi omogočala, da lahko brez zmede razlikuje proizvode in storitve imetnika znamke od tistih, ki imajo drug trgovski izvor. |
|
26 |
Tožeča stranka trdi, da je pred vložitvijo zahteve za registracijo dokazala, da se je logotip, sestavljen iz treh trikotnikov, obrnjenih proti desni, pogosto uporabljal. Predložila je primerek papirja z glavo, dva računa in izvleček s svoje spletne strani. Po njenem mnenju bo javnost neizogibno ugotovila povezavo med njo in prijavljeno znamko, ki v celoti povzema ta logotip. |
|
27 |
Tožeča stranka še poudarja, da je poseben razlikovalni učinek prijavljene znamke očiten, saj se je ta znamka pogosto uporabljala pred vložitvijo zahteve za registracijo. Banke, s katerimi naj bi bila povezana, naj bi jo uporabljale na svojih bankomatih, kar naj bi potrdila fotografija, posneta leta 2005 v Thionvillu (Francija), in dokument „Euro Automatic Cash-Supports et déploiements sur GABs CEE-SE-IDF-SMB“ iz junija 2006, ki ju je predložila med postopkom pred UUNT. Zato trdi, da daje taka raba prijavljeni znamki presežek razlikovalnega učinka in da poznavanje upoštevne javnosti te znamke še okrepi njen razlikovalni učinek. |
|
28 |
Nazadnje, tožeča stranka poudarja, da je UUNT že sprejel registracijo znamk, primerljivih s prijavljeno znamko. |
|
29 |
UUNT izpodbija utemeljenost trditev tožeče stranke. |
Presoja Sodišča prve stopnje
|
30 |
V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009) se kot znamka ne registrirajo „znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka“. |
|
31 |
V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba razlikovalni učinek znamke presojati, po eni strani, glede na proizvode ali storitve, za katere se je zahtevala registracija, in, po drugi strani, glede na zaznavo upoštevne javnosti, ki je sestavljena iz povprečnih porabnikov navedenih proizvodov ali storitev, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni (sodbi Sodišča z dne 29. aprila 2004 v združenih zadevah Henkel proti UUNT, C-456/01 P in C-457/01 P, Recueil, str. I-5089, točka 35, in z dne v zadevi Storck proti UUNT, C-25/05 P, ZOdl., str. I-5719, točka 25). |
|
32 |
Treba je opozoriti, da so znamke, določene v členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009), predvsem tiste, ki so za upoštevno javnost pri predstavitvi zadevnih proizvodov ali storitev široko uporabljene v gospodarskem prometu ali glede katerih obstajajo vsaj konkretni indici, ki dopuščajo sklep, da so lahko tako uporabljene. Poleg tega znaki iz te določbe ne morejo opravljati bistvene naloge znamke, in sicer identificirati trgovski izvor proizvoda ali storitve, da bi s tem potrošniku, ki je pridobil proizvod ali storitev, ki sta označena z znamko, omogočili, da med poznejšo pridobitvijo ponovi nakup, če se je ta izkazal za pozitivnega, ali se mu izogne, če se je izkazal za negativnega (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 3. decembra 2003 v zadevi Nestlé Waters France proti UUNT (oblika steklenice), T-305/02, Recueil, str. II-5207, točka 28, z dne v zadevi Fieldturf proti UUNT (LOOKS LIKE GRASS… FEELS LIKE GRASS… PLAYS LIKE GRASS), T-216/02, Recueil, str. II-1023, točki 23 in 24, in z dne v zadevi Henkel proti UUNT (oblika bele in prozorne stekleničke), T-393/02, ZOdl., str. II-4115, točka 30). |
|
33 |
Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve odbora za pritožbe glede upoštevne javnosti. Preverjanje presoje odbora za pritožbe o razlikovalnem učinku prijavljene znamke bo zato opravljeno ob upoštevanju povprečnega evropskega porabnika, normalno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega, navedenega v točki 15 izpodbijane odločbe. |
|
34 |
Tožeča stranka ne zanika, da prijavljena znamka ustreza grafični upodobitvi, sestavljeni iz ponazoritve stilizirane roke, pravokotne podobe svetle barve, ki jo drži roka, in zaporedja treh trikotnikov temne barve, ki so obrnjeni proti desni in od katerih dva ležita na pravokotni podobi. |
|
35 |
V zvezi z razlikovalnim učinkom prijavljene znamke, na katerega se tožeča stranka sklicuje zaradi stilizirane ponazoritve sestavin znamke, je treba preučiti, ali prijavljeno znamko glede na celoten vtis, ki ga vzbuja kombinacija njene oblike, barv in risb, upoštevna javnost lahko dojame kot označbo njenega trgovskega izvora. |
|
36 |
V zvezi s tem je treba najprej zavrniti trditev tožeče stranke, ki skuša ločiti različne sestavine prijavljene znamke in ločeno presoditi njihov razlikovalni učinek. Razlikovalni učinek prijavljene znamke je treba namreč presoditi na podlagi celotnega vtisa, ki ga vzbuja, in ne ločeno na podlagi vsake od njenih sestavin (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 15. septembra 2005 v zadevi BioID proti UUNT, C-37/03 P, ZOdl., str. I-7975, točka 29, in z dne v zadevi Eurohypo proti UUNT, C-304/06 P, ZOdl., str. I-3297, točka 41). |
|
37 |
Upoštevna javnost pa bo, kot je ob upoštevanju zadevnih proizvodov in storitev pravilno ugotovil odbor za pritožbe, ponazoritev roke, ki drži pravokotno podobo v obliki kartice, poleg katere so trije trikotniki, obrnjeni v isto smer, dojela kot koristno informacijo, s katero se želi dati napotek, kako uporabiti kartico za izvršitev transakcije, in ne kot označbo trgovskega izvora zadevnih proizvodov in storitev. Povprečni porabnik se namreč vsak dan srečuje s takimi koristnimi znaki na različnih krajih, na primer na bankah, v supermarketih, na postajah, letališčih, parkiriščih in v telefonskih govorilnicah. |
|
38 |
Treba je ugotoviti, da tožeča stranka ni podala nobene trditve, ki bi lahko vzbudila dvom o utemeljenosti te presoje. Čeprav tožeča stranka zanika, da se pravokotno podobo svetle barve lahko dojame kot magnetno kartico ali pametno kartico, je treba upoštevati, da okoliščine, v katerih se pojavlja, in sicer stilizirana roka, ki jo drži, in trije usmerjeni trikotniki ter zadevni proizvodi in storitve ne puščajo nobenega dvoma o tem, kako bi ta znak dojela upoštevna javnost. |
|
39 |
Prav tako je treba pripomniti, da skupina treh trikotnikov črne barve zaradi svoje vključenosti v sporni znak nima razlikovalnega učinka, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ker jo upoštevna javnost dojema kot skupino treh usmerjevalnih puščic s koristno nalogo, in sicer da kažejo, kako je treba magnetno kartico vstaviti v avtomat. Tako omenjeni trikotniki nimajo razlikovalnega učinka glede nobenega od razredov zadevnih proizvodov in storitev. Zato ni treba ločeno preučiti drugih sestavin prijavljene znamke. |
|
40 |
Poleg tega je treba poudariti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da njegov sklep glede neobstoja razlikovalnega učinka prijavljene znamke velja, kot je podrobno dokazal v točkah od 19 do 22 izpodbijane odločbe, za vse zadevne proizvode in storitve, ki so povezani z uporabo elektronskih plačilnih kartic in opravljanjem transakcij z uporabo takih kartic, kot so elektronska plačila z magnetno kartico (razred 9), upravnim poslovodenjem prodajnih avtomatov (razred 35), sistemi plačevanja prek elektronskih medijev na računalniških omrežjih (razred 42), trženjem magnetnih plačilnih kartic in transakcijami z uporabo teh kartic (razred 36) ter telekomunikacijskimi postopki in prenosi elektronskih informacij, ki delujejo kot neke vrste sporočila, na podlagi katerih je mogoče te storitve dobiti z uporabo magnetne kartice (razred 38). |
|
41 |
V zvezi s tem je treba še posebej ugotoviti, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je odbor za pritožbe storil napako, ko je v točkah od 19 do 22 izpodbijane odločbe menil, da naj bi ob upoštevanju zadevnih proizvodov in storitev upoštevna javnost prijavljeno znamko dojemala kot neposredno in neizogibno povezano z opravljanjem plačilnih transakcij prek elektronskih medijev z magnetno kartico. |
|
42 |
Glede na navedeno je treba sklepati, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da prijavljeni znak glede na celoten vtis, ki ga vzbuja kombinacija različnih sestavin, upoštevni javnosti ne omogoča prepoznati trgovskega izvora zadevnih proizvodov in storitev, ko se odloča med nakupovanjem. |
|
43 |
Tožeča stranka še trdi, da je razlikovalni učinek prijavljene znamke še močnejši, po eni strani, zaradi rabe sestavine, ki predstavlja zaporedje treh trikotnikov, obrnjenih proti desni, kot logotipa tožeče stranke na njenem papirju z glavo, računih in na njeni spletni strani ter, po drugi strani, ker je prijavljeno znamko pred vložitvijo zahtevka za registracijo znamke uporabljala bančna skupina, ki ji pripada, najprej na avtomatskih okencih banke CIC in nato celotne skupine. |
|
44 |
Glede tega je treba najprej opozoriti, da se tožeča stranka ne sklicuje na kršitev člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009), v skladu s katerim absolutni razlogi za zavrnitev registracije iz člena 7(1)(b)(c) in (d) navedene uredbe (postal člen 7(1)(b)(c) in (d) Uredbe št. 207/2009) ne nasprotujejo registraciji znamke, če je ta z uporabo pridobila razlikovalni učinek za proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija. Pomembno pa je poudariti, da se tožeča stranka ne more izogniti absolutnemu razlogu za zavrnitev registracije iz člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009) z utemeljitvijo, da naj bi prijavljena znamka pridobila „presežek“ razlikovalnega učinka ali da naj bi se ta okrepil z uporabo znamke. Ker prijavljena znamka nima posebnega razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009), se ta znak lahko registrira samo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009). |
|
45 |
Ker tožeča stranka dodatno navaja, da ima prijavljena znamka zadosten razlikovalni učinek v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009) zaradi rabe, po eni strani, logotipa, sestavljenega iz treh trikotnikov, in, po drugi strani, zaradi rabe same prijavljene znamke, je posledično treba ta ugovor zavrniti. |
|
46 |
Ker je tožeča stranka kljub temu vztrajala, da je treba prijavljeno znamko registrirati na podlagi člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009), je treba opozoriti, da iz sodne prakse v zvezi z razlago člena 3(3) prve direktive Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L40, str. 1), katerega normativna vsebina je enaka tisti iz člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009), izhaja, da pridobitev razlikovalnega učinka znamke z uporabo zahteva, da zaradi znamke vsaj pomemben del upoštevne javnosti zaznava zadevne proizvode ali storitve, kot da izvirajo iz določenega podjetja (v tem smislu glej sodbi Sodišča z dne v združenih zadevah Windsurfing Chiemsee, C-108/97 in C-109/97, Recueil, str. I-2779, točka 52, in z dne v zadevi Philips, C-299/99, Recueil, str. I-5475, točka 61; v zvezi z Uredbo št. 40/94 glej tudi sodbi Sodišča prve stopnje z dne v zadevi Eurocermex proti UUNT (oblika pivske steklenice), T-399/02, Recueil, str. II-1391, točka 42, in z dne v zadevi Europig proti UUNT (EUROPIG), T-207/06, ZOdl., str. II-1961, točka 55). |
|
47 |
Za presojo razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo znamke, se lahko upoštevajo zlasti tržni delež znamke, intenzivnost, geografsko območje in trajanje uporabe te znamke, obseg naložb podjetja za promocijo znamke, delež upoštevne javnosti, ki zazna proizvode ali storitve, kot da izhajajo iz določenega podjetja zaradi znamke ter pojasnila gospodarskih in industrijskih zbornic ali drugih poklicnih združenj. Če se na podlagi teh elementov lahko presodi, da upoštevna javnost, ali vsaj njen znaten del, zaradi te znamke prepozna, da proizvod izvira iz določenega podjetja, potem se lahko ugotovi, da je izpolnjen pogoj iz člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009) (po analogiji glej zgoraj navedeni sodbi Windsurfing Chiemsee, točki 51 in 52, in Philips, točki 60 in 61; ter sodbo Sodišča prve stopnje z dne 5. marca 2003 v zadevi Alcon proti UUNT – Dr. Robert Winzer Pharma (BSS), T-237/01, Recueil, str. II-411, točka 50). |
|
48 |
V obravnavanem primeru je treba najprej poudariti, da se logotip, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ne ujema s prijavljeno znamko, ampak je eden elementov, iz katerih je sestavljena. Vendar, kot je odbor za pritožbe pravilno ugotovil v točki 27 izpodbijane odločbe, ta razlikovalni učinek celo ob predpostavki, da je ta logotip zaradi rabe pridobil razlikovalni učinek, ne more koristiti prijavljenemu znaku, ki je sestavljen iz drugih sestavin, ki odločilno vplivajo na celoten vtis, ki ga vzbuja. |
|
49 |
Nato je treba ugotoviti, da dokazila o rabi prijavljene znamke, ki jih je tožeča stranka predložila med postopkom pred UUNT, ob upoštevanju zahtev iz člena 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009), na katere je bilo opomnjeno v točkah 47 in 48 zgoraj, očitno niso zadostna, da bi dokazala z rabo pridobljen razlikovalni učinek. V zvezi s tem je dovolj pripomniti, da zaradi neobstoja upoštevnih elementov o tržnih deležih ter intenzivnosti in geografskem območju rabe prijavljene znamke sama okoliščina, da je navedeno znamko uporabljala bančna skupina na svojih bankomatih, nikakor ne zadostuje, da bi menili, da bo znaten del upoštevne javnosti tožeči stranki ali skupini, ki ji pripada, pripisal zadevne proizvode in storitve, za katere naj bi se uporabljala prijavljena znamka. |
|
50 |
Zato trditve tožeče stranke ne morejo niti utemeljiti okrepitve razlikovalnega učinka prijavljene znamke niti dokazati njegove pridobitve z rabo v skladu s členom 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009). |
|
51 |
Kar zadeva trditve v zvezi s prejšnjimi registracijami, ki jih je opravil UUNT in s katerimi se skuša očitati kršitev načela enakega obravnavanja, je treba opozoriti, da je treba zakonitost odločb odborov za pritožbe v skladu z ustaljeno sodno prakso presojati le na podlagi Uredbe št. 40/94 (postala Uredba št. 207/2009), kot jo je razlagalo sodišče Skupnosti, in ne na podlagi prejšnje prakse odločanja teh odborov (zgoraj navedena sodba BioID proti UUNT, točka 47, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2002 v zadevi Streamserve proti UUNT (STREAMSERVE), T-106/00, Recueil, str. II-723, točka 66). |
|
52 |
Iz tega sledi, da edini tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009), ni utemeljen in da je zato treba tožbo zavrniti. |
Stroški
|
53 |
V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov v skladu s predlogi UUNT. |
|
Iz teh razlogov je SODIŠČE PRVE STOPNJE (šesti senat) razsodilo: |
|
|
|
Meij Vadapalas Truchot Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 2. julija 2009. Podpisi |
( *1 ) Jezik postopka: francoščina.