EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.9.2025
COM(2025) 485 final
POROČILO KOMISIJE
o zbiranju specifičnih podatkov, povezanih s plačilnim računom, od držav članic v skladu s členom 27 Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov
KAZALO
1. UVOD
2. SPOŠTOVANJE ČLENOV 4, 5 IN 6 S STRANI PONUDNIKOV PLAČILNIH STORITEV
3. SPOŠTOVANJE ZAHTEV ZA ZAGOTOVITEV PRIMERJALNIH SPLETNIH MEST V SKLADU S ČLENOM 7 S STRANI DRŽAV ČLANIC
4. ŠTEVILO ZAMENJAV PLAČILNIH RAČUNOV IN DELEŽ PROŠENJ ZA ZAMENJAVO, KI SO BILE ZAVRNJENE
5. ŠTEVILO KREDITNIH INSTITUCIJ, KI PONUJAJO OSNOVNE PLAČILNE RAČUNE, IN ŠTEVILO TAKŠNIH RAČUNOV, KI SO BILI ODPRTI, TER DELEŽ ZAVRNJENIH PROŠENJ ZA ODPRTJE OSNOVNIH PLAČILNIH RAČUNOV
6. SKLEP
1. UVOD
Direktiva o plačilnih računih je začela veljati septembra 2014. Države članice so morale do 18. septembra 2016 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z direktivo o plačilnih računih. V skladu s členom 27 navedene direktive mora Komisija pripraviti poročilo, ki zagotavlja informacije o:
1.spoštovanju določb členov 4, 5 in 6 direktive o plačilnih računih s strani ponudnikov plačilnih storitev;
2.spoštovanju zahtev za zagotovitev primerjalnih spletnih mest v skladu s členom 7 direktive o plačilnih računih s strani držav članic;
3.številu zamenjav plačilnih računov in deležu prošenj za zamenjavo, ki so bile zavrnjene;
4.številu kreditnih institucij, ki ponujajo osnovne plačilne račune, in številu takšnih računov, ki so bili odprti, ter deležu prošenj za odprtje osnovnih plačilnih računov, ki so bile zavrnjene.
Kot je določeno v členu 27, poročilo temelji izključno na informacijah, ki jih predložijo države članice. Vendar je v podatkih nekaj vrzeli (npr. če informacije v državi članici niso bile na voljo). Metodologije zbiranja podatkov in njihovi viri so se lahko med državami članicami tudi razlikovali, to pa lahko oteži primerjave in oceno.
To je drugo poročilo na podlagi člena 27 direktive o plačilnih računih, ki zajema informacije za leti 2022 in 2023 1 . Pripravljeno je bilo na podlagi vprašalnika, o katerem so razpravljali in se o njem dogovorili vladni predstavniki 27 držav članic EU.
2.SPOŠTOVANJE ČLENOV 4, 5 IN 6 S STRANI PONUDNIKOV PLAČILNIH STORITEV
S poglavjem II direktive o plačilnih računih se uvajajo pravila za zagotovitev, da ponudniki plačilnih storitev dajo na voljo jasne in pregledne informacije o nadomestilih, povezanih s plačilnimi računi. Kot je navedeno v uvodnih izjavah direktive o plačilnih računih, sta njena glavna cilja (i) okrepiti notranji trg majhnih bančnih poslov in (ii) opolnomočiti potrošnike, da bodo lahko učinkovito primerjali ponudbe in sprejemali ustrezno utemeljene odločitve.
Prvi korak k doseganju teh ciljev je opredelitev standardizirane terminologije, kot je opisano v členu 3 direktive o plačilnih računih. V ta namen imajo države članice zdaj na voljo seznam najpogostejših storitev, povezanih s plačilnim računom, za katere se plačuje nadomestilo, pri čemer je bil seznam pripravljen na podlagi celostnega pristopa po korakih. Ta standardizirana terminologija je navedena v delegirani uredbi 2 . Je tudi podlaga za naslednje člene v poglavju II, saj morajo ponudniki plačilnih storitev uporabljati te dogovorjene izraze, da bi izpolnili preostale določbe poglavja.
V skladu s členom 27 direktive o plačilnih računih so države članice predložile naslednje informacije o členih 4, 5 in 6, ki zadevajo raven spoštovanja s strani ponudnikov plačilnih storitev.
a)Člen 4: dokument z informacijami o nadomestilih in glosar
Člen 4 določa, da morajo ponudniki plačilnih storitev potrošnikom pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun pravočasno zagotoviti dokument z informacijami o nadomestilih. Dokument mora biti predložen v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov ter vsebovati standardizirane izraze in ustrezna nadomestila za vsako storitev, ki jo ponudnik ponuja. Za obliko dokumenta z informacijami o nadomestilih veljajo natančna pravila, določena v izvedbeni uredbi 3 . Poleg tega morajo ponudniki plačilnih storitev dati na voljo glosar standardiziranih izrazov in opredelitev pojmov ter zagotoviti, da sta dokument z informacijami o nadomestilih in glosar potrošnikom kadar koli brezplačno na voljo v različnih oblikah, tudi v elektronski obliki na njihovih spletnih mestih in v njihovih prostorih ter na zahtevo potrošnika v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov.
Kar zadeva pravočasno zagotavljanje dokumentov z informacijami o nadomestilih potrošnikom, kot je določeno v členu 4(1), podatki kažejo, da ponudniki plačilnih storitev to obveznost na splošno izpolnjujejo. Ta ugotovitev temelji na opravljenih anketah, inšpekcijskih pregledih ali drugih nadzornih preverjanjih in analizah (npr. BE, CZ, DE, ES, FR, HR, HU, IE, IT, LU, LV, MT, PL, PT, RO, SI) 4 ter dejstvu, da so bile pritožbe ali drugi znaki neskladnosti ponudnikov zelo redki (npr. AT, BG, CY, DK, EE, EL, ES, FI, LT, NL, SE, SK). Te ugotovitve na splošno kažejo, da ponudniki to obveznost izpolnjujejo. Dokumenti z informacijami so potrošnikom predstavljeni tudi v različnih oblikah, kar vključuje fizično obliko v poslovalnicah in digitalno obliko na spletnih mestih. V zvezi s tem je Nizozemska poudarila, da so dokumenti z informacijami o nadomestilih na spletnih mestih sicer na voljo, vendar jih potrošniki ne najdejo vedno zlahka. Francija je opozorila na nedavno opaženo prakso kreditne institucije, ki informacije o cenah posreduje prek kode QR, pri čemer meni, da je to skladno, če povezava vodi do trajnega nosilca podatkov, ki ga je mogoče prenesti, natisniti ali shraniti, in če so informacije na voljo na zahtevo potrošnika.
V zvezi z zahtevo, da ponudniki plačilnih storitev dajo na voljo glosar standardiziranih izrazov, kot je določeno v členu 4(4), podatki kažejo, da ponudniki plačilnih storitev to obveznost na splošno izpolnjujejo. Ta ugotovitev temelji na anketah, inšpekcijskih pregledih ali drugih nadzornih preverjanjih in analizah (npr. BE, BG, CZ, DE, FR, HR, HU, IE, IT, LU, LV, MT, PL, PT, RO, SI) ter dejstvu, da so bile pritožbe ali drugi znaki neskladnosti ponudnikov zelo redki (npr. AT, CY, DK, EL, ES, FI, LT, NL, SE, SK). Te ugotovitve na splošno kažejo, da ponudniki to obveznost izpolnjujejo.
Glede zahteve, da sta potrošnikom (in nestrankam) na spletnem mestu in v prostorih ponudnika plačilnih storitev kadar koli na voljo dokument z informacijami o nadomestilih in glosar, kot je zahtevano v členu 4(5), podatki kažejo, da ponudniki plačilnih storitev to obveznost na splošno izpolnjujejo. Tudi ta ugotovitev temelji na anketah, inšpekcijskih pregledih ali drugih nadzornih preverjanjih in analizah (npr. BE, BG, CZ, DE, FR, HR, HU, IE, IT, LU, LV, MT, PL, PT, RO, SI) ter dejstvu, da so bile pritožbe ali drugi znaki neskladnosti ponudnikov zelo redki (npr. AT, CY, DK, EL, ES, FI, LT, NL, SE, SK). Te ugotovitve na splošno kažejo, da ponudniki to obveznost izpolnjujejo.
V omejenem številu primerov so bile ugotovljene nepravilnosti glede uporabe nestandardiziranih izrazov ter zagotavljanja dokumenta z informacijami o nadomestilih in glosarja. Zadevnim ponudnikom je bilo naročeno, naj ugotovljene težave odpravijo z ustreznimi popravnimi ukrepi, sankcije pa niso bile naložene, saj so ponudniki sprejeli ukrepe za izpolnitev zahtev (npr. ES, IT, PT). V Franciji je ena ustanova, ki ni zagotavljala dokumenta z informacijami o nadomestilih, po večkratnem neizpolnjevanju obveznosti prejela opomin za izpolnitev obveznosti. Skoraj vse države članice pa so poročale, da niso bili sprejeti nobeni izvršilni ukrepi zaradi kršitev člena 4.
Večina držav članic je navedla, da se je zaradi zahtev iz člena 4 škoda za potrošnike zmanjšala. Vendar je več držav članic opozorilo, da za popolno in zanesljivo presojo tega vprašanja ni dovolj podatkov.
b)Člen 5: obračun nadomestil
Člen 5 direktive o plačilnih računih ureja obračun nadomestil. Obračun mora vsebovati podrobno razčlenitev vseh nadomestil za storitve, povezane s plačilnim računom. Evropska komisija je zaradi skladnosti in jasnosti sprejela izvedbeno uredbo 5 , v kateri je standardizirana predstavitvena oblika obračuna nadomestil in uveden skupni simbol. Ta obveznost je namenjena spodbujanju preglednosti in pomoči potrošnikom, da boljše razumejo nadomestila, povezana z njihovimi plačilnimi računi.
V zvezi z obveznostjo, da se vsaj enkrat letno brezplačno izda obračun vseh zaračunanih nadomestil, kot je določeno v členu 5, podatki kažejo, da ponudniki plačilnih storitev to obveznost na splošno izpolnjujejo. Ta ugotovitev temelji na anketah, inšpekcijskih pregledih ali drugih nadzornih preverjanjih in analizah (npr. CZ, DE, FR, HR, HU, IE, IT, LU, LV, MT, PL, PT, SI) ter neobstoju pritožb ali drugih znakov neskladnosti ponudnikov (npr. AT, BE, BG, CY, EL, ES, FI, LT, PL, RO, SE, SK). Te ugotovitve na splošno kažejo, da ponudniki to obveznost izpolnjujejo.
V omejenem številu primerov so bile ugotovljene pomanjkljivosti, na primer na Madžarskem in Portugalskem glede izpolnjevanja zahtev po informacijah v obračunu. Nekatere pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi v Italiji v zvezi z nepravilno kategorizacijo produktov zunaj področja uporabe direktive o plačilnih računih in manj pogostim izdajanjem obračunov nadomestil, kot je zahtevano. Pristojni organi so morali zaradi teh pomanjkljivosti sprejeti ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti (npr. HU, IT). Skoraj vse države članice pa so poročale, da niso bili sprejeti nobeni izvršilni ukrepi zaradi kršitev člena 5.
Večina držav članic je navedla, da se je zaradi zahtev iz člena 5 škoda za potrošnike zmanjšala. Vendar je več držav članic opozorilo, da za popolno in zanesljivo presojo tega vprašanja ni dovolj podatkov.
c)Člen 6: informacije za potrošnike
V skladu s členom 6 direktive o plačilnih storitvah morajo ponudniki plačilnih storitev v svojih pogodbenih, poslovnih in tržnih informacijah za potrošnike uporabljati standardizirane izraze. To pomeni, da je treba uporabljati dosleden in jasen jezik, da lahko potrošniki razumejo storitve in nadomestila, povezane z njihovimi plačilnimi računi. Čeprav lahko ponudniki plačilnih storitev v dokumentu z informacijami o nadomestilih in obračunu nadomestil uporabljajo tržna imena, pa se lahko ta tržna imena uporabljajo le za dodatno označevanje zadevnih storitev.
Glede obveznosti vključitve standardiziranih izrazov v pogodbene, poslovne in tržne informacije za potrošnike, kot je določeno v členu 6(1), podatki kažejo, da ponudniki plačilnih storitev to obveznost na splošno izpolnjujejo. Ta ugotovitev temelji na anketah, inšpekcijskih pregledih ali drugih nadzornih preverjanjih (npr. BE, CZ, DE, FR, HR, HU, IE, IT, LU, LV, MT, PL, PT, RO) ter neobstoju pritožb ali drugih znakov neskladnosti ponudnikov (npr. AT, CY, BG, DK, EE, EL, ES, FI, LT, NL, SE, SI, SK). Podatki kažejo, da ponudniki na splošno izpolnjujejo to obveznost.
V zvezi s tem, kako pogosto ponudniki plačilnih storitev vključijo svoje tržno ime v dokument z informacijami o nadomestilih in obračun nadomestil, se na splošno ugotavlja, da ponudniki dejansko pogosto vključijo tržno ime. Več držav članic je navedlo, da za presojo tega vprašanja niso imele dovolj podatkov.
V zvezi z izvršilnimi ukrepi, povezanimi s kršitvami člena 6, so skoraj vse države članice poročale, da taki ukrepi niso bili sprejeti. Portugalska je navedla, da so bile med letoma 2022 in 2023 ugotovljene tri kršitve, na podlagi katerih so bila izdana opozorila za izpolnitev obveznosti. Nadaljnji izvršilni ukrepi pa niso bili sprejeti. Francija je na podlagi ankete, izvedene leta 2022, poudarila, da en ponudnik plačilnih storitev ni vključil vseh zahtevanih informacij. Obveznost iz člena 6 direktive o plačilnih računih je izpolnil po izdaji opomina.
Večina držav članic je navedla, da se je zaradi zahtev iz člena 6 škoda za potrošnike zmanjšala. Več držav članic je opozorilo, da za popolno in zanesljivo presojo tega vprašanja ni dovolj podatkov, nekaj pa jih je opozorilo tudi na verjetno omejen učinek člena 6.
3.SPOŠTOVANJE ZAHTEV ZA ZAGOTOVITEV PRIMERJALNIH SPLETNIH MEST V SKLADU S ČLENOM 7 S STRANI DRŽAV ČLANIC
V skladu s členom 7 direktive o plačilnih računih morajo države članice zagotoviti, da imajo potrošniki brezplačen dostop do vsaj enega spletnega mesta, ki omogoča primerjavo nadomestil, ki jih zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev, vsaj za storitve z nacionalnega seznama najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnim računom, za katere se plačuje nadomestilo. Navedeni člen tudi določa, da lahko primerjalno spletno mesto upravlja zasebni subjekt ali javni organ, da je primerjalno spletno mesto operativno neodvisno, da razkriva svojega lastnika, da določa jasna in objektivna merila, na katerih temelji primerjava, da uporablja preprost in nedvoumen jezik, da je posodobljeno, da zajema znaten del trga in da zagotavlja učinkovit postopek za opozarjanje na netočne informacije o objavljenih nadomestilih.
Skoraj vse države članice 6 imajo vsaj eno delujoče primerjalno spletno mesto, kot je zahtevano v členu 7. Večina držav članic je odgovornost za vzpostavitev in posodabljanje spletnega mesta dodelila javnemu organu. Na Irskem, Poljskem in v Španiji poleg javnega spletnega mesta obstaja še več zasebnih spletnih mest. Na Danskem in Češkem razpoložljiva spletna mesta upravljajo zasebni subjekti. Na Finskem, Nizozemskem in Švedskem pri tem sodelujejo javni in zasebni akterji.
Hrvaška je opozorila, da se na njenem spletnem mestu razlikuje tudi med različnimi vrstami računov, kot so osnovni računi za potrošnike, ki spadajo v ranljivo skupino. Na nekaterih spletnih mestih so na voljo tudi informacije o drugih produktih ali drugih primerjalnih spletnih mestih, povezanih z različnimi produkti, ki obstajajo v zadevnih državah članicah. Dodatni produkti vključujejo kreditne kartice, zavarovanja, hipotekarna posojila, potrošniške kredite in varčevalne račune. Z izjemo nekaterih zasebnih spletnih mest na Češkem se zdi, da nobeno od javno dostopnih primerjalnih spletnih mest v državah članicah potrošnikom ne zagotavlja osebnega svetovanja.
Zdi se, da se primerjalna spletna mesta na splošno redno posodabljajo. Poleg tega več držav članic poudarja, da od ponudnikov zahtevajo, da upravljavce spletnih mest o vseh spremembah obvestijo še pred začetkom veljavnosti novih pogojev ali najpozneje ob začetku njihove veljavnosti (npr. BG, DE, ES, HR, HU, LT, MT, LV, PL, PT, RO, SI, SK).
Le peščica držav članic je poročala, da je bil sprožen mehanizem za prijavo netočnih informacij o objavljenih nadomestilih (npr. BE, BG, EL, FI, FR, LU, MT), pri čemer so bili običajno potrebni le manjši popravki. To na splošno pomeni, da so na primerjalnih spletnih mestih prikazane točne informacije. Kar zadeva odpravljanje napak, je Francija opozorila na svoj postopek samodejnega preverjanja, v okviru katerega se kakovost informacij, objavljenih na spletnem mestu, preveri v fazi vnosa. Malta je tudi poudarila, da njen pristojni organ vse spremembe pregleda pred objavo na primerjalnem spletnem mestu, da se prepreči objava netočnih informacij.
Več držav članic je prek različnih komunikacijskih kanalov, kot so televizija, radio in družbeni mediji, začelo tudi posebne kampanje ozaveščanja javnosti (npr. BE, DE, EE, HR, IE, PT). Poleg tega več drugih držav članic ustrezne informacije razširja na s tem povezanih javnih spletnih mestih, v sporočilih za javnost in poročilih (npr. BG, ES, FI, LV, NL, PL, SE, SI). Avstrija in Madžarska sta še poudarili, da morajo ponudniki plačilnih storitev potrošnike obvestiti o razpoložljivosti primerjalnega spletnega mesta.
Posebne ocene svojih spletnih mest je izvedla oziroma načrtuje, da jih bo izvedla v prihodnosti, le peščica držav članic. Leta 2020 je bilo na primer ocenjeno nizozemsko primerjalno spletno mesto, med drugim z vprašalniki, namenjenimi uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev. Na podlagi povratnih informacij v okviru ocene so bile dodane jasne informacije o tem, kdaj se spletno mesto posodablja. Luksemburško spletno mesto je bilo pregledano leta 2023 ter je postalo potrošnikom prijaznejše in priročnejše. Čeprav Španija ni izvedla široke ocene, nekateri dokazi kažejo, da imajo potrošniki težave pri uporabi in da informacije niso vedno povsem usklajene z njihovimi trenutnimi željami. Španija zato trenutno pregleduje svoje spletno mesto. Malta je navedla, da izvaja redne preglede za popis obiskov spletnega mesta in oceno učinkovitosti primerjalnega spletnega mesta. Romunija bo izvedla projekt, sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Cilj je zmanjšati upravno breme za posameznike in podjetja na področju varstva potrošnikov, kar vključuje izboljšanje primerjalnega spletnega mesta, da bo uporabnikom prijaznejše.
4.ŠTEVILO ZAMENJAV PLAČILNIH RAČUNOV IN DELEŽ PROŠENJ ZA ZAMENJAVO, KI SO BILE ZAVRNJENE
a)Zamenjani plačilni računi
V direktivi o plačilnih računih je določen hiter postopek za potrošnike, ki želijo svoj račun pri eni banki zamenjati z računom pri drugi banki v isti državi članici.
V preglednici 1 je prikazano število zamenjav plačilnih računov med letoma 2016 in 2023. Vse informacije niso na voljo v vseh državah članicah in v podatkih v preglednici je nekaj vrzeli. Glede na pozen prenos v nekaterih državah članicah storitev zamenjave morda še ni bila na voljo leta 2016 ali leta 2017 ali pa za ti leti podatki niso bili zbrani. Poleg tega v nekaterih državah članicah podatki niso bili vedno zbrani vsako leto.
Predloženi podatki morda prav tako niso vedno primerljivi glede na različne metode zbiranja podatkov. Medtem ko je v nekaterih državah članicah obvezno, da kreditne institucije podatke sporočajo redno (ali priložnostno), se lahko v drugih državah članicah podatki zbirajo le prostovoljno ali le pri vzorčnih kreditnih institucijah. V nekaterih primerih lahko podatki, ki so jih države članice zagotovile za leto 2016, vključujejo zamenjave, izvedene v mesecih pred začetkom veljavnosti direktive o plačilnih računih (npr. če je v teh državah članicah podobna storitev zamenjave obstajala že pred izvajanjem direktive o plačilnih računih).
Od začetka zbiranja podatkov je bilo s storitvijo zamenjave zamenjanih 17,6 milijona plačilnih računov.
Preglednica 1: Število letnih zamenjav
Zaradi podatkovnih vrzeli in pomanjkanja popolnoma primerljivih podatkov 7 je težko oblikovati jasne sklepe glede uporabe storitve zamenjave ali opredeliti jasen trend v zadevnem obdobju. Opaziti pa je mogoče velike razlike. Medtem ko je bilo v nekaterih državah članicah izvedeno precejšnje število zamenjav, jih je bilo v drugih primerih zelo malo. Opozoriti je treba predvsem na visoko stopnjo zamenjav v Franciji (1,2 milijona v letu 2023, kar je manj kot v letu 2022, ko jih je bilo 1,5 milijona), kjer se je postopek dobro uveljavil.
Glede na odgovore držav članic je mogoče majhno število zamenjav v nekaterih drugih državah članicah pripisati več dejavnikom. Ti vključujejo (i) neozaveščenost o storitvah zamenjave, (ii) pomanjkanje povpraševanja (zaradi minimalnih razlik med plačilnimi računi in uporabe več računov pri različnih ponudnikih), (iii) negativno predstavo o težavnosti postopka, (iv) pasivnost, (v) težave pri prepoznavanju ugodnejših alternativ ali (vi) oblike posojil ali druge vezane storitve pri finančni instituciji, ki jih je morda težko prenesti, in (vii) nevšečnosti, povezane s spremembo številke IBAN. Nekatere države članice so sprejele ukrepe, da bi dodatno olajšale postopek zamenjave računa 8 . Ker se storitve zamenjave v nekaterih državah članicah uporabljajo redko, sta morda potrebni nadaljnja ocena in razprava.
b)Število (in delež) zavrnjenih prošenj za zamenjavo
V preglednici 2 je prikazano število prošenj za zamenjavo, ki so bile zavrnjene med letoma 2016 in 2023. Deleži so bili izračunani tako, da se je število zavrnjenih prošenj za zamenjavo delilo s skupnim številom prošenj 9 . Informacije so nepopolne, ker se podatki o zavrnjenih prošnjah v nekaterih državah članicah ne zbirajo. Poleg tega predloženi podatki morda niso popolnoma primerljivi glede na različne metode zbiranja podatkov.
Preglednica 2: Število in delež prošenj za zamenjavo, ki so bile zavrnjene
Zaradi podatkovnih vrzeli in različnih metodologij je težko oblikovati trdne sklepe. Je pa mogoče opaziti velike razlike med državami članicami in navesti možne razlage za to, kot izhajajo iz odgovorov držav članic na vprašalnik. Delež zavrnitev je bil v Romuniji 85-odstoten (leta 2023), v Španiji 49-odstoten (leta 2020), na Poljskem 29-odstoten (leta 2023), na Irskem 27-odstoten (leta 2023) in na Madžarskem 27-odstoten (leta 2023), v večini drugih držav članic pa je delež zavrnjenih prošenj precej manjši 10 . Države članice so navedle več razlogov za zavrnitev prošenj za zamenjavo. Ti vključujejo (i) napake v zvezi z obrazcem prošnje za zamenjavo (manjkajoče, netočne ali nedosledne informacije, neupravičene vrste računov, nečitljivi/manjkajoči podpisi itd.), (ii) nepopolno dokumentacijo, (iii) nesodelovanje med bankami, (iv) negativna stanja na računih, (v) neupoštevanje določenih rokov ali (vi) preklic prošnje s strani uporabnika.
5.ŠTEVILO KREDITNIH INSTITUCIJ, KI PONUJAJO OSNOVNE PLAČILNE RAČUNE, IN ŠTEVILO TAKŠNIH RAČUNOV, KI SO BILI ODPRTI, TER DELEŽ ZAVRNJENIH PROŠENJ ZA ODPRTJE OSNOVNIH PLAČILNIH RAČUNOV
a)Kreditne institucije, ki ponujajo osnovne plačilne račune
V večini držav članic morajo vse kreditne institucije, ki zagotavljajo standardne plačilne račune, ponujati osnovne plačilne račune (BE 11 , BG, CZ, DK, DE, EE, IE, ES, FR, IT, LV, LT, HU, NL 12 , AT, PL, PT, RO, SI, FI, SE). V drugih državah članicah morajo osnovne plačilne račune ponujati le nekatere kreditne institucije, na primer tiste, ki izpolnjujejo posebna merila, ki so jih določile posamezne države članice. K temu zavezane kreditne institucije imajo na splošno velik tržni delež v smislu števila plačilnih računov.
Preglednica 3: Države članice, v katerih osnovne plačilne račune ponujajo le nekatere kreditne institucije
|
Država |
Posebna merila držav članic za ponudbo osnovnega plačilnega računa s strani kreditnih institucij |
Skupno število kreditnih institucij, ki morajo ponujati osnovni plačilni račun (v primerjavi s skupnim številom kreditnih institucij, ki ponujajo plačilne račune), in njihov tržni delež |
|
Grčija |
Vse kreditne institucije, ki zagotavljajo plačilne storitve potrošnikom, razen kreditnih institucij, ki plačilne račune zagotavljajo izključno prek spletnih storitev |
|
|
Hrvaška |
Osnovni plačilni račun morajo ponujati kreditne institucije, katerih sredstva presegajo 1,99 milijarde EUR. Druge kreditne institucije jih lahko ponujajo. |
7 od 20 bank (sredstva presegajo 1,99 milijarde EUR), kar predstavlja 94-odstotni tržni delež |
|
Ciper |
Osnovni plačilni račun morajo ponujati vse kreditne institucije, ki poslujejo na Cipru, razen treh zelo majhnih registriranih bank |
14 kreditnih institucij, ki imajo približno 94-odstotni tržni delež |
|
Luksemburg |
Osnovne plačilne račune morajo zagotavljati kreditne institucije z najmanj 25 poslovalnicami v Luksemburgu in z najmanj 2,5 % kritih vlog |
5 kreditnih institucij, ki skupaj predstavljajo večino trga |
|
Malta |
Osnovni plačilni račun morajo ponujati kreditne institucije, ki imajo na Malti 5 ali več podružnic |
5 kreditnih institucij, ki ponujajo osnovni plačilni račun, s 93,7-odstotnim tržnim deležem |
|
Slovaška |
Le kreditne institucije, ki vse bančne storitve, povezane z osnovnim plačilnim računom, zagotavljajo v okviru poslovanja s potrošniki |
10 kreditnih institucij |
b)Število osnovnih plačilnih računov
Informacije o številu osnovnih plačilnih računov, ki so jih predložile države članice in so predstavljene v preglednici 4, so za nekatera leta nepopolne. V nekaterih državah članicah kreditne institucije ne razlikujejo med standardnim plačilnim računom in osnovnim plačilnim računom, tako da ni podatkov o osnovnem plačilnem računu. Podobno informacije zaradi različnih metod zbiranja podatkov niso nujno vedno primerljive. V nekaterih državah članicah osnovne plačilne račune kot poseben produkt ponujajo le nekatere kreditne institucije, medtem ko druge ne razlikujejo med različnimi vrstami računov. V teh državah podatki zato zajemajo le osnovne plačilne račune, ki se ponujajo kot poseben produkt.
Preglednica 4: Število osnovnih plačilnih računov, odprtih vsako leto
Glede na podatkovne vrzeli in pomanjkanje primerljivih podatkov je težko oblikovati trdne sklepe 13 . Ker ne gre za zahtevo iz člena 27, ni na voljo podatkov o skupnem številu odprtih osnovnih plačilnih računov ob koncu vsakega leta. Informacije v preglednici 4 kažejo, da je bilo v zadevnem obdobju odprto znatno število osnovnih plačilnih računov, ki jih je bilo konec leta 2023 skoraj 2 milijona. Zelo veliko število odprtij računov v Romuniji je mogoče pojasniti z dejstvom, da podatki zajemajo odprtje vseh vrst računov in niso omejeni na osnovne plačilne račune. Podobno tudi v Grčiji veliko število odprtij novih računov izhaja iz dejstva, da stranke standardne račune uporabljajo kot osnovne plačilne račune. Število novih računov, odprtih v Franciji, Italiji 14 in na Slovaškem, je izredno majhno.
c)Število (in delež) prošenj za odprtje osnovnih plačilnih računov, ki so bile zavrnjene
Podatki o številu prošenj za odprtje osnovnih plačilnih računov, ki so bile zavrnjene, so zbrale države članice (preglednica 5). Deleži so bili izračunani tako, da sta se število odprtih osnovnih plačilnih računov in število prošenj za odprtje osnovnih plačilnih računov, ki so bile zavrnjene, upoštevala kot skupno število prošenj 15 .
Preglednica 5: Število in delež prošenj za odprtje osnovnega plačilnega računa, ki so bile zavrnjene
Podatki niso na voljo za vse države članice in morda niso popolnoma primerljivi. Zato ni mogoče oblikovati trdnih sklepov. Podatki kljub temu kažejo, da so stopnje zavrnitve prošenj za odprtje osnovnega plačilnega računa na splošno zelo nizke.
Stanje je v državah članicah precej različno, kar zadeva razloge za zavrnitve. Na podlagi odgovorov na vprašalnik glavni razlogi za zavrnitve vključujejo: (i) skladnost z zahtevami glede preprečevanja pranja denarja in poznavanja stranke, (ii) stranka že ima plačilni račun, (iii) banka je imela v preteklosti negativne izkušnje s stranko, (iv) težave z dokumentacijo ali (v) prosilec ni rezident EU.
6.SKLEP
Poročilo potrjuje, da so na splošno sprejeti vsi glavni ukrepi iz direktive o plačilnih računih, kar zadeva preglednost in primerljivost, storitev zamenjave in pravico do osnovnega plačilnega računa. Zaradi različnih metod zbiranja podatkov v državah članicah in obstoja znatnih podatkovnih vrzeli pa je težko oblikovati trdne sklepe o tem, kolikšne koristi je uvedba direktive o plačilnih računih prinesla evropskim potrošnikom.
Ob upoštevanju teh pridržkov je kljub temu mogoče oblikovati naslednje okvirne sklepe:
·Zahteve glede informacij in preglednosti iz členov 4, 5 in 6 so na splošno izpolnjene, kar kaže na splošno zmanjšanje škode za potrošnike. Da bi bilo mogoče oblikovati trdne sklepe o pozitivnem učinku teh določb na evropske potrošnike, pa bi morali bili na voljo celovitejši in zanesljivejši podatki.
·Primerjalna spletna mesta v celoti delujejo v skoraj vseh državah članicah. Več držav članic je izvedlo tudi kampanje ozaveščanja javnosti in informacije zagotavlja prek različnih komunikacijskih kanalov, ki lahko imajo ključno vlogo pri ozaveščanju potrošnikov. Svoja primerjalna spletna mesta je ocenila ali namerava oceniti le peščica držav članic. Z rednimi ocenami, ki bi vključevale povratne informacije tako potrošnikov kot ponudnikov storitev, bi se potrošnikom zagotovili uporabniku prijaznejši vmesniki ter ustreznejše in lažje dostopne informacije.
·Kar zadeva zamenjavo plačilnega računa, je storitev zamenjave leta 2023 uporabilo več kot 2,5 milijona strank, kar je manj kot v letu 2022, ko je bilo teh kar 2,86 milijona. Od leta 2016 je bilo skupaj izvedenih 17,6 milijona zamenjav računov. V nekaterih državah članicah se storitev zamenjave pogosto uporablja, medtem ko se v več drugih državah članicah skorajda ne uporablja. Razlogi za takšna neskladja niso povsem jasni in jih bo morda treba nadalje raziskati. Nepreverjeni dokazi, ki so jih zagotovile države članice, pa kažejo, da imajo lahko pomembno vlogo pasivnost, neozaveščenost in pomanjkanje povpraševanja, domnevna zapletenost (tudi v zvezi s prekinitvijo obstoječih vezanih ureditev), zvestoba stranke, neprepoznavanje očitnih koristi zamenjave ali nevšečnost zaradi spremembe številke IBAN.
·Med državami članicami so tudi velike razlike v številu zavrnjenih prošenj za zamenjavo. Med razlogi za zavrnitev, ki so jih navedle države članice, so (i) napake v zvezi z obrazcem prošnje za zamenjavo (manjkajoče ali netočne informacije, nedosledni podatki o strankah, neupravičene vrste računov, nepravilni obrazci, nepravilna številka IBAN, nečitljivi/manjkajoči podpisi), (ii) prekratki roki, (iii) nepopolna dokumentacija, (iv) nesodelovanje med bankami, (v) negativna stanja na računih, (v) neupoštevanje določenih rokov ali (vii) preklic prošnje s strani uporabnika.
·Kar zadeva osnovne plačilne račune, so vrzeli v podatkih še vedno prisotne, saj nekatere države članice niso sporočile števila odprtij novih računov. Komisija nima podatkov o skupnem številu osnovnih plačilnih računov ob koncu posameznega leta in zato ne more navesti, koliko oseb ima trenutno tak račun. Med državami članicami so velike razlike v številu odprtij novih računov. To je mogoče delno pojasniti z razlikami v načinu, kako banke svojim strankam ponujajo takšne funkcije. V nekaterih primerih na primer ni razlike med osnovnimi plačilnimi računi in standardnimi računi, ki vključujejo osnovne funkcije osnovnega plačilnega računa. Podatki o skupnem številu osnovnih plačilnih računov ob koncu leta pa niso na voljo. Na podlagi podatkov, ki so jih zagotovile države članice, je mogoče ugotoviti medletna povečanja, pri čemer je bilo v letu 2023 na novo odprtih skoraj 2 milijona računov.
·Stopnja zavrnitev prošenj za osnovne plačilne račune se med državami članicami močno razlikuje. Razlogi za to so med drugim pomisleki glede pranja denarja, dejstvo, da stranka že ima drug plačilni račun, pretekle negativne izkušnje z banko, težave z dokumentacijo ali dejstvo, da oseba ni rezident EU. Leta 2023 je bilo skupaj zavrnjenih 24 545 odprtij osnovnih plačilnih računov, kar je 1,2 % vseh odprtih osnovnih plačilnih računov.
Komisija bo spremljala ugotovitve iz poročila, vključno z nizko stopnjo uporabe storitve zamenjave ali visokimi stopnjami zavrnitev prošenj za osnovne plačilne račune v nekaterih državah članicah, o njih razpravljala z državami članicami in preučila, ali bi bilo koristno sprejeti nadaljnje ukrepe, tudi na ravni držav članic. Prav tako bo še naprej sodelovala z državami članicami, da bi v prihodnje zagotovila zanesljivejše in primerljivejše podatke.
Poročilo vsebuje tudi posodobljene/popolne podatke za leto 2021, ki so bili prav tako zahtevani od tistih držav članic, ki v času priprave prvega poročila še niso imele na voljo podatkov za leto 2021.
Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/32 z dne 28. septembra 2017 o dopolnitvi Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za standardizirano terminologijo Unije za najbolj reprezentativne storitve, vezane na plačilni račun (C/2017/6451) (UL L 6, 11.1.2018, str. 3).
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/34 z dne 28. septembra 2017 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano obliko predstavitve dokumenta z informacijami o nadomestilih in njegovega skupnega simbola v skladu z Direktivo 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (C/2017/6456) (UL L 6, 11.1.2018, str. 37).
Oznake držav, ki se uporabljajo v tem poročilu: AT (Avstrija), BE (Belgija), BG (Bolgarija), CY (Ciper), CZ (Češka), DE (Nemčija), DK (Danska), EE (Estonija), EL (Grčija), ES (Španija), FI (Finska), FR (Francija), HR (Hrvaška), HU (Madžarska), IE (Irska), IT (Italija), LT (Litva), LU (Luksemburg), LV (Latvija), MT (Malta), NL (Nizozemska), PL (Poljska), PT (Portugalska), RO (Romunija), SE (Švedska), SI (Slovenija), SK (Slovaška).
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/33 z dne 28. septembra 2017 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano obliko predstavitve obračuna nadomestil in njegovega skupnega simbola v skladu z Direktivo 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (C/2017/6453) (UL L 6, 11.1.2018, str. 26).
V Nemčiji je od januarja 2025 na voljo novo primerjalno spletno mesto, ki ga je vzpostavil javni organ BaFin. Glede na odločbo nemškega sodišča prejšnje razpoložljivo primerjalno spletno mesto zasebnega ponudnika ni izpolnjevalo obveznosti iz direktive o plačilnih računih. Glavni razlog za to je bila nezadostna pokritost trga. Informacije na spletnem mestu prav tako niso bile vedno posodobljene, ker banke niso bile dolžne svojih podatkov sporočati ponudniku. Zato morajo banke zdaj organu BaFin stalno sporočati ustrezne podatke. Čeprav so nekatera zasebna primerjalna spletna mesta na spletu na voljo že nekaj let, Italija še vedno razvija tudi primerjalno spletno mesto, ki bo skladno z zahtevami iz člena 7 direktive o plačilnih računih.
Nekateri podatki na primer vključujejo vse vrste računov, ne le plačilnih računov.
Na Portugalskem so bili na primer sprejeti ukrepi za obravnavanje pomislekov glede majhnega števila zamenjav računov. Banka Portugalske je zagotovila smernice v obliki okrožnice , v kateri je navedeno, da morajo ponudniki plačilnih storitev (i) dati na voljo obrazec za zamenjavo računa, (ii) omogočiti zamenjavo računa po digitalni poti, kadar je na tak način možno tudi odpreti plačilni račun, (iii) potrošnike obvestiti o razlogih za zavrnitev zamenjave računa, (iv) dati na voljo obrazce s podatki o novem računu, ki jih potrošniki predložijo svojim upnikom in/ali dolžnikom, kadar se odločijo, da bodo za to poskrbeli sami (namesto ponudnika plačilnih storitev), (v) na svojih spletnih mestih objaviti informacije o zamenjavi plačilnih računov in (vi) svoje osebje poučiti o storitvi zamenjave.
(Število zavrnitev) / (število zavrnitev + število zamenjav).
Za Dansko dansko bančno združenje Finans Danmark ocenjuje, da ni bila zavrnjena nobena prošnja za zamenjavo. Podobno se ocenjuje, da tudi v Litvi ni bila zavrnjena nobena prošnja za zamenjavo.
Konec leta 2023 je osnovne plačilne račune ponujalo 14 kreditnih institucij. Te predstavljajo 95-odstotni tržni delež potrošniških plačilnih računov.
Večina bank osnovne plačilne račune ponuja kot najbolj omejeno različico svojega standardnega plačilnega računa: nekatere banke jih ponujajo kot poseben produkt, ki se razlikuje od standardnega plačilnega računa.
Za Nemčijo je na primer za leto 2018 navedeno skupno število za leta 2016, 2017 in 2018, v nekaterih državah članicah pa podatki niso na voljo za vsa leta.
V Italiji se šteje, da je obveznost ponujanja osnovnega računa izpolnjena, če ponudnik plačilnih storitev zagotavlja osnovni plačilni račun kot poseben produkt ali če ponuja standardni plačilni račun, ki je brezplačen vsaj za storitve in število transakcij, ki morajo biti vključene v osnovni plačilni račun; v tem primeru je v predpogodbenih informacijah o računu navedeno, da standardni račun nadomešča osnovni račun.
.
Morebitna zavrnitev prošenj (zaradi pomanjkanja podatkov) ni bila upoštevana.