(a)

sprejetje jasno določenega srednjeročnega fiskalnega programa, namenjenega zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja na stopnjo, ki ni višja od referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, do leta 2011;

(b)

izvrševanje proračuna za leto 2009, kakor je bil spremenjen z dodatnim proračunom, ki je bil sprejet 12. decembra 2008 (in se bo podrobneje spremenil v prvi četrtini leta 2009), katerega cilj je javnofinančni primanjkljaj v višini največ 5 % BDP oziroma 5,3 % v skladu s pravili ESA 95;

(c)

zmanjšanje povprečnih nominalnih plač v javnem sektorju za približno 15 % v letu 2009 v primerjavi s prvotnim proračunom s 14. novembra 2008 in dodatno zmanjšanje za 2 % v obdobju 2010–2011;

(d)

nadaljevanje z ukrepi, začetimi leta 2008, za zmanjšanje zaposlenosti v centralni vladi za najmanj 5 % do konca leta 2008 in skupnem zmanjšanju za 10 % do 30. junija 2009;

(e)

okrepitev oblikovanja in izvrševanja proračunskih postopkov s sprejetjem fiskalnega okvira ter proračunske reforme s spremembami obstoječega Zakona o proračunu in finančnem upravljanju;

(f)

uvedba jasnega in preglednega sistema izplačevanja plač uslužbencev v neposredni javni upravi ter vzpostavitev enotnega sistema za načrtovanje in upravljanje s človeškimi viri za institucije javne uprave;

(g)

mehanizmi za zagotovitev srednje- do dolgoročne širše stabilnosti bančnega sektorja, vključno z vrsto ukrepov v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja ter ukrepov nadzorne in monetarne politike. Ti bi morali omejiti rast posojil na trajnostnih ravneh in se izogniti močni odvisnosti od nezanesljivega financiranja iz tujine. Opravljajo se usmerjena preverjanja bančnega sistema, ki bodo zagotavljala, da so vse banke solventne in imajo dovolj kapitala;

(h)

ustrezni ukrepi v zvezi s prestrukturiranjem dolga zasebnega sektorja. Okrepi se ustrezna pravna podlaga za prestrukturiranje obstoječega dolga glede roka zapadlosti in valute. Med prednostne naloge se uvrstita tudi lajšanje postopkov, ki so bili sproženi zaradi nesolventnosti, in hitro izvajanje sanacijskih načrtov;

(i)

zagotovitev, da preostali manjšinski delničarji banke Parex nimajo koristi od reševanja banke in ukrepov za povečanje finančne stabilnosti, s popolno nacionalizacijo banke Parex;

(j)

ukrepi strukturne reforme, ki se podpirajo v okviru lizbonske strategije in ki se izvajajo v latvijskem nacionalnem programu reform, vključno z aktivno politiko trga dela in vseživljenjskega učenja, večjim vključevanjem akterjev zasebnega sektorja pri raziskovalnih in razvojnih dejavnostih ter inovacijah, ukrepi za spodbujanje izvoza ter odpravo upravnih obremenitev za podjetja;

(k)

izvajanje projektov, ki jih financira EU, na načrtovani ravni, da bi se pomagal izboljšati prispevek menjalnega sektorja na gospodarsko rast;

(l)

ukrepi za izboljšanje dostopa do financiranja za podjetja in podjetnike, katerih prošnje za strukturne sklade so bile odobrene ali ki morda nameravajo vložiti prošnjo za strukturne sklade.