Splošni pojmi

Uporabljeni pojem

Opredelitev

Hranjenje po želji

Zagotavljanje prostega dostopa do krme ali vode, s čimer se živali omogoča, da sama uravnava vnos krme ali vode glede na svoje biološke potrebe.

Bivalni objekt za živali

Naprava na kmetiji, posebej zasnovana za nastanitev rejnih živali.

Mesto za žival

Prostor, zagotovljen za posamezno žival v sistemu nastanitve, pri čemer se upošteva največja zmogljivost naprave.

Ohranjevalna obdelava tal

Katera koli metoda obdelave tal, pri kateri se ostanki posevkov iz prejšnjega leta (kot so koruzna stebla ali pšenično strnišče) pustijo na površini njiv, pred in po tem, ko se posadi naslednja kultura, da bi se zmanjšala erozija tal in odtekanje.

Skladišče za gnojevko, vkopano v zemljo

Skladiščenje gnojevke v vkopanih gradbenih objektih (npr. lagunah, rezervoarjih), zgrajenih znotraj utrjenih zemeljskih nasipov.

Obstoječa kmetija

Kmetija, ki ni nova kmetija.

Obstoječa naprava

Naprava, ki ni nova naprava.

Kmetija

Naprava, kot je opredeljena v členu 3, točka (3), direktive o industrijskih emisijah, v kateri se izvaja reja prašičev ali perutnine.

Sistemi proste hlevske nastanitve za oprasene svinje

Sistemi nastanitve za oprasene svinje, ki v primerjavi s fiksnimi košarami zagotavljajo večjo površino za gibanje, da se zagotovijo višji standardi dobrobiti živali, vključno z zadostnim prostorom, ki svinji omogoča, da se obrne in izraža naravno vedenje, pri čemer se zagotovi minimalna površina na svinjo.

Gnoj

Gnojevka in/ali hlevski gnoj.

Na novo zajeta kmetija

Obstoječa kmetija, ki izvaja dejavnosti iz Priloge Ia in pred 4. avgustom 2024 ni spadala na področje uporabe direktive o industrijskih emisijah.

Nova kmetija

Kmetija, katere gradnja je bila dovoljena ali prijavljena po relevantnem roku iz člena 3(5) Direktive (EU) 2024/1785, ali popolna nadomestitev kmetije po relevantnem roku iz člena 3(5) navedene direktive.

Nova naprava

Naprava, katere gradnja na kraju kmetije je bila dovoljena ali prijavljena po relevantnem roku iz člena 3(5) Direktive (EU) 2024/1785, ali popolna nadomestitev naprave na obstoječih temeljih po relevantnem roku iz člena 3(5) navedene direktive.

Na kmetiji

Na območju naprave iz direktive o industrijskih emisijah.

Ekološka pridelava

Ekološka pridelava, opredeljena v skladu z Uredbo (EU) 2018/848.

Naprava

Del kmetije, v katerem se izvaja eden od naslednjih procesov ali dejavnosti: nastanitev za živali, skladiščenje gnoja in procesiranje gnoja. Naprava je sestavljena iz ene stavbe (ali objekta) in/ali opreme, potrebne za izvajanje procesov ali dejavnosti.

Občutljivi sprejemnik

Območja, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so:

Gnojevka

Iztrebki in urin, ki so ali niso pomešani z manjšo količino nastilja in vode, iz česar nastane gnojevka, ki odteka zaradi težnosti in se lahko črpa.

Skladišča za gnojevko

Nepremične konstrukcije, zasnovane za shranjevanje gnojevke.

Hlevski gnoj

Iztrebki ali blato in urin, ki so ali niso pomešani z nastiljem, ne odtekajo zaradi težnosti in jih ni mogoče črpati.

Odpadna voda

Padavinska odpadna voda, običajno pomešana z gnojem, vodo, ki izhaja iz čiščenja površin (npr. tal) in opreme, ter vodo, ki izhaja iz delovanja sistemov za čiščenje zraka. Za namene tega dokumenta se odpadne vode iz drugih uporab (npr. gospodinjska odpadna voda/komunalna odpadna voda, odpadna voda iz čiščenja skladišč mrtvih živali na kmetiji, voda, onesnažena z gorivi/oljem) ne upoštevajo.

Onesnaževala in parametri

Uporabljeni pojem

Opredelitev

Skupni amonijski dušik

Amonijski dušik (NH4-N) in njegove spojine, vključno s sečno kislino, ki zlahka razpadejo v NH4-N.

Skupni dušik

Skupni dušik, izražen kot N, vključuje prosti amoniak in amonij (NH4-N), nitrite (NO2-N), nitrate (NO3-N) in organske dušikove spojine.

Skupni izločeni dušik

Skupni dušik, izločen v živalskih presnovnih procesih prek urina in iztrebkov.

Skupni fosfor

Skupni fosfor, izražen kot P2O5, vključuje vse anorganske in organske fosforjeve spojine, raztopljene ali vezane na delce.

Skupni izločeni fosfor

Skupni fosfor, izločen v živalskih presnovnih procesih prek urina in iztrebkov.

Kategorije živali

Uporabljeni pojem

Opredelitev

Plemenska perutnina

Starševska jata perutnine (samci in samice), ki se redi za razmnoževanje.

Brojlerji

Piščanci, ki se redijo za proizvodnjo mesa, razen plemenske perutnine.

Race

Ptice iz rodov Anas in Cairina, ki se redijo za proizvodnjo mesa ali jajc, razen plemenske perutnine.

Oprasene svinje

Samica prašiča med perinatalnim obdobjem in odstavitvijo sesnih pujskov.

Prašiči pitanci

Pitovni prašiči, ki se običajno redijo od žive teže 30 kg do zakola ali prvega razploda. Ta kategorija vključuje tekače, pitance in mladice pred osemenitvijo.

Breje svinje

Breje svinje, vključno z mladicami.

Mladice

Spolno dozorela samica prašiča, ki še ni prasila.

Svinje, pripravljene na pripust

Svinje, pripravljene za razplod in pred brejostjo.

Težki prašiči

Prašiči, katerih živa klavna teža je običajno večja od 130 kg zaradi podaljšanih ciklov reje.

Prašič

Žival vrste prašič katere koli starosti, ki se redi za razplod ali pitanje.

Sesni pujski

Prašiči od skotitve do odstavitve (običajno do žive teže približno 8 kg).

Perutnina

Kokoši (piščanci), pure, pegatke, race, gosi, prepelice, golobi, fazani in jerebice, ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za razplod, proizvodnjo mesa ali konzumnih jajc ali za obnovo populacije pernate divjadi.

Nesnice

Odrasle samice kokoši, ko začnejo nesti jajca pri starosti od 16 do 20 tednov, razen plemenske perutnine in jarkic.

Jarkice

Pri kokoših, ki se redijo za razplod, so jarkice piščanci ženskega in moškega spola do starosti 20 tednov.

Pri kokoših, ki se redijo za proizvodnjo jajc, so jarkice kokoši, preden začnejo nesti jajca pri starosti od 16 do 20 tednov.

Svinje

Prašiči ženskega spola v rejnih obdobjih parjenja, brejosti in dojenja.

Pure

Ptice iz rodu Meleagris, ki se redijo za proizvodnjo mesa, razen plemenske perutnine.

Tekači

Mladi prašiči, ki se redijo od odstavitve do pitanja, običajno se redijo od žive teže približno 8 kg do žive teže približno 30 kg.

Parameter

Kategorija prašičev

Največje vrednosti skupnega izločenega dušika

(v kg izločenega dušika/mesto za žival/leto)  (9)  (10)

Skupni izločeni dušik, izražen kot N

Tekači

3,6

Prašiči pitanci

12,0

Svinje (vključno s sesnimi pujski)

25,0

Parameter

Kategorija prašičev

Največje vrednosti skupnega izločenega fosforja

(v kg izločenega P2O5/mesto za žival/leto)  (11)

Skupni izločeni fosfor, izražen kot P2O5.

Tekači

1,5

Prašiči pitanci

4,5

Svinje (vključno s sesnimi pujski)

12,0

Tehnika  (12)

Parametri

Ustreznost

a

Omejitev vsebnosti surovih beljakovin v krmnem obroku z uporabo prehrane z uravnoteženo vsebnostjo dušika na podlagi energijskih potreb in prebavljivih aminokislin.

Skupni dušik

Splošno ustrezna.

b

Fazno krmljenje s predpisano sestavo prehrane, ki je prilagojena posebnim zahtevam proizvodnega obdobja.

Skupni dušik,

skupni fosfor

Splošno ustrezna.

c

Nadzorovan vnos aminokislin v prehrani z zmanjšano vsebnostjo surovih beljakovin.

Skupni dušik

Splošno ustrezna v okviru omejitev, povezanih z razpoložljivostjo krme z majhno vsebnostjo beljakovin in/ali sintetičnih aminokislin na trgu.

d

Uporaba dovoljenih krmnih dodatkov, s katerimi se zmanjšuje skupni izločeni dušik/emisije amoniaka.

Skupni dušik

Splošno ustrezna.

e

Uporaba dovoljenih krmnih dodatkov, s katerimi se zmanjšuje skupni izločeni fosfor (npr. fitaza).

Skupni fosfor

Splošno ustrezna.

f

Uporaba hitro prebavljivih anorganskih fosfatov za delno nadomestitev običajnih virov fosforja v krmi.

Skupni fosfor

Splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev, povezanih z razpoložljivostjo hitro prebavljivih anorganskih fosfatov na trgu.

g

Precizno krmljenje posameznih živali pri reji prašičev.

Skupni dušik, skupni fosfor

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

Snov

Kategorija prašičev

Največje vrednosti emisij amoniaka v zrak

(v kg NH3/mesto za žival/leto)  (13)  (14)

Nove naprave (razen posebnih naprav)

Obstoječe naprave

(razen posebnih naprav)

Posebne naprave  (15)  (16)

Amoniak, izražen kot NH3

Tekači

0,4

0,5  (18)

0,7

Prašiči pitanci

2,0

2,4  (19)

3,5

Svinje, pripravljene na pripust, in breje svinje (17)

2,3

2,7

4,0

Oprasene svinje (vključno s sesnimi pujski) (17)

3,6

4,2  (20)

7,0

Tehnika  (21)

Ustreznost

a

Globoka jama (popolnoma ali delno rešetkasta tla) v kombinaciji:

Splošno ustrezna.

b

Pogosto odstranjevanje gnojevke, npr. z vakuumskim sistemom, strgalnikom, izplakovanjem (pri popolnoma ali delno rešetkastih tleh).

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

Zaradi velike obremenitve z vonjavami izplakovanje morda ni ustrezno za naprave, ki so v bližini občutljivih sprejemnikov.

c

Poševne stene ali lijakasti sistem (pri popolnoma ali delno rešetkastih tleh).

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

d

Zmanjšana jama za gnoj (v primeru delno rešetkastih tal).

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

Ustrezna le za prašiče pitance ter svinje, pripravljene na pripust, in breje svinje.

e

Tla, v celoti prekrita z nastiljem (v primeru polnih betonskih tal).

Tla, v celoti prekrita z nastiljem, in pokriti deli ograde so ustrezni le za svinje, pripravljene na pripust, in breje svinje, tekače in prašiče pitance. Sistemi toka slame so ustrezni le za tekače, prašiče pitance in breje svinje.

Morda ni ustrezen za naprave z naravnim prezračevanjem v toplih podnebjih ter za obstoječe naprave s prisilnim prezračevanjem za tekače in prašiče pitance.

Pokriti deli ograde zaradi pomanjkanja prostora morda niso ustrezni za obstoječe naprave.

f

Nastanitev v pokritih delih ograde ali utah (v primeru delno rešetkastih tal).

g

Sistem toka slame (v primeru polnih betonskih tal).

h

Izbočena tla ter ločeni kanali za gnoj in vodo (v primeru ograd z delno rešetkastimi tlemi).

Ustrezna le za tekače in prašiče pitance.

Morda zaradi tehničnih omejitev ni ustrezna za obstoječe naprave.

i

Ograde z nastiljem s kombinirano proizvodnjo gnoja (gnojevka in hlevski gnoj).

Ustrezna le za oprasene svinje.

Morda zaradi tehničnih omejitev ni ustrezna za obstoječe naprave.

j

Boksi za hranjenje/ležanje na polnih tleh (v primeru ograd z nastiljem).

Ustrezna le za svinje, pripravljene na pripust, in breje svinje.

Ni ustrezna za obstoječe naprave, v katerih tla niso polna betonska.

k

Posoda za gnoj (v primeru popolnoma ali delno rešetkastih tal).

Ustrezna le za oprasene svinje.

l

Zbiranje gnoja v vodi.

Ustrezna le za tekače, prašiče pitance ter svinje, pripravljene na pripust, in breje svinje.

Morda zaradi tehničnih omejitev ni ustrezna za obstoječe naprave.

m

Trakovi za gnoj v obliki črke V (v primeru delno rešetkastih tal).

Ustrezna le za prašiče pitance.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

n

Kombinacija kanalov za vodo in gnoj (v primeru popolnoma rešetkastih tal).

Ustrezna le za oprasene svinje.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

o

Zunanji prehod, pokrit z nastiljem (v primeru polnih betonskih tal).

Ustrezna le za prašiče pitance.

Ni ustrezna za hladna podnebja.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

p

Uporaba sistemov za čiščenje zraka, kot so:

Ustrezna le za obstoječe naprave, v katerih se uporablja centralni prezračevalni sistem.

q

Uporaba plavajočih žogic v kanalu za gnoj.

Ustrezna le za prašiče pitance.

Ni ustrezna za naprave, opremljene z jamami s poševnimi stenami, in za naprave, pri katerih se gnojevka odstranjuje z izplakovanjem.

r

Hlajenje gnojevke.

Ni ustrezna, kadar ponovna uporaba toplote ni mogoča in kadar se uporablja nastilj. Hlajenje gnojevke z lamelami morda ni ustrezno pri visoki vsebnosti suhe snovi.

s

Zakisovanje gnojevke.

Morda ni ustrezna v primeru konstrukcijskih omejitev (npr. neustrezna kakovost betona) in kadar sistem za ravnanje z gnojevko in njeno skladiščenje nima premaza, odpornega proti kislini.

t

Nastanitev z ločenimi bivalnimi conami za živali.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

u

Uporaba naslednjih dodatkov za obdelavo gnoja:

Ustreznost uporabe mikroorganizmov je lahko zaradi zdravstvenih in varnostnih vidikov omejena.

v

Plinoprepustne membrane za zajemanje amoniaka iz plinastih medijev.

Zaradi pomanjkanja prostora morda ni ustrezna v obstoječih napravah.

Parameter

Kategorija perutnine

Največje vrednosti skupnega izločenega dušika

(v kg izločenega dušika/mesto za žival/leto)  (22)

Skupni izločeni dušik, izražen kot N

Nesnice

0,80

Brojlerji

0,55

Race

0,80

Purani (moškega spola)

2,00

Pure (obeh spolov)

1,70

Purice (ženskega spola)

1,20

Parameter

Kategorija perutnine

Največje vrednosti skupnega izločenega fosforja

(v kg izločenega P2O5/mesto za žival/leto)  (23)

Skupni izločeni fosfor, izražen kot P2O5.

Nesnice

0,40

Brojlerji

0,20

Race

0,30

Purani (moškega spola)

1,00

Pure (obeh spolov)

0,80

Purice (ženskega spola)

0,50

Tehnika  (24)

Parametri

Ustreznost

a

Omejitev vsebnosti surovih beljakovin v krmnem obroku z uporabo prehrane z uravnoteženo vsebnostjo dušika na podlagi energijskih potreb in prebavljivih aminokislin.

Skupni dušik

Splošno ustrezna.

b

Fazno krmljenje s predpisano sestavo prehrane, ki je prilagojena posebnim zahtevam proizvodnega obdobja.

Skupni dušik

Skupni fosfor

Splošno ustrezna.

c

Nadzorovan vnos aminokislin v prehrani z zmanjšano vsebnostjo surovih beljakovin

Skupni dušik

Splošno ustrezna v okviru omejitev, povezanih z razpoložljivostjo krme z majhno vsebnostjo beljakovin in/ali sintetičnih aminokislin na trgu.

Sintetične aminokisline se ne uporabljajo za ekološko rejo.

d

Uporaba dovoljenih krmnih dodatkov, s katerimi se zmanjšuje skupni izločeni dušik/emisije amoniaka.

Skupni dušik

Splošno ustrezna.

e

Uporaba dovoljenih krmnih dodatkov, s katerimi se zmanjšuje skupni izločeni fosfor (npr. fitaza).

Skupni fosfor

Uporaba fitaze morda ni ustrezna za ekološko rejo.

f

Uporaba hitro prebavljivih anorganskih fosfatov za delno nadomestitev običajnih virov fosforja v krmi.

Skupni fosfor

Splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev, povezanih z razpoložljivostjo hitro prebavljivih anorganskih fosfatov na trgu.

Snov

Kategorija perutnine

Največje vrednosti emisij amoniaka v zrak

(v kg NH3/mesto za žival/leto)  (25)

Nove naprave

Obstoječe naprave

Amoniak, izražen kot NH3

Nesnice (v baterijskih sistemih)

0,04

0,08

Nesnice (v nebaterijskih sistemih)

0,10

0,13  (26)

Brojlerji

0,05

0,07

Race

0,17

Purani (moškega spola)

0,55 (27)

Pure (obeh spolov)

0,44 (28)

Purice (ženskega spola)

0,35

Tehnika  (29)

Ustreznost

Vse vrste perutnine

a

Uporaba sistemov za čiščenje zraka, kot so:

Ustrezna le za obstoječe naprave, v katerih se uporablja centralni prezračevalni sistem.

b

Plinoprepustne membrane za zajemanje amoniaka iz plinastih medijev.

Zaradi pomanjkanja prostora morda ni ustrezna v obstoječih napravah.

Nesnice, plemenski brojlerji, jarkice (baterijski sistemi)

c

Odstranjevanje gnoja s trakovi z vsaj:

Splošno ustrezna.

Nesnice, plemenski brojlerji, jarkice (nebaterijski sistemi)

d

Sistem prisilnega ali naravnega prezračevanja brez pogostega odstranjevanja gnoja v obstoječih napravah z globokim nastiljem in jamo za gnoj, v kombinaciji z vsaj enim dodatnim ukrepom za ublažitev (npr. doseganje velike vsebnosti suhe snovi v gnoju, sistem za čiščenje zraka).

Splošno ustrezna.

e

Trak za gnoj ali strgalnik (v primeru globokega nastilja z jamo za gnoj).

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

f

Umetno sušenje gnoja z zrakom prek cevi (v primeru globokega nastilja z jamo za gnoj).

Ustrezna le za naprave, v katerih je dovolj prostora pod rešetkami.

g

Umetno sušenje gnoja z zrakom z uporabo perforiranih tal (v primeru globokega nastilja z jamo za gnoj).

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

h

Sušenje nastilja na traku za gnoj (v primeru volier).

Morda ni ustrezna za obstoječe naprave, kadar hlev ni dovolj širok.

i

Umetno sušenje nastilja z zrakom na traku za gnoj (v primeru volier).

Splošno ustrezna.

j

Umetno sušenje nastilja z uporabo notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Splošno ustrezna.

k

Pehalo za nastilj (v primeru volier).

Ustrezna le za nesnice.

Brojlerji

l

Umetno sušenje nastilja z uporabo notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Morda ni ustrezna za obstoječe naprave, kadar strop ni dovolj visok.

Morda ni ustrezna za topla podnebja, odvisno od notranje temperature.

m

Umetno sušenje nastilja z uporabo ogrevanega notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Morda ni ustrezna za topla podnebja, odvisno od notranje temperature.

Morda ni ustrezna za obstoječe naprave, kadar strop ni dovolj visok.

n

Naravno ali prisilno prezračevanje skupaj z napajalnim sistemom brez iztekanja (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Naravno prezračevanje ni ustrezno za naprave s centralnim prezračevalnim sistemom.

Naravno prezračevanje morda ni ustrezno v začetni fazi reje ali zaradi ekstremnih podnebnih razmer.

o

Ogrevana in hlajena tla z nastiljem (pri kombiniranih sistemih).

Pri obstoječih napravah je ustreznost odvisna od možnosti namestitve zaprtega podzemnega zbiralnika za kroženje vode.

Ustreznost je lahko omejena zaradi upoštevanja dobrobiti živali.

p

Nastilj iz slame in natrijevega hidrogensulfata.

Splošno ustrezna.

Race

q

Pogosto dodajanje nastilja (v primeru polnih tal z globokim nastiljem ali globokega nastilja v kombinaciji z rešetkastimi tlemi).

Pri obstoječih napravah z globokim nastiljem v kombinaciji z rešetkastimi tlemi je ustreznost lahko omejena glede na konstrukcijsko zasnovo.

r

Pogosto odstranjevanje gnoja (v primeru popolnoma rešetkastih tal).

Iz higienskih razlogov je ustrezna le za rejo muškatne race (Cairina moschata).

Pure

s

Naravno ali prisilno prezračevanje skupaj z napajalnim sistemom brez iztekanja (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Naravno prezračevanje ni ustrezno za naprave s centralnim prezračevalnim sistemom.

Naravno prezračevanje morda ni ustrezno v začetni fazi reje ali zaradi ekstremnih podnebnih razmer.

t

Umetno sušenje nastilja z uporabo ogrevanega notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Morda ni ustrezna za topla podnebja, odvisno od notranje temperature.

Morda ni ustrezna za obstoječe naprave, kadar strop ni dovolj visok.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Emisije amoniaka in metana

Za emisije amoniaka in metana iz bivalnih objektov za prašiče glej oddelek 1.2, za emisije amoniaka iz bivalnih objektov za perutnino pa oddelek 2.2.

Emisije prahu

a

Preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja prahu v stavbah za živino z uporabo na primer tehnik za manj prašno nastiljanje, bolj grobega materiala za nastilj, pehal za nastilj, sistema za hranjenje po želji, krme z malo prahu, ločevalnikov prahu, prezračevanja z optimizirano hitrostjo zraka.

Glej oddelek 4.2.4

Pri uporabi bolj grobega materiala za nastilj so dolge slamnate bilke ustrezne le za sisteme nastanitve z nastiljem.

Ustreznost uporabe sistema za hranjenje po želji je lahko omejena na določene sisteme za dovod krme (npr. sisteme za suho krmo).

Ustreznost prezračevanja z optimizirano hitrostjo zraka je lahko omejena zaradi upoštevanja dobrobiti živali.

b

Zmanjšanje koncentracije prahu v stavbah za živino, na primer z razprševanjem vodne meglice, ionizacijo, razprševanjem olja.

Ustreznost razprševanja vodne meglice je lahko omejena zaradi upoštevanja dobrobiti živali. Ustreznost je lahko omejena tudi pri sistemih s hlevskim gnojem ob koncu rejnega obdobja zaradi visokih emisij amoniaka.

Ionizacija morda ni ustrezna za naprave za prašiče ali obstoječe naprave za perutnino zaradi tehničnih omejitev (npr. električne napeljave).

Ustreznost škropljenja z oljem je lahko omejena zaradi upoštevanja dobrobiti živali. Ta tehnika je ustrezna le za naprave za perutnino, kjer so ptice starejše od približno 21 dni. Ustreznost je lahko omejena za naprave za nesnice zaradi tveganja onesnaženja opreme, ki je v hlevu.

c

Zmanjševanje emisij prahu z uporabo sistema za čiščenje zraka, na primer suhega filtra, dvostopenjskega ali tristopenjskega sistema za čiščenje zraka, mokrega pralnika z vodo, vodne pregrade, mokrega pralnika s kislino, biofiltra, biološkega pralnika plinov.

Mokri pralniki z vodo, mokri pralniki s kislino in biološki pralniki plinov so ustrezni za obstoječe naprave le, kadar se uporablja centralni prezračevalni sistem.

Biofiltri so ustrezni le za naprave, v katerih se uporablja gnojevka, in sisteme s slamo.

Vodni filtri so ustrezni le za naprave s tunelskim prezračevalnim sistemom.

Suhi filtri so ustrezni le za naprave za perutnino s tunelskim prezračevalnim sistemom.

Emisije vonjav

d

Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje vonjav v sistemih nastanitve, na primer ohranjanje živali in površin suhih in čistih, zmanjšanje emitirajoče površine gnoja, pogosto odstranjevanje gnoja, znižanje temperature gnoja in notranjega okolja, zmanjšanje toka zraka.

Glej oddelek 4.2.4

Tehnike za znižanje temperature zraka in/ali zmanjšanje toka zraka morda niso ustrezne zaradi upoštevanja dobrobiti živali.

Pri pogostem odstranjevanju gnoja izplakovanje zaradi velike obremenitve z vonjavami morda ni ustrezno za naprave, ki so v bližini občutljivih sprejemnikov.

e

Optimiranje pogojev izpusta izstopnega zraka iz bivalnih objektov za živali, na primer s povišanjem odvoda in/ali povečanjem hitrosti prezračevanja.

Splošno ustrezna.

f

Zmanjšanje emisij vonjav z uporabo sistema za čiščenje zraka, na primer biološkega pralnika plinov (ali biološkega precejalnega filtra), biofiltra, dvostopenjskega ali tristopenjskega sistema za čiščenje zraka).

Ustrezna le za obstoječe naprave, v katerih se uporablja centralni prezračevalni sistem.

Poraba vode

g

Izbira in uporaba ustrezne opreme (npr. nastavkov za sesanje, skodelic za napajanje, korit za vodo) za posamezne kategorije živali ob stalnem zagotavljanju vode (pitje po želji).

Glej oddelek 4.2.4

Splošno ustrezna.

h

Redno preverjanje in (po potrebi) prilagajanje nastavitev opreme za pitno vodo.

Splošno ustrezna.

i

Uporaba tehnik, kot sta mehansko suho čiščenje ali uporaba visokotlačnih čistilnih aparatov za nastanitve za živali in opremo.

Visokotlačni čistilni aparati niso ustrezni za naprave za perutnino, v katerih se uporabljajo sistemi za suho čiščenje.

Poraba energije

j

Visokoučinkoviti ogrevalni/hladilni in prezračevalni sistemi.

Glej oddelek 4.2.4

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

k

Optimizacija ogrevalnih/hladilnih in prezračevalnih sistemov ter upravljanja, zlasti tam, kjer se uporabljajo sistemi za čiščenje zraka.

Splošno ustrezna.

l

Izolacija sten, tal in/ali stropov nastanitev za živali.

Morda ni ustrezna za naprave, v katerih se uporablja naravno prezračevanje.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

m

Rekuperacija toplote (npr. kombinirani sistem, prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote, rekuperacija toplote pri hlajenju gnojevke).

Ustreznost je odvisna od možnosti namestitve zaprtega podzemnega zbiralnika za kroženje vode.

n

Uporaba naravnega prezračevanja.

Ni ustrezna za naprave s centralnim prezračevalnim sistemom.

V primeru naprav za prašiče ta tehnika morda ni ustrezna za:

V primeru naprav za perutnino ta tehnika morda ni ustrezna:

o

Uporaba hibridnega prezračevanja.

V primeru naprav za prašiče ta tehnika morda ni ustrezna za sisteme nastanitve, kjer so tla prekrita z nastiljem, v toplih podnebjih.

p

Sistemi za hlajenje z izhlapevanjem, pri katerih se uporabljajo blazine in recirkulacija vode.

Ustrezna le za sisteme nastanitve, pri katerih je potrebno uravnavanje temperature.

Tehnika  (30)

Glavna obravnavana okoljska vprašanja

Ustreznost

Vse vrste gnoja

a

Uporaba skladišča z zadostno zmogljivostjo za shranjevanje gnoja v obdobjih, ko raztresanje ni mogoče.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni, amoniak, vonjave

Splošno ustrezna.

Gnojevka – splošne tehnike

b

Uporaba skladišč, odpornih proti mehanskim, kemičnim in toplotnim vplivom.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

c

Uporaba neprepustnih objektov in opreme za zbiranje in prenos gnojevke (npr. jam, kanalov, jarkov, črpalnih postaj).

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

d

Preverjanje konstrukcijske celovitosti skladišč vsaj enkrat na leto.

Amoniak, metan, vonjave, dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Morda ni ustrezna za podzemno skladiščenje gnojevke.

e

Pokritje, ki zagotavlja največjo okoljsko učinkovitost, z eno od naslednjih tehnik:

Amoniak, vonjave

Togi pokrovi niso ustrezni za skladišča, vkopana v zemljo, in zaradi konstrukcijskih omejitev glede prenašanja dodatne obremenitve morda niso ustrezni za obstoječe naprave.

Prožni pokrovi niso ustrezni za območja, na katerih lahko prevladujoče vremenske razmere ogrožajo njihovo konstrukcijo.

Za plavajoče pokrove:

f

Namestitev sistema za odkrivanje puščanja

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Ustrezna le za nove naprave.

g

Čim manj mešanja gnojevke.

Amoniak, vonjave

Splošno ustrezna.

Gnojevka – tehnike, ki se uporabljajo za skladišča za gnojevko

h

Ustrezna zasnova skladišča za gnojevko z uporabo tehnik, kot so:

Amoniak, vonjave

Zmanjšanje razmerja med emitirajočo površino in prostornino morda ni ustrezno za obstoječa skladišča za gnojevko.

i

Zakisovanje gnojevke.

Amoniak, metan

Morda ni ustrezno v primeru konstrukcijskih omejitev (npr. neustrezna kakovost betona) in kadar sistem za skladiščenje nima premaza, odpornega proti kislini.

Morda ni ustrezno za skladišča s togimi pokrovi.

j

Hlajenje gnojevke.

Amoniak, metan

Morda ni ustrezno za skladišča s togimi pokrovi.

Gnojevka – tehnika, ki se uporablja za skladišča, vkopana v zemljo

k

Neprepustna tla in stene, na primer s plastično oblogo (ali dvojno oblogo), ter neprepustne konstrukcije.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

Skladiščenje hlevskega gnoja

l

Skladiščenje posušenega hlevskega gnoja v skednju.

Amoniak, metan, dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

m

Uporaba betonskega silosa za skladiščenje hlevskega gnoja.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

n

Skladiščenje hlevskega gnoja na polnih neprepustnih tleh, zasnovanih za preprečevanje uhajanja v okolje.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

Začasni kupi hlevskega gnoja

o

Ustrezna razdalja med začasnimi kupi hlevskega gnoja in vodnimi telesi, vsakoletno spreminjanje njihove lokacije ter čim krajši čas, ko so kupi na polju.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

p

Zmanjšanje razmerja med emitirajočo površino in prostornino začasnega kupa hlevskega gnoja.

Amoniak, vonjave

Splošno ustrezna.

q

Pokritje začasnih kupov hlevskega gnoja.

Amoniak, vonjave, dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna, če je hlevski gnoj sušen ali predhodno sušen v nastanitvah za živali. Morda ni ustrezna za nesušeni hlevski gnoj v primeru pogostega dodajanja na kup.

Tehnika  (31)

Ustreznost

a

Mehansko ločevanje gnojevke, na primer z uporabo:

Uporaba poliakrilamida kot flokulanta morda ni ustrezna zaradi tveganja nastanka akrilamida.

b

Anaerobna razgradnja

Morda ni ustrezna, če na kmetiji ni na voljo dovolj gnoja.

c

Sušenje gnoja z zunanjim tunelom.

Ustrezna le za gnoj iz naprav za nesnice. Ni ustrezna za obstoječe naprave brez trakov za gnoj.

d

Mehansko ločevanje gnojevke na trdno in tekočo frakcijo, ki mu sledi aerobna razgradnja (prezračevanje) tekoče frakcije s pridobivanjem hranil.

Ustreznost je lahko omejena v hladnem podnebju zaradi težav z ohranjanjem potrebne ravni prezračevanja pozimi.

e

Mehansko ločevanje gnojevke na trdno in tekočo frakcijo, ki mu sledita nitrifikacija in denitrifikacija tekoče frakcije s pridobivanjem hranil.

Splošno ustrezna.

f

Kompostiranje hlevskega gnoja.

Morda ni ustrezna za obstoječe kmetije zaradi pomanjkanja prostora, kadar se za kompostiranje uporabljajo kompostni kupi.

g

Vakuumsko izparevanje s pridobivanjem amoniaka.

Morda ni ustrezna za obstoječe kmetije, če odpadna toplota iz drugih procesov ni na voljo.

h

Vakuumski separatorji za fino ločevanje s siti.

Splošno ustrezna.

i

Tlačni separatorji in separatorji na podlagi flokulacije za ločevanje trdne in tekoče frakcije.

Splošno ustrezna.

j

Mehansko ločevanje gnojevke na trdno in tekočo frakcijo, ki mu sledi obdelava tekoče frakcije v umetno ustvarjenih mokriščih s pridobivanjem hranil.

V hladnih podnebjih je ustreznost lahko omejena.

Zaradi pomanjkanja prostora morda ni ustrezna v obstoječih napravah.

Tehnika  (32)

Glavna obravnavana okoljska vprašanja

Ustreznost

a

Zadostna razdalja med območji za raztresanje gnoja in območji, pri katerih obstaja tveganje spiranja/odtekanja, ter sosednjimi območji.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

b

Omejitve uporabe, če je prisotno tveganje odtekanja.

Dušik, fosfor, mikrobni patogeni

Splošno ustrezna.

c

Raztresanje ob upoštevanju potreb kmetijskih rastlin po hranilih.

Dušik, fosfor

Splošno ustrezna.

d

Zakisovanje gnojevke pred nanosom.

Amoniak

Splošno ustrezna.

e

Uporaba razredčene gnojevke v nizkotlačnih vodnih namakalnih sistemih.

Amoniak

Zaradi tveganja za onesnaženje ni ustrezna za pridelke, ki se gojijo, da bi se pojedli surovi.

Ni ustrezna, kadar vrsta tal ne omogoča hitrega pronicanja razredčene gnojevke v tla.

Ni ustrezna, kadar za pridelke ni potrebno namakanje.

f

Nanos gnojevke z razdelilniki za nanos gnojevke v pasovih z uporabo ene od naslednjih tehnik:

vlečena cev;

vlečene sani.

Amoniak, vonjave

Ustreznost je lahko omejena, kadar je vsebnost slame prevelika ali če je suhe snovi v gnojevki več kot 10 %.

Vlečene sani niso ustrezne za gojenje poljščin, ki se sejejo s pnevmatskim sejalnikom.

g

Nanos gnojevke s plitvim vbrizgavanjem (odprte reže).

Amoniak, vonjave

Ni ustrezna na kamnitih, plitvih ali zbitih tleh, na katerih je težko doseči enakomeren prodor.

Ustreznost je morda omejena, kadar lahko stroji poškodujejo poljščine.

h

Nanos gnojevke z globokim vbrizgavanjem (zaprte reže).

Amoniak, vonjave

Ni ustrezna na kamnitih, plitvih ali zbitih tleh, na katerih je težko doseči enakomeren prodor in učinkovito zapiranje rež.

Ni ustrezna v obdobju vegetacije poljščin.

Ni ustrezna na travnatih površinah, razen če se te spreminjajo v njivo, ali pri ponovnem sejanju.

i

Vmešanje gnoja v zemljo čim prej po nanosu (s časovnim zamikom do štirih ur ali do 12 ur, če ni ustreznih pogojev za hitrejše vmešanje).

Amoniak, vonjave

Ni ustrezna za travnate površine in ohranjevalno obdelavo tal, razen če se spremeni v njivo, ali pri ponovnem sejanju.

Ni ustrezna za obdelovalne površine s poljščinami, ki se lahko poškodujejo.

Ni ustrezna za gnojevko, naneseno s plitvim ali globokim vbrizgavanjem.

Tehnika  (33)

Ustreznost

a

Ustrezna razdalja med kmetijo/napravo in občutljivimi sprejemniki

Ustrezna le za nove kmetije/naprave

b

Ustrezna lokacija opreme

V primeru obstoječih naprav je premestitev opreme lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora.

c

Obratovalni ukrepi

Splošno ustrezna.

d

Tiha oprema

Krmni sistemi, s katerimi se zmanjšuje stimulacija pred hranjenjem, so ustrezni le za naprave za prašiče.

Pasivni krmilniki za hranjenje po želji so ustrezni le, kadar je oprema nova ali zamenjana ali kadar za živali ni potrebno omejeno hranjenje.

e

Oprema za obvladovanje hrupa

Ustreznost je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora ter zdravstvenih in varnostnih vprašanj.

Morda ni ustrezna za materiale za absorpcijo hrupa, ki ovirajo učinkovito čiščenje naprave.

f

Tehnike za zmanjšanje hrupa

Ustreznost je lahko omejena zaradi biološke varnosti.

Tehnika  (35)

Ustreznost

a

Odkrivanje in odprava morebitnega puščanja vode.

Splošno ustrezna.

b

Odpadne vode se odvajajo v namenski zbiralnik ali zbiralnik za gnojevko.

Splošno ustrezna, kadar odpadna voda odteka v namenski zbiralnik.

Ustreznost je lahko omejena, kadar odpadna voda odteka v zbiralnik za gnojevko zaradi tveganj v zvezi z biološko varnostjo in/ali kemijskih lastnosti odpadne vode.

c

Ločevanje neonesnažene deževnice od tokov odpadnih voda, ki jih je treba očistiti.

Morda ni ustrezna za obstoječe kmetije.

d

Ponovna uporaba neonesnažene deževnice kot vode za čiščenje.

Morda ni ustrezna za obstoječe kmetije.

Ustreznost je lahko omejena zaradi tveganj v zvezi z biološko varnostjo in/ali kemijskih lastnosti deževnice.

e

Onesnažena dvoriščna območja naj bodo čim manjša.

Splošno ustrezna.

f

Čiščenje odpadne vode.

Splošno ustrezna.

g

Uporaba odpadne vode za namakanje in razprševanje.

Ustreznost je lahko omejena zaradi nezadostne razpoložljivosti ustreznih zemljišč poleg kmetije in/ali kemijskih lastnosti odpadne vode.

Ustreznost je lahko omejena zaradi zakonodajnih zahtev glede uporabe odpadne vode (npr. Uredba (EU) 2020/741 (34) Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode).

Tehnika  (36)

Ustreznost

a

Uporaba energijsko učinkovite razsvetljave.

Splošno ustrezna.

b

Uporaba izmenjevalnikov toplote. Uporabi se lahko eden od naslednjih sistemov:

Izmenjevalniki toplote s sistemom zrak-zemlja so ustrezni le, če je na voljo dovolj prostora, saj je potrebna velika površina tal.

c

Uporaba toplotnih črpalk za rekuperacijo toplote.

Ustreznost toplotnih črpalk, ki temeljijo na geotermalni rekuperaciji toplote, je omejena v primeru uporabe vodoravnih cevi, saj je potrebnega dovolj prostora.

d

Proizvodnja energije iz obnovljivih virov

Ustreznost določene vrste proizvodnje energije iz obnovljivih virov je lahko omejena zaradi podnebnih razmer.

Zaradi gradbenih in/ali prostorskih omejitev morda ni ustrezna za obstoječe kmetije.

e

Izolacija sten, tal in/ali stropov stavb/konstrukcij.

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev.

Tehnika  (37)

Pogostost

Ustreznost

a

Masna bilanca dušika in fosforja na podlagi zaužite krme, vsebnosti surovih beljakovin in skupnega fosforja v prehrani ter proizvodnosti živali (38)

Enkrat na leto za vsako kategorijo živali (39)

Splošno ustrezna.

Tehnika  (40)

Pogostost

Ustreznost

a

Masna bilanca na podlagi izločanja in skupnega (ali skupnega amonijskega) dušika, prisotnega v vsaki fazi ravnanja z gnojem (2)

Enkrat na leto (3)

Splošno ustrezna.

b

Emisijski faktorji (41)

Enkrat na leto (42)

Splošno ustrezna.

Tehnika  (43)

Pogostost

Ustreznost

a

Emisijski faktorji (44)

Enkrat na leto (45)

Splošno ustrezna.

Tehnika  (46)

Pogostost

Ustreznost

a

Emisijski faktorji (47)

Enkrat na leto (48)

Splošno ustrezna.

Tehnika  (49)

Pogostost

Ustreznost

a

Preverjanje učinkovitosti sistema za čiščenje zraka z merjenjem amoniaka, vonjav in/ali prahu v dejanskih razmerah na kmetiji ter v skladu s predpisanim protokolom merjenja in z uporabo metod iz standardov EN ali drugih nacionalnih ali mednarodnih metod, s katerimi se zagotavljajo podatki enakovredne znanstvene kakovosti.

Enkrat v fazi začetka obratovanja.

Ni ustrezna, če je bil sistem za čiščenje zraka preverjen v kombinaciji s podobnim sistemom nastanitve in pogoji obratovanja.

b

Nadzor učinkovitega delovanja sistema za čiščenje zraka (npr. s stalnim evidentiranjem parametrov obratovanja ali uporabo alarmnih sistemov).

Mesečno

Splošno ustrezna.

Tehnika  (50)

Pogostost

Ustreznost

a

Spremljanje porabe vode na ravni kmetije in pri glavnih procesih, pri katerih se porablja voda.

Enkrat na leto (51)

Ločeno spremljanje glavnih procesov, pri katerih se porablja voda, morda ni ustrezno, odvisno od konfiguracije vodovodnega omrežja.

b

Spremljanje porabe električne energije

Ločeno spremljanje glavnih procesov, pri katerih se porablja električna energija, morda ni ustrezno, odvisno od konfiguracije električnega omrežja.

c

Spremljanje porabe goriva

Spremljanje porabe goriva v bivalnih objektih za živali morda ni ustrezno, če ima kmetija eno samo ogrevalno napravo, ki s toploto oskrbuje več bivalnih objektov za živali in stanovanjske stavbe.

d

Spremljanje števila živali, vključno s skotitvami in pogini

Splošno ustrezna.

e

Spremljanje porabe krme

Splošno ustrezna.

f

Spremljanje količine proizvedenega gnoja

Splošno ustrezna.

Tehnika

Opis

Informacije o emisijah

a

Omejitev vsebnosti surovih beljakovin v krmnem obroku z uporabo prehrane z uravnoteženo vsebnostjo dušika na podlagi energijskih potreb in prebavljivih aminokislin.

Prehrana je uravnotežena tako, da zadosti energijskim potrebam živali in potrebam po prebavljivih aminokislinah, pri čemer se prepreči čezmerni vnos surovih beljakovin ter upoštevajo prehranske potrebe in dobrobit živali.

Prehrana, ki ni ustrezno uravnotežena z energijskimi potrebami živali in potrebami po prebavljivih aminokislinah, zagotavlja le potrebne količine omejujočih hranil ter preveliko količino drugih. Posledica tega je več izločenih hranil, kar povzroči večje emisije v okolje. Nasprotno pa uravnotežena prehrana zagotavlja ustrezno količino aminokislin ter preprečuje presežke in pomanjkanje. To živalim omogoča, da uresničijo svoj potencial za rast ter da se z največjo sintezo beljakovin doseže optimalna učinkovitost, hkrati pa se emisije v okolje čim bolj zmanjšajo.

n. r.

b

Fazno krmljenje s predpisano sestavo prehrane, ki je prilagojena posebnim zahtevam proizvodnega obdobja.

Krmna mešanica bolje ustreza potrebam živali v smislu energije, aminokislin, fosforja in mineralov, pri čemer je to odvisno od teže živali in/ali proizvodne faze, ob upoštevanju prehranskih potreb in dobrobiti živali.

Krmljenje je običajno razdeljeno na dve do pet faz, odvisno od kategorije živali, in se lahko izvaja po skupinah živali.

V primerjavi z referenčnim sistemom brez uporabe te tehnike se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 20 % pri prašičih in najmanj 10 % pri perutnini.

c

Nadzorovan vnos aminokislin v prehrani z zmanjšano vsebnostjo surovih beljakovin

Določena količina krme, bogate z beljakovinami, se nadomesti s krmo z majhno vsebnostjo beljakovin, da se dodatno zmanjša vsebnost surovih beljakovin, pri čemer se upoštevajo prehranske potrebe in dobrobit živali.

Prehrana se dopolnjuje z aminokislinami (na primer z lizinom, metioninom, treoninom, triptofanom ali valinom), da ni primanjkljaja v aminokislinskem profilu.

n. r.

d

Uporaba dovoljenih krmnih dodatkov, s katerimi se zmanjšuje skupni izločeni dušik/emisije amoniaka.

Krmi ali vodi se dodajajo dovoljene (52) snovi, mikroorganizmi ali pripravki, kot so encimi (npr. encimi za neškrobne polisaharide, proteaze) ali probiotiki, da bi ugodno vplivali na učinkovitost krme, npr. z izboljšanjem prebavljivosti krme ali vplivanjem na floro prebavnega trakta.

Poleg dovoljenih snovi, ki neposredno zmanjšujejo skupni izločeni dušik, se lahko uporabljajo drugi dodatki, ki posredno vplivajo na emisije amoniaka. Na primer, krmi za prašiče pitance (dodatka 4d210 in 4d211) in svinje (dodatek 4d210) se lahko v količinah med 0,5 % in 1 % skupne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % dodajo dovoljeni (53) krmni dodatki, sestavljeni iz benzojske kisline, da se zmanjša vrednost pH urina.

V primerjavi z referenčnim sistemom brez uporabe tega dodatka se lahko z dodajanjem benzojske kisline doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 16 %.

e

Uporaba dovoljenih krmnih dodatkov, s katerimi se zmanjšuje skupni izločeni fosfor (npr. fitaza).

Krmi ali vodi se dodajajo dovoljene snovi, mikroorganizmi ali pripravki, kot so encimi (npr. fitaza), da bi ugodno vplivali na učinkovitost krme, npr. z izboljšanjem prebavljivosti fitinskega fosforja v krmi ali vplivanjem na floro prebavnega trakta.

n. r.

f

Uporaba hitro prebavljivih anorganskih fosfatov za delno nadomestitev običajnih virov fosforja v krmi.

Hitro prebavljivi anorganski fosfati se uporabljajo za nadomestitev običajnih virov fosforja v krmi. Lahko se vmešajo v krmo (npr. v prahu ali granulirani obliki), njihova kemijska sestava in vsebnost prebavljivega fosforja pa sta predvidljivi.

n. r.

g

Precizno krmljenje posameznih živali pri reji prašičev.

Precizno krmljenje pomeni stalno (npr. dnevno) prilagajanje hranil v krmi ravnem, ki so bližje dejanskim prehranskim potrebam vsake posamezne živali, da se čim bolj poveča izkoristek hranil in tako zmanjša izločanje dušika in fosforja. S to tehniko se lahko obravnavajo tudi emisije metana iz črevesja. Sestava krme se lahko pripravi z mešanjem različnih vrst krme v pravih razmerjih na ravni krmilnika za posameznega prašiča, kar omogoča optimizacijo učinkovitosti in gospodarnosti. Ta tehnika zahteva ustrezen sistem za označevanje živali (npr. čip) in posebne meritve (npr. teže). Vključuje tudi obdelavo podatkov in kontrolne ukrepe pri posameznem krmilniku (npr. algoritem v realnem času za napovedovanje potreb posamezne živali in programsko opremo za pošiljanje navodil krmilniku). Poleg tega mora biti na voljo dovolj prostora za ustrezno območje krmilnika.

n. r.

Vrsta tal

Opis

Popolnoma rešetkasta tla

Tla v sistemu nastanitve, katerih celotno površino prekrivajo rešetkasta kovinska, betonska ali s plastiko prekrita tla, v katerih so odprtine, skozi katere iztrebki in urin padajo v kanal ali jamo pod tlemi.

Delno rešetkasta tla

Tla v sistemu nastanitve, kjer se v vsaki ogradi uporabljajo rešetkasta tla in polna (betonska) tla ali kjer so v ogradi iz razlogov dobrobiti živali različne funkcionalne površine. Obraščanje polnih tal se preprečuje z ustreznim uravnavanjem notranjih klimatskih parametrov, zlasti kadar je vroče, in/ali z ustrezno zasnovo sistemov nastanitve.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko pri delno rešetkastih tleh, ki pokrivajo 50 % površine, doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 15 %.

Polna betonska tla

Tla v sistemu nastanitve, kjer je celotna površina ograde prekrita s polnim betonom. Tla so lahko v različnih obsegih prekrita z nastiljem (npr. slamo). Tla imajo lahko naklon, da urin lažje odteka.

Tehnika

Opis

Informacije o emisijah

a

Globoka jama (popolnoma ali delno rešetkasta tla) v kombinaciji:

Pod rešetkastimi tlemi ograd so globoke jame, v katerih je mogoče shranjevanje gnojevke med odstranitvami, kadar se te ne izvajajo pogosto. Pri prašičih pitancih se lahko uporabi prelivni kanal za gnoj. Gnojevko je treba za raztresanje ali shranjevanje v zunanjih skladiščih odstranjevati čim pogosteje (npr. najmanj vsaka dva meseca), razen v primeru tehničnih omejitev (npr. zmogljivosti skladišč).

Globoke jame se v obstoječih napravah kombinirajo vsaj s tehnikami za nadzorovano prehrano, v novih napravah pa z dodatnimi ukrepi za zmanjšanje emisij amoniaka (npr. sistemom za čiščenje zraka, zmanjšanjem vrednosti pH gnojevke, hlajenjem gnojevke).

n. r.

b

Pogosto odstranjevanje gnojevke, npr. z vakuumskim sistemom, strgalnikom, izplakovanjem (pri popolnoma ali delno rešetkastih tleh).

Vakuumski sistem: izhodne odprtine na dnu jame ali kanala so povezane z odtočno cevjo, ki je nameščena spodaj in se po njej odvaja gnojevka v zunanje skladišče. Gnojevka se pogosto odstranjuje, in sicer z odpiranjem ventila ali čepa v glavni cevi za gnojevko, npr. enkrat ali dvakrat tedensko; nastane rahel vakuum, ki omogoča popolno izpraznitev jame ali kanala. Za učinkovitost vakuuma in za pravilno delovanje sistema je potrebna ustrezna globina gnojevke. Vakuumska črpalka ni potrebna, če gnojevka zaradi težnosti odteka v zbiralnik na nižji ravni od skednja. Iz tega zbiralnika se lahko gnojevka prečrpa v skladiščni rezervoar ali mobilno cisterno.

Vakuumski sistem: v primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 25 % (pri vsaj dveh odstranitvah na teden) in 15 % (pri odstranitvi vsaj vsaka dva tedna). Zmanjšajo se tudi emisije metana.

Strgalnik: na vsaki strani glavnega žleba je kanal v obliki črke V z dvema nagnjenima površinama, kjer lahko urin skozi odtok na dnu kanala za gnoj odteka v zbiralno jamo. Iz jame je treba trdno frakcijo gnoja pogosto (npr. do 12-krat na dan) odstranjevati s strgalnikom. Da bi bile površine (bolj) gladke, se priporoča dodajanje premaza na ostrgana tla.

Strgalnik: v primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 45 %. Zmanjšajo se tudi emisije metana.

Izpiranje: zelo pogosto redčenje in odstranjevanje gnojevke (npr. enkrat ali dvakrat dnevno) se izvaja z izplakovanjem kanalov s tekočo frakcijo gnojevke (vsebnost suhe snovi je največ približno 5 %). Tekoča frakcija gnojevke se lahko pred izpiranjem tudi prezračuje. Za izpiranje se lahko uporablja tudi sveža voda, čeprav je zaradi tega poraba vode večja. Ta tehnika se lahko kombinira s posameznimi različicami tal kanalov ali jam, npr. žlebov z rešetko, cevi ali stalnih plasti gnojevke.

Izpiranje: v primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 25 %.

c

Poševne stene ali lijakasti sistem (pri popolnoma ali delno rešetkastih tleh).

Za poševne stene: kanal je v obliki črke V, na dnu pa je odtok. Gnoj se odstranjuje najmanj dvakrat tedensko.

Za lijakaste sisteme: pod rešetkastimi tlemi so v vrstah nameščeni plastični lijaki, ki gnoj usmerjajo v skupni zbiralnik, iz katerega se hitro odvaja z mehansko krmiljenim izpiranjem v predhodno določenih intervalih.

Zaradi naklona in gladkih sten kanala gnojevka lažje odteka.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 40 %. Zmanjšajo se tudi emisije metana.

d

Zmanjšana jama za gnoj (v primeru delno rešetkastih tal).

V ogradi je ozka jama, široka približno 0,6 m. Jama je lahko umeščena v zunanji prehod.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 30 %.

e

Tla, v celoti prekrita z nastiljem (v primeru polnih betonskih tal).

Polna betonska tla so skoraj v celoti prekrita s plastjo slame ali drugega lignoceluloznega materiala.

V sistemih, kjer so tla prekrita z nastiljem, se hlevski gnoj pogosto odstranjuje (npr. dvakrat tedensko). V sistemih z globokim nastiljem se lahko po vrhu dodaja sveža slama, nabrani gnoj pa se odstrani ob koncu rejnega cikla. Zaradi upoštevanja dobrobiti živali se lahko ločene funkcionalne površine uredijo kot površine za ležanje, hranjenje, hojo in iztrebljanje.

n. r.

f

Nastanitev v pokritih delih ograde ali utah (v primeru delno rešetkastih tal).

V ogradah bivalnih objektov z naravnim prezračevanjem so organizirane ločene funkcionalne površine. Ležalna površina (približno 50–60 % celotne površine) je sestavljena iz ravnih izoliranih betonskih tal s pokritimi, izoliranimi utami ali pokritimi deli ograde s streho na tečajih, ki se lahko dvigne ali spusti za nadzor temperature in prezračevanja. Aktivne površine in površine za hranjenje imajo rešetkasta tla, pod katerimi je jama za gnoj in s katerih se gnoj pogosto odstranjuje, npr. z vakuumom. Polna betonska tla se lahko prekrijejo s slamo.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 33 %.

g

Sistem toka slame (v primeru polnih betonskih tal).

Prašiči se redijo v ogradah s polnimi tlemi, običajno v bivalnem objektu z naravnim prezračevanjem, z določeno nagnjeno površino za ležanje in površino za izločanje. Živalim se slama dnevno dodaja. Prašiči s svojim gibanjem potiskajo in razporedijo nastilj po nagnjenih tleh ograde navzdol. Trdna frakcija se lahko s strgalnikom pogosteje odstranjuje (npr. dnevno).

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 33 %. Uporaba te tehnike lahko povzroči povečanje emisij metana.

h

Izbočena tla ter ločeni kanali za gnoj in vodo (v primeru ograd z delno rešetkastimi tlemi).

Kanali za gnoj in vodo so zgrajeni na nasprotnih straneh izbočenih in gladkih polnih betonskih tal. Kanal za vodo je nameščen pod tisto stranjo ograde, na kateri se prašiči običajno krmijo in napajajo. Za polnjenje kanalov za vodo se lahko uporabi voda za čiščenje ograd. Kanal je delno napolnjen z najmanj 10 cm vode. V kanalu za gnoj so lahko rešetkasti žlebovi ali poševne stene, ki se običajno izpirajo dvakrat dnevno, na primer z vodo iz drugega kanala ali tekočo frakcijo gnojevke (vsebnost suhe snovi je največ približno 5 %).

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 40 %.

i

Ograde z nastiljem s kombinirano proizvodnjo gnoja (gnojevka in hlevski gnoj).

Prasitvene ograde imajo ločene funkcionalne površine: nastlano ležišče, prostor za hojo in blatišče z rešetkastimi ali perforiranimi tlemi ter površino za hranjenje na polnih tleh. Za sesne pujske je urejeno nastlano in pokrito gnezdo. Gnojevka se pogosto odstranjuje s strgalnikom. Hlevski gnoj se dnevno ročno odstranjuje s površin s polnimi tlemi. Nastilj se redno dodaja. Sistem se lahko kombinira z ograjenim zunanjim prostorom.

n. r.

j

Boksi za hranjenje/ležanje na polnih tleh (v primeru ograd z nastiljem).

Svinje bivajo v ogradi, ki je razdeljena na dve funkcionalni površini: glavno površino, pokrito z nastiljem, in več ograjenih prostorov za hranjenje/ležanje na polnih tleh. Gnoj se zbira na slami ali drugem lignoceluloznem materialu, ki se redno dodaja in nadomešča.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 50 %.

k

Posoda za gnoj (v primeru popolnoma ali delno rešetkastih tal).

Pod rešetkasta tla se namesti montažna posoda (ali jama). Posoda je na enem koncu globlja in ima naklon najmanj 3° proti sredinskemu kanalu za gnoj; gnoj izteka, ko je posoda napolnjena do višine približno 12 cm. V primeru kanala za vodo je posoda lahko razdeljena na del za vodo in del za gnoj.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 65 %.

l

Zbiranje gnoja v vodi.

Gnoj se zbira v vodi za čiščenje, ki se zadržuje v kanalu za gnoj in se doliva do višine približno 120–150 mm. Poševne stene kanala so izbirne. Po vsakem rejnem ciklu se kanal z gnojem izprazni. Da bi se omejila poraba vode, se lahko namesto sveže vode uporabijo tudi druge tekočine (npr. voda za izpiranje po čiščenju prostora), če imajo ustrezne fizikalno-kemijske in biološke kakovostne lastnosti za to uporabo.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 20 %.

m

Trakovi za gnoj v obliki črke V (v primeru delno rešetkastih tal).

Trakovi za gnoj v obliki črke V tečejo po kanalih za gnoj, pri čemer pokrivajo celotno površino, da vsi iztrebki in urin padejo nanje. Zaženejo se vsaj dvakrat dnevno, da se z njimi urin in iztrebki ločeno odstranijo v zaprto skladišče za gnoj. Trakovi so izdelani iz plastike (iz polipropilena ali polietilena).

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 60 %.

n

Kombinacija kanalov za vodo in gnoj (v primeru popolnoma rešetkastih tal).

Svinja se stalno zadržuje na enem mestu (z uporabo prasitvene košare), ki ima določeno površino za iztrebljanje. Jama za gnoj je razdeljena na dva dela, spredaj je širok kanal za vodo, zadaj pa majhen kanal za gnoj, površina za gnoj je zmanjšana. Sprednji kanal je delno napolnjen z vodo.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 50 %.

o

Zunanji prehod, pokrit z nastiljem (v primeru polnih betonskih tal).

Živali so nastanjene v bivalnem objektu s hibridnim prezračevanjem, kjer vratca prašičem omogočajo, da zapustijo prostor in se iztrebijo v zunanjem prehodu, v katerem so tla betonska. Gnoj pade v kanal, iz katerega se postrga enkrat dnevno.

n. r.

p

Uporaba sistemov za čiščenje zraka, kot so:

Glej oddelek 4.2.3.

q

Uporaba plavajočih žogic v kanalu za gnoj.

Na površini kanalov za gnoj plavajo žogice, ki so do polovice napolnjene z vodo in izdelane iz posebne plastike z nelepljivim premazom.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 25 %. Zmanjšajo se tudi emisije metana.

r

Hlajenje gnojevke.

Znižanje temperature gnojevke (običajno na 15 °C) se doseže z namestitvijo hladilnega sistema za hlajenje nad gnojevko (površinsko hlajenje z lamelami), nad betonska tla ali z vgraditvijo v tla (talno hlajenje). Sistem je sestavljen iz cevi, po katerih kroži hladilno sredstvo ali voda. Cevi so povezane z izmenjevalnikom toplote za rekuperacijo toplote, ki se lahko uporabi za ogrevanje drugih delov kmetije. Jamo ali kanale je treba pogosto prazniti zaradi sorazmerno majhne izmenjevalne površine cevi. Če odpadne toplote ali podzemne vode ni mogoče uporabiti za hlajenje, se lahko zaradi uporabe te tehnike poveča poraba energije.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko s talnim hlajenjem doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 20 %. Zmanjšajo se tudi emisije metana.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko s hlajenjem z rebri doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 45 %. Zmanjšajo se tudi emisije metana.

s

Zakisovanje gnojevke.

Gnojevki se doda kislina (npr. žveplova kislina), da se vrednost pH v jami za gnojevko zmanjša na približno 5,5. Dodajanje se lahko izvede v procesnem rezervoarju, sledita pa prezračevanje in homogenizacija. Del obdelane gnojevke se prečrpa nazaj v shranjevalno jamo pod tlemi nastanitve. Sistem obdelave je povsem avtomatiziran. Pred raztresanjem na kisla tla (ali po njem) je morda potrebno dodajanje apna, da se nevtralizira pH tal. Zakisovanje gnojevke se lahko izvede tudi neposredno v skladišču za gnojevko ali se neprekinjeno izvaja med raztresanjem.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 60 %. Zmanjšajo se tudi emisije metana.

t

Nastanitev z ločenimi bivalnimi conami za živali.

Živali se redijo v skupinah, v sistemih nastanitve, ki obsegajo vsaj tri funkcionalna območja: za ležanje/počivanje, za hranjenje/gibanje in za izločanje. Površina na prašiča je večja kot pri običajnih sistemih nastanitve. Na voljo je lahko tudi zunanja ograda, kjer imajo živali dostop do svežega zraka in naravne svetlobe, kar izboljšuje dobrobit živali. Različna funkcionalna območja omogočajo, da se s posebnimi tehnikami ciljno obravnavajo značilnosti onesnaževal v posameznem območju. Območje za izločanje je lahko na primer v zunanji ogradi, ki ima majhno emitirajočo površino in iz katere se gnoj pogosto odstranjuje (npr. do 12-krat dnevno s strgalnikom v obliki črke V z žlebom za urin/ločevanjem iztrebkov in urina pod tlemi). Živali običajno ohranjajo površino za ležanje in površino za hranjenje čisti (to naravno vedenje se spodbuja z naravnim/hibridnim prezračevanjem, s katerim se doseže razlika v temperaturi med območjem za izločanje in drugimi območji). V primerjavi z običajnimi sistemi je poraba vode na prašiča običajno večja (zaradi večje površine na prašiča), poraba energije pa manjša (zaradi naravnega/hibridnega prezračevanja). Običajno so večje tudi potrebe po delovni sili (npr. zaradi čiščenja slame z večje površine).

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 75 %.

u

Uporaba naslednjih dodatkov za obdelavo gnoja:

Dodatki, namenjeni spreminjanju fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti gnojevke, se lahko ročno ali mehansko namestijo na emitirajoče (onesnažene) površine (npr. rešetke, tlakovana/polna tla, pod rešetke), v jame ali skladiščne prostore za gnoj. Prvi uporabi sledijo občasna, različno pogosta dodajanja (glede na načelo delovanja posameznega dodatka). Dodatki za gnojevko zajemajo več kategorij, na primer komplekse bakterij ali mikroorganizmov, zeolite in kemične proizvode. Delujejo na primer tako, da spreminjajo naravno mikrobno ravnovesje, povzročajo biozakisovanje (tvorbo organskih kislin), s čimer se zmanjša vrednost pH (ter s tem zmanjša hlapenje amoniaka), in omejujejo biološke poti, ki vodijo do nastajanja sulfidov. Posledica tega je na primer zmanjšanje emisij amoniaka, metana, vodikovega sulfida in/ali vonjav. Dodatki lahko poleg zmanjšanja emisij omogočajo boljše ravnanje z gnojevko, saj povzročijo utekočinjenje (manjšo viskoznost) in/ali oslabitev/razgradnjo skorje (kar izboljša črpanje in zmanjša penjenje), s čimer se zmanjšajo potrebe po mešanju, zaščiti oprema in omejijo ročni posegi (vključno s tistimi, povezanimi z nevarno izpostavljenostjo H2S).

n. r.

v

Plinoprepustne membrane za zajemanje amoniaka iz plinastih medijev.

Za zajemanje amoniaka iz zraka se uporabljajo mikroporozne hidrofobne membrane. Gonilna sila za prenos amoniaka skozi membrane je koncentracijski gradient. Proces se izvaja pri atmosferskem tlaku. Ko je amoniak v kisli raztopini (na drugi strani membrane), se združi s prostimi protoni, pri čemer nastanejo nehlapni amonijevi ioni (NH4 +). Za pripravo kisle raztopine se lahko uporabijo različne anorganske ali organske kisline, kot so žveplova, klorovodikova, fosforjeva in mlečna kislina. Tako se amoniak iz zraka pretvori v koristno amonijevo gnojilo (npr. amonijev sulfat, amonijev klorid, amonijev fosfat, amonijev laktat), ki ga je možno odpeljati z lokacije. Ta tehnika je primerna za naravno in prisilno prezračevanje v stavbah, saj deluje neodvisno od prezračevalnega sistema. Sistem je običajno nameščen zunaj nastanitve, zanj pa je potrebnega dovolj prostora za vzdrževanje.

V primerjavi z referenčnim sistemom brez uporabe te tehnike se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 75 % (na prašičjih farmah) in 45 % (na perutninskih farmah).

Sistemi nastanitve

Opis

Baterijski sistemi

Sistemi nastanitve za perutnino imajo nagnjena tla, izdelani so iz varjene žične mreže ali plastičnih letvic ter opremljeni s pripomočki in prostorom za hranjenje, napajanje, gnezdenje, brskanje, sedenje na gredi in zbiranje jajc. Kletke so običajno razvrščene v treh ali več etažah. Sistemi nastanitve morajo izpolnjevati zahteve iz najnovejše različice Direktive Sveta 1999/74/ES (54) ali zakonodaje, ki jo nadomešča.

Globok nastilj z jamo za gnoj

Sistemi nastanitve za perutnino, pri katerih je vsaj tretjina skupne površine tal prekrita z nastiljem (npr. s peskom, lesnimi oblanci, slamo). Preostala površina tal je rešetkasta, pod njo pa je jama za gnoj. Pripomočki za hranjenje in napajanje so nameščeni nad območjem z rešetkastimi tlemi. Nameščene so lahko dodatne konstrukcije, ki se štejejo za površine na prostem, kot so izpusti, verande, območja proste reje ali zimski vrtovi.

Voliere

Sistemi nastanitve za perutnino, razdeljeni na različne funkcionalne površine za hranjenje, napajanje, valjenje jajc, brskanje in počivanje. Uporabna površina je povečana z dvignjenimi rešetkastimi tlemi, kar se kombinira s postavitvijo na več nivojih. Rešetkasta tla zajemajo od 30 % do 60 % celotne površine tal. Preostala površina tal je običajno pokrita z nastiljem.

Nameščene so lahko dodatne konstrukcije, ki se štejejo za površine na prostem, kot so izpusti, verande, območja proste reje ali zimski vrtovi.

Tehnike

Opis

Informacije o emisijah

Vse vrste perutnine

a

Uporaba sistemov za čiščenje zraka, kot so:

Glej oddelek 4.2.3.

b

Plinoprepustne membrane za zajemanje amoniaka iz plinastih medijev.

Glej oddelek 4.2.1.

Nesnice, plemenski brojlerji in jarkice

c

Odstranjevanje gnoja s trakovi z vsaj:

Trakovi za odstranjevanje gnoja so nameščeni pod kletkami. Gnoj se lahko odstranjuje enkrat tedensko (s sušenjem z zrakom) ali večkrat (brez sušenja z zrakom). Zbirni trak se lahko prezračuje, da se gnoj posuši. Na traku se lahko uporabi tudi sušenje s pahljačami.

V primerjavi z referenčnim sistemom „dve odstranitvi na teden brez prezračevanja“ se lahko z dvema odstranitvama na teden s sušenjem z zrakom doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 30 %.

d

Sistem prisilnega ali naravnega prezračevanja brez pogostega odstranjevanja gnoja v obstoječih napravah z globokim nastiljem in jamo za gnoj, v kombinaciji z vsaj enim dodatnim ukrepom za ublažitev (npr. doseganje velike vsebnosti suhe snovi v gnoju, sistem za čiščenje zraka).

Sistem z globokim nastiljem (glej opis zgoraj) se kombinira z nepogostim odstranjevanjem gnoja, npr. ob koncu rejnega cikla. Zagotovi se najmanjša vsebnost suhe snovi v gnoju približno 50–60 %. To se doseže z ustreznim prezračevalnim sistemom (npr. z ventilatorji in odsesovalnimi sistemi, nameščenimi na ravni tal).

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 40 %. Uporaba te tehnike lahko povzroči povečanje emisij metana.

e

Trak za gnoj ali strgalnik (v primeru globokega nastilja z jamo za gnoj).

Gnoj se odstranjuje s strgalniki (redno) ali trakovi (enkrat tedensko v primeru sušenega gnoja oziroma dvakrat tedensko, kadar gnoj ni sušen).

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko z neprezračevanimi trakovi za gnoj doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 70 %.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko s prezračevanimi trakovi za gnoj doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 80 %.

f

Umetno sušenje gnoja z zrakom prek cevi (v primeru globokega nastilja z jamo za gnoj).

Sistem z globokim nastiljem (glej opis zgoraj) se kombinira s sušenjem gnoja s prisilnim prezračevanjem, ki se izvaja s cevmi, iz katerih piha zrak (npr. pri 17–20 °C in 1,2 m3/ptico) nad gnojem, shranjenim pod rešetkastimi tlemi.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 45 %.

g

Umetno sušenje gnoja z zrakom z uporabo perforiranih tal (v primeru globokega nastilja z jamo za gnoj).

Sistem z globokim nastiljem (glej opis zgoraj) je opremljen s perforiranimi tlemi, na katerih je gnoj in ki omogočajo prisilno vpihovanje zraka od spodaj. Gnoj se odstrani ob koncu rejnega cikla.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 45 %.

h

Sušenje nastilja na trakovih za gnoj (v primeru volier).

Gnoj se zbira na trakovih pod rešetkastimi tlemi in se najmanj enkrat tedensko odstranjuje s prezračevanimi ali neprezračevanimi trakovi. V volierah za jarkice se lahko kombinirajo tla z nastiljem in polna tla.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko z neprezračevanimi trakovi za gnoj doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 70 %.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko s prezračevanimi trakovi za gnoj doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 80 %.

i

Umetno sušenje nastilja z zrakom na traku za gnoj (v primeru volier).

S to tehniko se s ciljno usmerjenim tokom zraka okrog gnoja, kar upočasni mikrobno dejavnost (nastanek sečne kisline v gnoju perutnine) in omeji pretvorbo dušikovih spojin v hlapni amoniak, zmanjšajo emisije amoniaka iz gnoja. Gnoj pada na trakove pod rešetkami, kjer se suši z zrakom (npr. 0,3 m3 zraka na žival na uro pri najnižji temperaturi 20 °C), ki se dovaja po kanalih pod rešetkastimi tlemi ali ob njih. Tok zraka je strateško usmerjen, da se zagotovi enakomerno sušenje in preprečijo območja visoke vlažnosti. Sistem deluje neprekinjeno in zagotavlja, da gnoj ostane v polsuhem stanju (npr. z vsebnostjo suhe snovi najmanj 50 %) od trenutka izločanja do odstranitve (vsaj enkrat na teden ali dvakrat na teden, če se uporablja nadaljnje sušenje).

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 62 %. Zmanjšajo se tudi emisije prahu.

j

Umetno sušenje nastilja z uporabo notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

V sistemu z globokim nastiljem brez jame za gnoj se lahko za sušenje nastilja uporabljajo sistemi za recirkulacijo notranjega zraka, pri čemer je treba upoštevati fiziološke potrebe ptic. V ta namen se lahko uporabijo ventilatorji, izmenjevalniki toplote in/ali grelci.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 25 %.

k

Pehalo za nastilj (v primeru volier).

S to tehniko se omeji debelina plasti nastilja po celotni površini tal, prekriti z nastiljem (npr. na največ 3 cm), tako, da se del nastilja pogosto odstranjuje s pehalom.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 15 %. Zmanjšajo se tudi emisije prahu.

Brojlerji

l

Umetno sušenje nastilja z uporabo notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Za sušenje nastilja se lahko uporabljajo sistemi za recirkulacijo notranjega zraka, pri čemer je treba upoštevati fiziološke potrebe ptic.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 25 %.

m

Umetno sušenje nastilja z uporabo ogrevanega notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Emisije amoniaka se zmanjšajo s sušenjem nastilja s toplim zrakom in odstranjevanjem izhlapele vlage z ogrevanim zrakom (kar se doseže z izmenjevalniki toplote in/ali grelci). Možni sta dve konfiguraciji:

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 55 %.

n

Naravno ali prisilno prezračevanje skupaj z napajalnim sistemom brez iztekanja (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Polna tla so v celoti prekrita z nastiljem, ki se po potrebi lahko dodaja. Izolacija tal (npr. z betonom ali glino) preprečuje kondenzacijo vode v nastilju. Hlevski gnoj se odstrani ob koncu rejnega cikla. Zasnova in način delovanja sistema pitne vode preprečujeta kapljanje in razlitje vode na nastilj. Nameščene so lahko dodatne konstrukcije, ki se štejejo za površine na prostem, kot so izpusti, verande, območja proste reje ali zimski vrtovi. Naravno prezračevanje se lahko kombinira s sistemom za prosto rejo.

n. r.

o

Ogrevana in hlajena tla z nastiljem (pri kombiniranih sistemih).

Zaprt vodni tokokrog je nameščen pod tlemi, drug pa je zgrajen še globlje za shranjevanje odvečne toplote ali vračanje te toplote v bivalne objekte za perutnino, kadar je to potrebno. Oba vodna tokokroga povezuje toplotna črpalka. Na začetku rejnega obdobja se tla ogrevajo s shranjeno toploto, da se nastilj ohrani suh s preprečevanjem kondenzacije vlage; v drugem rejnem obdobju ptice proizvajajo odvečno toploto, ki se shrani v shranjevalnem tokokrogu, tla pa se hladijo, kar zmanjšuje nastanek sečne kisline z zmanjšanjem mikrobne dejavnosti.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 40 %.

p

Nastilj iz slame in natrijevega hidrogensulfata.

Da bi se zmanjšala vrednost pH nastilja, s čimer bi se zavrlo mikrobiološko delovanje, se kot nastilj uporabljajo peleti, sestavljeni iz 80 % slame (ali drugega obnovljivega materiala) in 20 % natrijevega hidrogensulfata (NaHSO4).

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 58 %.

Race

q

Pogosto dodajanje nastilja (v primeru polnih tal z globokim nastiljem ali globokega nastilja v kombinaciji z rešetkastimi tlemi).

Nastilj se ohranja suh s pogostim dodajanjem (npr. dnevno) svežega materiala po potrebi. Hlevski gnoj se odstrani ob koncu rejnega cikla.

Sistem nastanitve ima lahko naravno ali prisilno prezračevanje in se kombinira s sistemom za prosto rejo.

V primeru globokega nastilja, ki se kombinira z rešetkastimi tlemi, so na tleh v predelu napajalnikov rešetke (približno 25 % celotne površine tal).

n. r.

r

Pogosto odstranjevanje gnoja (v primeru popolnoma rešetkastih tal).

Rešetke prekrivajo jamo, v kateri se gnoj shranjuje in nato izprazni v zunanje skladišče. Pogosto odstranjevanje gnoja v zunanje skladišče se lahko izvaja s:

Sistem nastanitve ima lahko naravno ali prisilno prezračevanje in se kombinira s sistemom za prosto rejo.

V primerjavi z referenčnim sistemom z globokim nastiljem/jamo in delnim prekritjem z nastiljem se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 15 % (s stalnim gravitacijskim pretokom) in 30 % (s strganjem).

Pure

s

Naravno ali prisilno prezračevanje skupaj z napajalnim sistemom brez iztekanja (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Glej opis tehnike (n) (v oddelku o brojlerjih).

t

Umetno sušenje nastilja z uporabo ogrevanega notranjega zraka (v primeru polnih tal z globokim nastiljem).

Glej opis tehnike (m) (v oddelku o brojlerjih).

Tehnika

Opis

Informacije o emisijah

a

Biofilter

Izstopni zrak se spelje skozi filtrirno plast iz organskega materiala, kot je koreninski les ali lesni sekanci, grobo lubje, kompost ali šota. Filtrirni material mora biti stalno vlažen, kar se doseže z občasnim škropljenjem površine z vodo. Mokra plast absorbira sestavine zraka z vonjavami in prašne delce, nato jih mikroorganizmi, ki živijo na vlažnem materialu nastilja, oksidirajo ali razgradijo. Inokulacija z mešanicami izbranih mikroorganizmov lahko poveča učinkovitost biofiltrov.

Zunaj bivalnih objektov za živali je potreben dovolj velik prostor za shranjevanje segmentov biofiltra.

V primerjavi z referenčnim sistemom, pri katerem se ta tehnika ne uporablja, se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 70 %. Glede na pogoje obratovanja se lahko zmanjšajo tudi emisije metana v zrak. Nastanejo lahko emisije N2O.

b

Biološki pralnik plinov (ali biološki precejalni filter)

Stolpni filter, polnjen z inertnim polnilnim materialom, ki se običajno škropi z vodo, da ohranja stalno vlažnost. Onesnaževala zraka se absorbirajo v tekoči fazi, nato jih razgradijo mikroorganizmi, naseljeni na filtrskih elementih. Inokulacija z mešanicami izbranih mikroorganizmov lahko poveča učinkovitost biofiltrov.

V nekaterih primerih se lahko uporabi tudi delno čiščenje zraka (npr. usmerjeno v izbrani delež izstopnega zraka z večjo obremenitvijo z onesnaževali).

V primerjavi z referenčnim sistemom, pri katerem se ta tehnika ne uporablja, se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 70 %. Zmanjšajo se tudi emisije vonjav in prahu.

c

Suhi filter

Izstopni zrak se vpihava skozi filtrsko rešetko, ki je izdelana na primer iz večplastne plastike, nameščene pred ventilator na čelni steni. Ko zrak prehaja, se smeri njegovega gibanja zelo spreminjajo, kar povzroči ločevanje delcev zaradi centrifugalne sile in posledično zmanjšanje emisij prahu.

n. r.

d

Dvostopenjski ali tristopenjski sistem za čiščenje zraka

Pri dvostopenjskem sistemu se prva stopnja (mokri pralnik s kislino) običajno kombinira z biološkim pralnikom plinov (druga stopnja). Pri tristopenjskem sistemu se prva stopnja, ki jo predstavlja mokri pralnik z vodo, običajno kombinira z drugo stopnjo (mokri pralnik s kislino), potem se uporabi še biofilter (tretja stopnja). V nekaterih primerih se lahko uporabi tudi delno čiščenje zraka (npr. usmerjeno v izbrani delež izstopnega zraka z večjo obremenitvijo z onesnaževali).

V primerjavi z referenčnim sistemom, pri katerem se ta tehnika ne uporablja, se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 70 %. Zmanjšajo se tudi emisije vonjav in prahu.

e

Mokri pralnik z vodo

Izstopni zrak s prečnim tokom potuje skozi medij polnjenega filtra. Na polnilni material stalno prši voda. Prah se odstrani in usede v vodni zbiralnik, ki se pred ponovnim polnjenjem izprazni. Ta tehnika je znana tudi kot „pretočni kapalni reaktor“.

n. r.

f

Vodni filter

Izstopni zrak se s prezračevalnimi ventilatorji usmeri navzdol v vodno kopel, kjer se prašni delci namočijo. Tok zraka se nato preusmeri za 180 stopinj navzgor. Voda se redno doliva, da se nadomesti izhlapela tekočina.

n. r.

g

Mokri pralnik s kislino

Izstopni zrak se usmeri skozi filter (npr. polnjeni stenski filter), kamor se razpršuje krožeča kisla tekočina (npr. žveplova kislina). V nekaterih primerih se lahko uporabi tudi delno čiščenje zraka (npr. usmerjeno v izbrani delež izstopnega zraka z večjo obremenitvijo z onesnaževali).

V primerjavi z referenčnim sistemom, pri katerem se ta tehnika ne uporablja, se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 70 %. Zmanjšajo se tudi emisije vonjav in prahu.

Tehnika

Opis

Emisije prahu

a

Preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja prahu v stavbah za živino z uporabo npr. tehnik za manj prašno nastiljanje, bolj grobega materiala za nastilj, pehal za nastilj, sistema za hranjenje po želji, krme z malo prahu, ločevalnikov prahu, prezračevanja z optimizirano hitrostjo zraka.

Nastajanje prahu v stavbah za živino se prepreči ali zmanjša z uporabo tehnik, kot so:

b

Zmanjšanje koncentracije prahu v stavbah za živino, na primer z razprševanjem vodne meglice, ionizacijo, razprševanjem olja.

Koncentracija prahu v stavbah za živino se zmanjša z uporabo tehnik, kot so:

c

Zmanjševanje emisij prahu z uporabo sistema za čiščenje zraka, na primer suhega filtra, dvostopenjskega ali tristopenjskega sistema za čiščenje zraka, mokrega pralnika z vodo, vodne pregrade, mokrega pralnika s kislino, biofiltra, biološkega pralnika plinov.

Glej oddelek 4.2.3.

Emisije vonjav

d

Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje vonjav v sistemih nastanitve, na primer ohranjanje živali in površin suhih in čistih, zmanjšanje emitirajoče površine gnoja, pogosto odstranjevanje gnoja, znižanje temperature gnoja in notranjega okolja, zmanjšanje toka zraka.

Emisije vonjav v sistemih nastanitve se preprečijo in/ali zmanjšajo z uporabo tehnik, kot so:

e

Optimiranje pogojev izpusta izstopnega zraka iz bivalnih objektov za živali, na primer s povišanjem odvoda in/ali povečanjem hitrosti prezračevanja.

Izstopni zrak se iz bivalnih objektov za živali odvaja z uporabo tehnik, kot so:

f

Zmanjšanje emisij vonjav z uporabo sistema za čiščenje zraka, na primer biološkega pralnika plinov (ali biološkega precejalnega filtra), biofiltra, dvostopenjskega ali tristopenjskega sistema za čiščenje zraka).

Glej oddelek 4.2.3.

Poraba vode

g

Izbira in uporaba ustrezne opreme (npr. nastavkov za sesanje, skodelic za napajanje, korit za vodo) za posamezne kategorije živali ob stalnem zagotavljanju vode (pitje po želji).

Izberejo in uporabljajo se sistemi za dovajanje vode, ki omogočajo učinkovito rabo vode (npr. nastavki za sesanje, skodelice za napajanje, korita za vodo), pri čemer se upošteva vedenje različnih živalskih vrst pri pitju. Optimalna hidracija in dobrobit živali se zagotavljata s sistemom za pitje po želji.

h

Redno preverjanje in (po potrebi) prilagajanje nastavitev opreme za pitno vodo.

Oprema za pitno vodo se redno preverja in po potrebi prilagaja, da se zagotovita stalna hitrost pretoka in funkcionalnost ter prepreči razlitje vode.

i

Uporaba tehnik, kot sta mehansko suho čiščenje ali uporaba visokotlačnih čistilnih aparatov za nastanitve za živali in opremo.

Nastanitve za živali in oprema se čistijo tako, da se zagotavlja higiena ob hkratnem zagotavljanju učinkovite rabe vode, na primer z metodami predhodnega čiščenja, kot sta mehansko suho čiščenje ali visokotlačno čiščenje.

Poraba energije

j

Visokoučinkoviti ogrevalni/hladilni in prezračevalni sistemi.

Visokoučinkoviti ogrevalni/hladilni in prezračevalni sistemi uporabljajo tehnične rešitve za čim večje zmanjšanje porabe energije ob upoštevanju zahtev glede dobrobiti živali.

k

Optimizacija ogrevalnih/hladilnih in prezračevalnih sistemov ter upravljanja, zlasti tam, kjer se uporabljajo sistemi za čiščenje zraka.

Obstoječi ogrevalni/hladilni in prezračevalni sistemi se izboljšajo ob upoštevanju zahtev glede dobrobiti živali (npr. koncentracije onesnaževal zraka, ustrezne temperature). To se lahko doseže z ukrepi, kot so:

l

Izolacija sten, tal in/ali stropov nastanitev za živali.

Izolacijski material je lahko naravno neprepusten ali opremljen z neprepustno plastjo. Prepustni materiali imajo že nameščeno parno pregrado, saj je vlažnost glavni razlog za poslabšanje stanja izolacijskega materiala.

Kot različica izolacijskega materiala se lahko za perutninske farme uporabijo membrane, ki odbijajo toploto in so sestavljene iz tankih plastičnih folij, s katerimi se nastanitve zaščitijo pred vdorom zraka in vlage.

m

Rekuperacija toplote (npr. kombinirani sistem, prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote, rekuperacija toplote pri hlajenju gnojevke).

Recikliranje toplotne energije iz prezračevanja, odpadnih proizvodov ali notranjih konstrukcij.

Centralna enota uporablja toplotni izmenjevalnik zrak–zrak za prenos toplote iz toplega, postanega izstopnega zraka v hladen, svež vhodni zrak.

Za opis kombiniranega sistema glej oddelek 4.2.2.

n

Uporaba naravnega prezračevanja.

Prosto (naravno) prezračevanje v bivalnih objektih za živali se omogoča s termičnimi učinki in/ali tokom vetra. V bivalnem objektu za živali so lahko poleg nadzorovanih odprtin v stranskih stenah še odprtine v slemenu in po potrebi tudi na zatrepih. Na odprtinah so lahko nameščene mreže za zaščito pred vetrom. V vročem vremenu se lahko dodatno uporabljajo ventilatorji.

o

Uporaba hibridnega prezračevanja.

V različnih delih bivalnega objekta za živali se uporablja kombinacija prisilnega in naravnega prezračevanja. V delu s prisilnim prezračevanjem so živali zaščitene pred mrazom, vročino, sončnim sevanjem in dežjem. V delu z naravnim prezračevanjem imajo živali dostop do zunanjih območij (pri prašičih je površina za izločanje običajno v zunanjem območju).

p

Sistemi za hlajenje z izhlapevanjem, pri katerih se uporabljajo blazine in recirkulacija vode.

Sistemi za hlajenje z izhlapevanjem, pri katerih se uporabljajo blazine, vključujejo toge porozne plošče iz celuloze, trepetlike ali sintetičnega materiala, nameščene na eni steni nastanitve, ki so stalno nasičene z vodo, kar se doseže s črpanjem. Voda, ki ne izhlapi ali se ne razprši kot meglica, se zbere in vrne nazaj v sistem. Cevni ventilatorji sesajo zunanji zrak skozi mokre plošče, pri čemer voda izhlapeva in hladi zrak.

Tehnika

Opis

Informacije o emisijah

a

Uporaba skladišča z zadostno zmogljivostjo za shranjevanje gnoja v obdobjih, ko raztresanje ni mogoče.

Skladišča so zasnovana tako, da imajo zadostno zmogljivost za shranjevanje gnoja v obdobjih, ko raztresanje ni mogoče. Ta obdobja so odvisna od podnebnih razmer in potreb kmetijskih rastlin po dušiku.

n. r.

b

Uporaba skladišč, odpornih proti mehanskim, kemičnim in toplotnim vplivom.

Skladišča so zgrajena z elementi (npr. jeklo z zaščitnimi premazi, neprepusten beton, neprepustne obloge), ki so odporni proti mehanskim obremenitvam, izpostavljenosti kemikalijam in toplotnim nihanjem, s čimer se zagotavljajo trajnost, varstvo okolja in zanesljivost obratovanja.

n. r.

c

Uporaba neprepustnih objektov in opreme za zbiranje in prenos gnojevke (npr. jam, kanalov, jarkov, črpalnih postaj).

Objekti in oprema za zbiranje in prenos gnojevke (npr. jame, kanali, jarki, črpalne postaje) so zasnovani tako, da preprečujejo uhajanje in posledično onesnaženje. To vključuje uporabo ustreznih neprepustnih materialov in materialov, odpornih proti koroziji.

n. r.

d

Preverjanje konstrukcijske celovitosti skladišč vsaj enkrat na leto.

Izvajajo in dokumentirajo se redna preverjanja funkcionalne zanesljivosti (najmanj enkrat na leto), na primer z vizualnimi pregledi, fotografijami, poročili o preskusih, odkrivanjem uhajanja, opazovanjem spremembe ravni v skladišču, napolnjenem z vodo, in podatki, pridobljenimi s senzorji), vključno s preverjanjem tesnosti vseh sestavnih delov skladišč, cevi in pribora zanje, da se zagotovijo neprepustna celovitost in obratovalni standardi.

n. r.

e

Pokritje, ki zagotavlja največjo okoljsko učinkovitost, z eno od naslednjih tehnik:

Skladišča se pokrijejo s togimi, prožnimi ali plavajočimi pokrovi.

Togi pokrovi so lahko izdelani iz betonskih plošč, plošč iz steklenih vlaken ali poliestrskih plošč ter se namestijo na betonske ali jeklene zbiralnike in silose. Pokrovi dobro tesnijo, da se čim bolj zmanjša izmenjava zraka ter prepreči vdor dežja in snega.

Togi pokrovi: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za skoraj 100 %.

Prožni pokrovi vključujejo:

Pokrovi v obliki šotora: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 85 %.

Pokrovi v obliki kupole: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 80 %.

Ravni pokrovi: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 60 %.

Plavajoči pokrovi vključujejo:

Plasti skorje: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 20 %.

Plavajoči nepakirani materiali: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 40 %.

Z zrakom napolnjeni pokrovi: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 60 %.

Plavajoči prožni pokrovi: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 80 %.

Prožna plastična ponjava: v primerjavi z nepokritim skladiščem se lahko doseže zmanjšanje amoniaka za vsaj 60 %.

f

Namestitev sistema za odkrivanje puščanja

Sistem, ki je sestavljen na primer iz sistema z geomembrano, spodnjo drenažno plastjo in drenažno cevjo ter omogoča zgodnje odkrivanje puščanja (npr. s piezometrom) in zadrževanje uhajanja.

n. r.

g

Čim manj mešanja gnojevke.

Gnojevka se čim manj meša. To vključuje naslednje:

n. r.

h

Ustrezna zasnova skladišča za gnojevko z uporabo tehnik, kot so:

Skladišča so zasnovana ob upoštevanju konstrukcijskih in obratovalnih značilnosti, katerih namen je zmanjšanje emisij v zrak. To vključuje zmanjšanje razmerja med emitirajočo površino in prostornino gnojevke, upravljanje ravni napolnjenosti za omejitev hitrosti vetra in izmenjave zraka na površini gnojevke ter znižanje ravni dovoljenega valovanja gladine, s čimer se zagotovi zaščita pred vetrom, ki zavre vrtinčasto gibanje zraka.

n. r.

i

Zakisovanje gnojevke.

Glej oddelek 4.2.1.

j

Hlajenje gnojevke.

Glej oddelek 4.2.1.

k

Neprepustna tla in stene, na primer z glineno ali plastično oblogo (ali dvojno oblogo), ter neprepustne konstrukcije.

Skladišče, vkopano v zemljo, je zgrajeno z neprepustnimi konstrukcijami (npr. spoji, pritrdilnimi elementi) ter z neprepustnimi tlemi in stenami iz materialov, kot so zbita glina, plastična obloga iz polietilena visoke gostote (HDPE), ali sistemi z dvojno oblogo (npr. geomembrana, glina), da se preprečita uhajanje in onesnaženje podzemne vode.

n. r.

l

Skladiščenje posušenega hlevskega gnoja v skednju.

Skedenj je običajno preprosta stavba z neprepustnimi tlemi in streho, z zadostnim prezračevanjem, da se preprečijo anaerobni pogoji, in vrati za dostop vozil. Posušen perutninski gnoj (npr. nastilj brojlerjev in nesnic, na zraku posušeni izločki nesnic, zbrani na traku) se iz bivalnih objektov za perutnino s trakovi ali čelnimi nakladalci običajno lahko transportira v skedenj, kjer se lahko skladišči dlje časa brez nevarnosti ponovne navlažitve.

n. r.

m

Uporaba betonskega silosa za skladiščenje hlevskega gnoja.

Temeljna plošča iz betona, neprepustnega za vodo, ki se lahko kombinira z zidovi na treh straneh in s pokritjem (npr. streho nad ploščo za gnoj, plastiko, odporno proti UV-žarkom). Tla so nagnjena (npr. za 2 %) proti sprednjemu odtočnemu žlebu z rešetko. Tekoče frakcije in morebitni odtok, ki ga povzroči deževje, se zbirajo v betonski jami, ki je varna pred iztekanjem, in obdelajo pozneje.

n. r.

n

Skladiščenje hlevskega gnoja na polnih neprepustnih tleh, zasnovanih za preprečevanje uhajanja v okolje.

Skladišče ima polna neprepustna tla in drenažni sistem ter je povezano z zbiralnikom za zbiranje tekočih frakcij in morebitnega odtoka, ki bi ga povzročilo deževje.

n. r.

o

Ustrezna razdalja med začasnimi kupi hlevskega gnoja in vodnimi telesi, vsakoletno spreminjanje njihove lokacije ter čim krajši čas, ko so kupi na polju.

Kadar se hlevski gnoj pred raztresanjem kopiči neposredno na poljskih tleh, se čas, ko je gnoj na poljskih tleh, čim bolj skrajša, lokacija shranjevanja pa se spremeni najmanj vsako leto in je čim dlje od vodnih teles.

n. r.

p

Zmanjšanje razmerja med emitirajočo površino in prostornino kupa hlevskega gnoja.

Razmerje med emitirajočo površino in prostornino kupa se lahko zmanjša na primer tako, da se gnoj stisne, ali pa se uporabi skladišče s tremi stranskimi zidovi.

n. r.

q

Pokritje začasnih kupov hlevskega gnoja.

Kupi hlevskega gnoja se pokrijejo z materiali, kot so plastični pokrovi, odporni proti UV-žarkom, šota, žagovina ali lesni sekanci. Tesni pokrovi zmanjšujejo izmenjavo zraka in aerobno razgradnjo v kupu gnoja.

n. r.

Tehnika

Opis

a

Mehansko ločevanje gnojevke, na primer z uporabo:

Ločevanje tekočih in trdnih frakcij z različno vsebnostjo suhe snovi, na primer z uporabo vretenskih stiskalnic, separatorjev z dekantacijsko centrifugo, separacije s siti ali tlačnega filtriranja. Separacija se lahko okrepi z dodatki ali z uporabo različnih temperatur/tlakov.

Ta tehnika se na primer uporablja, kadar je zaradi omejene razpoložljivosti zemljišča za nanos gnoja potrebno zmanjšanje vsebnosti dušika in fosforja v trdni fazi.

b

Anaerobna razgradnja

Anaerobni mikroorganizmi razkrojijo organsko snov gnoja v zaprtem reaktorju ob odsotnosti kisika. Bioplin se proizvaja in zbira za proizvodnjo energije, tj. proizvodnjo toplote, soproizvodnjo toplote in električne energije in/ali transportno gorivo. Nekaj proizvedene toplote se v tem procesu reciklira. Stabilizirani ostanki (pregnito blato) se lahko uporabijo kot gnojilo (z dovolj trdnim pregnitim blatom po kompostiranju). Hlevski gnoj se lahko presnavlja skupaj z gnojevko in/ali drugimi substrati, pri čemer se zagotavlja vsebnost suhe snovi manj kot 18 %. Inokulacija z mešanicami izbranih mikroorganizmov lahko poveča hitrost in učinkovitost procesa.

c

Sušenje gnoja z zunanjim tunelom.

Gnoj se zbira iz bivalnih objektov za nesnice in odstrani s trakovi, ki ga odpeljejo iz objektov v namensko zaprto konstrukcijo z več perforiranimi trakovi, ki se med seboj prekrivajo in tvorijo tunel. Skozi trakove piha topel zrak, ki gnoj posuši v približno dveh ali treh dneh. V tunelu se uporabi zrak, odsesan iz bivalnih objektov za nesnice.

d

Mehansko ločevanje gnojevke na trdno in tekočo frakcijo, ki mu sledi aerobna razgradnja (prezračevanje) tekoče frakcije s pridobivanjem hranil.

Gnojevka se z opremo za mehansko ločevanje loči na tekoče in trdne frakcije, hranila pa se pridobijo, kadar se trdne in tekoče frakcije uporabijo za hranila za kmetijske rastline. Večina fosforja in znaten delež dušika se zadržita v trdni frakciji, ki je produkt z manjšo prostornino in težo.

Tekoča frakcija se občasno prezračuje z nizko intenzivnostjo s potopljenimi ali plavajočimi aeratorji, in sicer stalno ali v serijah, s čimer se sproži biološka oksidacija hlapnih organskih spojin. Proces se upravlja tako, da se nadzirajo obratovalni parametri, kot so intenzivnost prezračevanja (koncentracija raztopljenega kisika), omejitev povečanja vrednosti pH in temperatura (npr. med 45 oC in 75 oC), ter čim bolj omeji mešanje gnojevke, da bi se zmanjšale izgube amoniaka (NH3) v ozračje, hkrati pa preprečili anaerobni pogoji in nastajanje metana. Amoniak, ki se sprosti med prezračevanjem, se lahko po potrebi zbira (glej na primer tehniko plinoprepustne membrane za zajemanje amoniaka iz plinastih medijev). Pena in blato, ki vsebujeta nekatera hranila (npr. fosfor), zajeta iz tekoče frakcije, se zbereta iz reaktorja in posušita z mehanskimi separatorji, nato pa se z njima ravna skupaj s preostalo trdno frakcijo.

Ta tehnika se običajno uporablja, kadar je pomembno zmanjšanje patogenov in vonjav pred raztresanjem. Pozornost bi bilo treba nameniti obravnavi morebitnih učinkov na različne prvine okolja.

e

Mehansko ločevanje gnojevke na trdno in tekočo frakcijo, ki mu sledita nitrifikacija in denitrifikacija tekoče frakcije s pridobivanjem hranil.

Gnojevka se z opremo za mehansko ločevanje loči na tekoče in trdne frakcije, hranila pa se pridobijo, kadar se trdne in tekoče frakcije uporabijo za hranila za kmetijske rastline. Večina fosforja in znaten delež dušika se zadržita v trdni frakciji, ki je produkt z manjšo prostornino in težo.

Tekoča frakcija se nitrificira z biološko obdelavo v nadzorovanih aerobnih pogojih, pri čemer amoniak (NH3) oksidira v nitrite (NO2 –) in nitrate (NO3 –), s čimer se zmanjšajo izgube amoniaka v ozračje. Za izboljšanje procesa se dodajo koagulanti in flokulanti. Tekoča frakcija, bogata z nitrati, ki vsebuje tudi preostali fosfor P ter K, Na in Ca, se lahko ponovno uporabi v kmetijstvu (npr. s fertigacijo). Druga možnost je, da se lahko pošlje v fazo denitrifikacije, v kateri se nitrit in nitrat v prisotnosti organskega ogljika pretvorita v N2 .

Nekatere mikroorganizme se lahko vrne v aeracijski bazen, da se ohrani biološka aktivnost. Pena in blato, ki vsebujeta nekatera hranila (npr. P), zajeta iz tekoče frakcije, se zbereta iz bazena (bazenov) in posušita z mehanskimi separatorji, nato pa se z njima ravna skupaj s preostalo trdno frakcijo.

Proces nitrifikacije in denitrifikacije se lahko izvede v enem samem bazenu ali več zaporedno povezanih bazenih. Stopnja nitrifikacije in denitrifikacije se lahko nadzoruje z nastavitvijo retencijskega časa v bazenu oziroma bazenih, vključno s koncentracijo nitratov na iztoku tekoče frakcije. Pozornost bi bilo treba nameniti obravnavi morebitnih učinkov na različne prvine okolja.

f

Kompostiranje hlevskega gnoja.

Mikroorganizmi hlevski gnoj, vključno s trdno frakcijo gnojevke, razgradijo v aerobnih pogojih, pri čemer nastane končni produkt (kompost), ki je dovolj stabilen za prevoz, skladiščenje in raztresanje. Biološki inokulum, slama, žagovina, zeleni ostanki ali drugi organski odpadki (npr. pregnito blato) se lahko kompostirajo skupaj s hlevskim gnojem. Zmanjšajo se vonjave, mikrobni patogeni in vsebnost vode v gnoju. Dovajanje kisika se doseže z mehanskim preobračanjem kompostnih kupov ali s prisilnim prezračevanjem kupov. Uporabijo se lahko tudi bobni in kompostni (navpični in vodoravni) zabojniki/silosi. Inokulacija z mešanicami izbranih mikroorganizmov lahko poveča hitrost in učinkovitost procesa.

Ta tehnika se lahko na primer uporablja, kadar je pomembno zmanjšanje patogenov in vonjav pred raztresanjem. Za postavitev kompostnih kupov na kmetiji je potrebnega dovolj prostora. Za druge možnosti kompostiranja (npr. zabojniki/silosi, bobni) je običajno potrebnega manj prostora.

g

Vakuumsko izparevanje s pridobivanjem amoniaka.

Za zmanjšanje prostornine digestata (za do 70 %) se uporablja izparevanje, pri čemer nastanejo koncentrirana hranila. Gnoj v tekoči fazi običajno izpareva v vakuumskih pogojih pri nizkih temperaturah (npr. približno 60 °C). Med procesom izparevanja se plinasti amoniak veže kot raztopina amonijevega sulfata. Vakuumsko uparjanje je predvsem metoda za zmanjšanje prostornine gnoja s kmetije.

h

Vakuumski separatorji za fino ločevanje s siti.

Tehnika vključuje tehnologijo kontinuiranega finega ločevanja za optimizirano procesiranje tekočih suspenzij, bogatih s hranili (npr. gnojevk, digestatov). Omogoča ločevanje trdne in tekoče frakcije na energijsko bogato trdno frakcijo in tekočo fazo z zmanjšano vsebnostjo hranil, primerno za nadaljnjo membransko filtracijo ali procesiranje v gnojilo. Ta tehnika je primerna za tekočine z nizko vsebnostjo suhe snovi (npr. 1 %), pri čemer se uporabljajo na primer sita za zadrževanje vlaken z različnimi velikostmi odprtin. Uporablja se lahko v kombinaciji s tehnikami predhodnega ločevanja.

i

Tlačni separatorji in separatorji na podlagi flokulacije za ločevanje trdne in tekoče frakcije.

Tehnika obdelave gnojevke, sestavljena iz več faz. Gnoj se najprej razdeli na trdno in tekočo frakcijo. Tekoča frakcija se nato fizikalno-kemijsko obdela, kar se dopolni z dekantiranjem, rezultat pa sta bistrenje in odstranjevanje suspendiranih trdnih snovi. Nato se obdelana tekočina zakisa, da se zmanjšajo emisije amoniaka. Hkrati se iz trdne frakcije in blata, ki nastaneta v različnih fazah obdelave tekočine, odstrani voda, nato se posušita z uporabo sončne energije.

V primerjavi z referenčnim sistemom, pri katerem se ta tehnika ne uporablja, se lahko doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 63 %.

j

Mehansko ločevanje gnojevke na trdno in tekočo frakcijo, ki mu sledi obdelava tekoče frakcije v umetno ustvarjenih mokriščih s pridobivanjem hranil.

Gnojevka se z opremo za mehansko ločevanje loči na tekoče in trdne frakcije. Če je prostora dovolj, se lahko separacija izboljša z naknadno fazo dekantiranja. Večina fosforja in znaten delež dušika se zadržita v trdni frakciji, ki je produkt z manjšo prostornino in težo.

Tekoča frakcija se steka v umetno ustvarjeno mokrišče, kjer pronica v podpovršje skozi prodnato dno, zasajeno s posebnimi rastlinskimi vrstami (npr. Phragmites australis, Juncus, Typha, Apium nodiflorum), brez poplavljanja peščene površine. Dušik (kot NO3 – in NH4 +) absorbirajo rastline, s čimer se zmanjšajo izgube amoniaka (NH3) v ozračje. Morebitne emisije dušikovega oksida (N2O) se z ustreznim upravljanjem parametrov obratovanja ohranjajo nizke. Zmanjšata se tudi vsebnost suspendiranih trdnih snovi in biološka potreba po kisiku (BPK). Obdelana tekoča frakcija iz umetno ustvarjenega mokrišča zaradi gravitacije odteka skozi drenažno cev v zbirni bazen in se lahko ponovno uporabi v kmetijstvu (npr. s fertigacijo), saj vsebuje preostali dušik in/ali fosfor. Za obratovanje umetno ustvarjenih mokrišč ni potrebna energija.

Sistem je ustrezno dimenzioniran (hidravlični retencijski čas je 3–5 dni), da lahko sprejme celotno količino tekoče frakcije, in zasnovan z dvoslojnim plastičnim tesnjenjem, ki preprečuje vsakršno uhajanje v okolje (tj. v tla in podzemno vodo). V okviru ustreznega upravljanja se izvajata redno spravilo vegetacije/biomase, ki se lahko uporabi kot dodatni substrat za anaerobno razgradnjo ali kot surovina za kompostiranje, ter odstranjevanje nakopičene organske snovi. Pozornost bi bilo treba nameniti obravnavi morebitnih učinkov na različne prvine okolja.

Tehnika

Opis

Uporaba odobrenih sistemov za skladiščenje.

Poginule živali, ki jih pooblaščeni zbiralec ne prevzame takoj ali se ne obdelajo takoj, se skladiščijo v odobrenih sistemih za skladiščenje, kot so zaprti neprepustni zabojniki. Odvisno od temperature in pogostosti odstranjevanja je lahko potrebno hlajenje (npr. kadar se poginule živali prevzamejo manj kot enkrat na teden). Sistemi za skladiščenje se namestijo v skladu z ustrezno zakonodajo.

Tehnika

Opis

Ustrezna razdalja med kmetijo/napravo in občutljivimi sprejemniki

V fazi načrtovanja naprave/kmetije so ustrezne razdalje med napravo/kmetijo in občutljivimi sprejemniki zagotovljene z uporabo najmanjših standardnih razdalj ali izvajanjem modeliranja disperzije za napoved/simulacijo koncentracije vonjav v okolici.

Preprečevanje in zmanjševanje emisij vonjav v nastanitvah za živali

Glej oddelek 4.2.2.

Preprečevanje in zmanjševanje emisij vonjav iz skladišča za gnoj

Glej oddelek 4.3.

Preprečevanje in zmanjševanje emisij vonjav iz procesiranja gnoja

Glej oddelek 4.4.

Preprečevanje in zmanjševanje emisij vonjav iz raztresanja gnoja

Glej oddelek 4.5.

Tehnika

Opis

a

Ustrezna razdalja med napravo/kmetijo in občutljivimi sprejemniki

V fazi načrtovanja naprave/kmetije so ustrezne razdalje med napravo/kmetijo in občutljivimi sprejemniki zagotovljene z uporabo najmanjših standardnih razdalj.

b

Ustrezna lokacija opreme

To vključuje tehnike, kot so:

c

Obratovalni ukrepi

Ti vključujejo ukrepe, kot so:

d

Tiha oprema

To vključuje opremo, kot so:

e

Oprema za obvladovanje hrupa

To vključuje:

f

Tehnike za zmanjšanje hrupa

Vstavitev ovir med oddajnike in sprejemnike.

Tehnika

Opis

a

Uporaba energijsko učinkovite razsvetljave.

Energijsko učinkovitejšo razsvetljavo je mogoče doseči na naslednje načine:

b

Uporaba izmenjevalnikov toplote. Uporabi se lahko eden od naslednjih sistemov:

Pri izmenjevalniku toplote zrak-zrak vstopni zrak absorbira toploto iz izstopnega zraka naprave. Sestavljen je lahko iz plošč iz anodiziranega aluminija ali cevi iz PVC.

Pri izmenjevalniku toplote zrak-voda voda teče skozi aluminijaste lamele, nameščene v izstopnih vodih, in absorbira toploto iz izstopnega zraka.

Pri izmenjevalniku toplote zrak-zemlja sveži zrak kroži skozi podzemne cevi (npr. v globini približno dveh metrov), pri čemer izkorišča majhno sezonsko nihanje temperature tal.

c

Uporaba toplotnih črpalk za rekuperacijo toplote.

Toplota se absorbira iz različnih medijev (vode, gnojevke, tal, zraka itd.) in prenaša na drugo lokacijo prek tekočine, ki kroži v zaprtem tokokrogu, pri čemer se uporablja načelo obratnega hladilnega cikla. Toplota se lahko uporablja za proizvodnjo dezinficirane vode ali za polnjenje sistema za ogrevanje ali hlajenje. Tehnika lahko absorbira toploto iz različnih tokokrogov, kot so sistemi za hlajenje gnojevke, geotermalna energija, pralna voda, reaktorji za biološko čiščenje gnojevke ali izpušni plini bioplinskega motorja.

d

Proizvodnja energije iz obnovljivih virov.

Namestitev generatorjev energije iz obnovljivih virov, primernih glede na lokacijo, na stavbah in zemljiščih, vključno z ustreznimi baterijskimi sistemi za shranjevanje, kadar je to primerno.

e

Izolacija sten, tal in/ali stropov stavb/konstrukcij.

Izolacijski material je lahko naravno neprepusten ali opremljen z neprepustno plastjo. Prepustni materiali imajo že nameščeno parno pregrado, saj je vlažnost glavni razlog za poslabšanje stanja izolacijskega materiala.

Tehnika

Opis

a

Masna bilanca dušika in fosforja na podlagi zaužite krme, vsebnosti surovih beljakovin in skupnega fosforja v prehrani ter proizvodnosti živali

Masna bilanca se izračuna za vsako kategorijo živali, ki se redi na kmetiji, pri čemer se mora to ujemati s koncem rejnega cikla, z naslednjima enačbama:

Nizločen = Nprehrana – Nzadržanje

Pizločen = Pprehrana – Pzadržanje

Nprehrana temelji na vnosu krme in vsebnosti surovih beljakovin v prehrani. Pprehrana temelji na vnosu krme in vsebnosti skupnega fosforja v prehrani. Vsebnost surovih beljakovin in skupnega fosforja se lahko pridobi z eno od naslednjih metod:

Nzadržanje in Pzadržanje se lahko ocenita z eno od naslednjih metod:

V masni bilanci se upoštevajo zlasti morebitne bistvene spremembe v običajno uporabljeni prehrani (npr. sprememba krmne mešanice).

Tehnika spremljanja se nadalje razvije na ravni držav članic. Za uporabo tehnike spremljanja morajo kmetije voditi evidenco podatkov o ključnih parametrih (v skladu z metodologijo, ki jo opredeli država članica), npr. številu živali, vnosu krme, vsebnosti surovih beljakovin in skupnega fosforja v prehrani ter količini nastalega gnoja.

Tehnika

Opis

a

Emisijski faktorji

Emisije metana se izračunajo z uporabo emisijskih faktorjev na podlagi nacionalnih ali mednarodnih metod (npr. smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov). Te vključujejo naslednje pristope:

Stopnja 1 – Pri tem pristopu se skupna količina hlapnih trdnih snovi (količina iztrebkov živine) pri živalih pomnoži z emisijskim faktorjem, značilnim za posamezno kategorijo živali na določenem podnebnem pasu in pri uporabi določenega sistema ravnanja z gnojem.

Stopnja 2 – Pri tem pristopu se zberejo podrobni podatki o kategorijah živali in praksah ravnanja z gnojem, na podlagi katerih se določijo prilagojeni emisijski faktorji. V nasprotju s stopnjo 1 ta pristop omogoča natančnejše izračune z uporabo podatkov za posamezne države namesto privzetih vrednosti ter zagotavlja podroben prikaz sistemov ravnanja z gnojem po kategorijah živali in temperaturnem režimu (podnebnem pasu).

Stopnja 3 – Pri tem pristopu se za oceno emisij metana iz ravnanja z gnojem uporabljajo prilagojeni modeli ali metode, ki temeljijo na meritvah.

Tehnika spremljanja se nadalje razvije na ravni držav članic. Za uporabo tehnike spremljanja morajo kmetije voditi evidenco podatkov o ključnih parametrih (v skladu z metodologijo, ki jo opredeli država članica), npr. številu živali, vnosu krme, količini nastalega gnoja in praksah ravnanja z gnojem na kmetiji.

a

Emisijski faktorji

Glej tehniko (b) v oddelku 4.8.2.

Tehnika

Opis

a

Spremljanje porabe vode na ravni kmetije in pri glavnih procesih, pri katerih se porablja voda

Evidentiranje z uporabo na primer števcev ali računov. Glavni procesi, pri katerih se porablja voda (npr. čiščenje, krmljenje), se spremljajo ločeno.

b

Spremljanje porabe električne energije

Evidentiranje z uporabo na primer števcev ali računov. Poraba električne energije v bivalnih objektih za živali se spremlja ločeno. Glavni procesi, pri katerih se porablja električna energija (ogrevanje, prezračevanje, razsvetljava itd.), se prav tako lahko spremljajo ločeno.

c

Spremljanje porabe goriva

Evidentiranje z uporabo na primer števcev ali računov.

d

Spremljanje števila živali, vključno s skotitvami in pogini.

Evidentiranje prejetih in oddanih živali, pri čemer se upoštevajo tudi skotitve in pogini, na primer z uporabo registrov.

e

Spremljanje porabe krme

Evidentiranje z uporabo na primer računov ali evidenc.

f

Spremljanje količine proizvedenega gnoja

Evidentiranje z uporabo na primer evidenc.

Tehnika

Opis

Informacije o emisijah

a

Adsorpcija amoniaka iz plinastih medijev

Za odstranjevanje amoniaka iz zraka in gnojevke se uporabljajo kisli, porozni adsorbenti (npr. gline, modificirane s kovinskimi oksidi). Pri obdelavi zraka se adsorbenti namestijo v prezračevalne stolpe, kjer se amoniak iz zraka, ki prehaja skozi stolp, s kemisorpcijo ali fizisorpcijo veže na adsorbent. Nekatere adsorbente je mogoče regenerirati s termično ali vakuumsko desorpcijo, kar omogoča njihovo ponovno uporabo, vendar to lahko povzroči večje stroške in porabo energije na kmetiji. Pri obdelavi gnojevke se lahko adsorbenti dodajo neposredno v jame ali skladišča, ne da bi bile potrebne kakršne koli posebne spremembe konstrukcije nastanitve (npr. namestitev sistema prezračevanja s stolpi) in brez dodatne porabe energije za njihovo ponovno uporabo. Ker pa ti materiali, ki jih ni mogoče regenerirati, ostanejo v trdni fazi gnojevke, ne smejo vsebovati strupenih snovi.

V primerjavi z referenčnim sistemom brez uporabe te tehnike se lahko predvidoma doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 38 %.

b

Alternativni materiali za nastilj

Uporabljajo se alternativni materiali za nastilj, ki imajo v primerjavi z običajnimi materiali za nastilj (npr. slama, peleti, lesni oblanci) ugodne lastnosti v smislu preprečevanja nastajanja amoniaka in posledično zmanjšanja emisij. Lastnosti, s katerimi se zmanjšujejo emisije, se lahko okrepijo z uporabo dodatkov običajnim materialom. S spreminjanjem kemijskih ali mikrobnih značilnosti nastilja se lahko procesi, ki povzročajo nastajanje amoniaka, upočasnijo. Pri izbiri materiala za nastilj in dodatkov zanj je treba upoštevati njihovo nadaljnjo uporabo ali odstranjevanje.

n. r.

c

Uporaba drugih dodatkov za gnojevko

Poleg dodatkov za gnojevko, opisanih v oddelku 4.2.1, je bila uporaba drugih dodatkov za gnojevko (npr. inhibitorja ureaze fenilfosforodiamidata, vodne raztopine H2O2) opredeljena kot nastajajoča tehnika.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko z dodajanjem inhibitorja ureaze fenilfosforodiamidata predvidoma doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 28 % (če se uporablja pod rešetkastimi tlemi) ali 32 % (če se uporablja na polnih tleh).

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko z dodajanjem 35–50-odstotne vodne raztopine H2O2 predvidoma doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 50 %.

d

Robot za odstranjevanje gnojevke

Vakuumski roboti za gnojevko so avtonomne naprave, ki delujejo pod rešetkastimi tlemi v bivalnih objektih za prašiče. Namenjeni so neprekinjenemu odstranjevanju gnojevke, s čimer se zmanjšajo emisije amoniaka in vonjave, hkrati pa se zagotovi večje udobje za prašiče in zaposlene na kmetiji. Pogostost hodov robotov se lahko prilagodi (npr. večkrat na dan). Za izvajanje tehnike na obstoječih kmetijah mora biti razdalja med rešetko in tlemi zadostna (npr. več kot 80 cm), naklon tal mora biti omejen (npr. manj kot 10 %), poleg tega pa mora biti mogoče vrtanje skozi stene med prostori.

V primerjavi z referenčnim sistemom globoke jame s popolnoma rešetkastimi tlemi brez dodatnih tehnik se lahko predvidoma doseže zmanjšanje amoniaka za najmanj 28 %. Pričakuje se tudi zmanjšanje emisij metana.

Tehnika

Opis

a

Sežiganje metana iz skladišča za gnojevko na bakli

Plini, bogati z metanom, ki se zbirajo iz pokritih skladišč za gnojevko, se usmerijo v nizkotlačno plinsko baklo, v kateri metan oksidira v ogljikov dioksid in vodno paro, s čimer se znatno zmanjša vpliv na podnebje v primerjavi z neposrednim izpustom metana v ozračje. Za to tehniko morajo biti zbiralniki za gnojevko opremljeni s sistemi, kot so pokrovi v obliki šotora visoke gostote, da se prepreči vdor zraka in ohrani koncentracija metana nad 5 %. Plini se odsesajo z vakuumsko črpalko, nato pa pred vstopom v gorilnik preidejo skozi lovilnik kondenzata (zajeti kondenzati se prečrpajo nazaj v skladišče za gnojevko), medtem ko se zrak za zgorevanje dovaja tik pod glavo gorilnika. Proces se prilagodi optimalnim pogojem zgorevanja z instrumenti, kot so vžigalniki z iskro ter senzorji plamena, temperature in presežnega kisika. Energija v procesu zgorevanja se lahko delno rekuperira z uporabo izmenjevalnikov toplote, če je po njej potreba na kmetiji. Za to tehniko ni potrebno dodatno gorivo za vžigalni plamen.

Tehnika

Opis

a

Pridobivanje fosforja iz gnoja

Fosfatne soli se oborijo z dodajanjem ionov (npr. magnezija in kalija) in regulatorja vrednosti pH, pogosto v reaktorju. Da bi se proces optimiziral in neželeno soobarjanje čim bolj zmanjšalo, je treba med procesom spremljati vrednost pH raztopine in molska razmerja ionov v raztopini. Fosfor se lahko pridobiva v obliki soli (npr. struvita), ki se lahko ponovno uporabijo kot gnojila.

b

Pridobivanje virov iz digestatov z uporabo sadre

Pri obdelavi digestata, proizvedenega na kmetiji, se z uporabo sadre, ki je lahko „naravna“ ali „sintetična“, tj. nastala v sistemih za razžvepljevanje dimnih plinov (sistemih za čiščenje plinov, ki se uporabljajo za zajemanje emisij žveplovega dioksida iz dimnih plinov), pridobijo mineralna gnojila. Ko se digestatu doda sadra, se amoniak in ogljikov dioksid pri nizkih temperaturah/tlaku (npr. 50–85 °C/200–700 mbar, brez zraka ali pare) postopoma izločata. Z natančno prilagoditvijo kemijskih in termodinamičnih ravnovesij se v vsakem koraku zagotavljajo majhna poraba električne energije in toplote ter zelo učinkovit proces. Za zmanjšanje porabe električne energije se lahko uporabi odpadna toplota iz drugega procesa. Nastala suspenzija se s filtrsko stiskalnico loči na dve mineralni gnojili: amonijev sulfat (raztopina) in kalcijev karbonat (trdna snov).

c

Plinoprepustne membrane za zajemanje amoniaka iz tekočih medijev

Ta tehnika poteka v dveh korakih: v prvem koraku se plinasti amoniak s prezračevanjem in razprševanjem sprosti iz tekočinskih tokov, bogatih z amoniakom (npr. anaerobnega digestata, gnojevke), pri čemer nastane zračni tok, bogat z amoniakom; v drugem koraku ta plinski tok pride v stik z mikroporozno hidrofobno membrano, pri čemer amoniak prehaja skozi pore membrane. Gonilna sila za prenos amoniaka skozi membrane je koncentracijski gradient. Proces se izvaja pri atmosferskem tlaku. Ko je amoniak v kisli raztopini (na drugi strani membrane), se združi s prostimi protoni, pri čemer nastanejo nehlapni amonijevi ioni (NH4 +). Za pripravo kisle raztopine se lahko uporabijo različne anorganske ali organske kisline, kot so žveplova, klorovodikova, fosforjeva in mlečna kislina. Tako se amoniak iz tekočine pretvori v koristno amonijevo gnojilo (npr. amonijev sulfat, amonijev klorid, amonijev fosfat, amonijev laktat). Sistem je običajno nameščen zunaj nastanitve, zanj pa je potrebnega dovolj prostora za vzdrževanje.

V primerjavi z referenčnim sistemom brez uporabe te tehnike se lahko predvidoma doseže zmanjšanje emisij amoniaka za najmanj 30 %.

Tehnika

Opis

a

Izračun na podlagi meritev koncentracije amoniaka in/ali metana v zraku ter pretoka zraka pri prezračevanju v realnem času

Koncentracija amoniaka in metana v izhodnem zraku pri prezračevanju iz bivalnih objektov za živali se neprekinjeno meri s senzorji. Pretok zraka pri prezračevanju se meri z merilnimi ventilatorji ali frekvenčno krmiljenimi ventilatorji, pri katerih se podatki beležijo. Obe meritvi se izvajata v skladu s strogim protokolom, ki temelji na znanstveno uveljavljenih metodah. Emisije iz nastanitve za živali se izračunajo tako, da se izmerjena koncentracija pomnoži s pretokom zraka pri prezračevanju. Ta tehnika spremljanja se lahko uporablja v napravah s prisilnim prezračevanjem.