|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/697 |
20.3.2026 |
UREDBA (EU) 2026/697 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 11. marca 2026
o sodelovanju med izvršilnimi organi, odgovornimi za izvrševanje Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Precejšnja neravnovesja glede pogajalske moči dobaviteljev in kupcev kmetijskih in živilskih proizvodov imajo lahko v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi za posledico nepoštene trgovinske prakse. Z Direktivo (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil uveden minimalni standard Unije za zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, da bi zmanjšali pojavljanje takih praks, ki negativno vplivajo na življenjski standard kmetijske skupnosti. |
|
(2) |
V poročilu Komisije z dne 23. aprila 2024 z naslovom „Izvajanje prepovedi nepoštenih trgovinskih praks za krepitev položaja kmetov in izvajalcev dejavnosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi – pregled stanja“ je izpostavljeno, da v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi še vedno obstajajo neravnovesja, zaradi česar so še bolj potrebni novi ukrepi, s katerimi bi bolj zaščitili dobavitelje in vsem izvajalcem dejavnosti zagotovili dovolj močan pogajalski položaj. |
|
(3) |
Direktiva (EU) 2019/633 od držav članic zahteva, da imenujejo izvršilne organe, da bi zagotovili učinkovito izvrševanje prepovedi iz navedene direktive. Z navedeno direktivo se tudi zahteva, da Komisija in ti izvršilni organi tesno sodelujejo, da zagotovijo skupen pristop v zvezi z uporabo pravil iz navedene direktive. Izvršilni organi morajo zlasti skušati preprečiti ali ustaviti nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju. To morajo doseči s sodelovanjem, med drugim z izmenjavo informacij in pomočjo pri preiskavah s čezmejno razsežnostjo. Čeprav imajo izvršilni organi držav članic še naprej na voljo vse možnosti, da v celotnem obsegu sodelujejo na podlagi Direktive (EU) 2019/633, je ustrezno obravnavati nekatere težave v zvezi z mehanizmom sodelovanja in povečati njegovo učinkovitost. |
|
(4) |
Zaradi načela teritorialnosti bi lahko imeli izvršilni organi težave pri zbiranju informacij, ugotavljanju kršitve ter nalaganju in izvrševanju glob in drugih enako učinkovitih kazni, kadar ima kupec sedež v drugi državi članici. Tako je na primer, kadar imajo izvajalci dejavnosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ali njihova združenja čezmejno nabavno strategijo. Take težave vplivajo na sistem izvrševanja, vzpostavljen z Direktivo (EU) 2019/633, ki je odvisen od sodelovanja med izvršilnimi organi, in bi lahko privedle do neenakega izvrševanja prepovedi nepoštenih trgovinskih praks, kar bi ogrozilo zaščito dobaviteljev kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je namen navedene direktive. Zato je ustrezno določiti nekatera enotna pravila za krepitev sodelovanja med izvršilnimi organi v čezmejnih primerih. Z okrepitvijo tega sodelovanja bi bila zagotovljena učinkovitejša zaščita pred nepoštenimi trgovinskimi praksami s čezmejno razsežnostjo, prispevalo pa bi se tudi k boljšemu položaju kmetov v zadevni verigi preskrbe, s čimer bi bil zagotovljen primeren življenjski standard kmetijske skupnosti. |
|
(5) |
Glede na to, da Direktiva (EU) 2019/633 državam članicam omogoča, da ohranijo ali uvedejo strožja nacionalna pravila proti nepoštenim trgovinskim praksam, bi bilo treba pojasniti, da ta uredba ne zajema teh pravil. Vendar bi morale države članice imeti možnost, da se odločijo, da njihovi izvršilni organi v zvezi s takimi pravili izkoristijo možnosti v okviru mehanizma prostovoljnega sodelovanja, vzpostavljenega s to uredbo. Ta možnost bi lahko bila še posebej pomembna, kadar so strožja nacionalna pravila v nekaterih državah članicah kategorizirana kot prevladujoče obvezne določbe, s katerimi naj bi bila zagotovljena stabilna in trajnostna preskrba potrošnikov z živilskimi proizvodi. V takih primerih bi morali imeti izvršilni organi pravico, da tako prošnjo v zvezi s prostovoljnim sodelovanjem zavrnejo. |
|
(6) |
Da bi izvršilnim organom omogočili učinkovito izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, bi jim bilo treba zagotoviti potrebna sredstva in strokovno znanje. |
|
(7) |
Izvršilni organi bi morali biti pooblaščeni, da si v skladu s svojim nacionalnim pravom medsebojno sporočajo vse dejanske ali pravne okoliščine, vključno z zaupnimi informacijami, in jih uporabijo kot dokazno sredstvo. Zagotovljene informacije bi se morale uporabljati kot dokazno sredstvo samo za namen uporabe te uredbe za izvrševanje pravil, določenih z Direktivo (EU) 2019/633, in v zvezi s predmetom preiskave, za katerega jih je zbral zaprošeni izvršilni organ. Zaupnost zagotovljenih informacij bi morala biti zagotovljena ob ustreznem upoštevanju pravnih interesov zadevne fizične ali pravne osebe. Upoštevati bi bilo treba zahteve pritožnikov za zaščito informacij na podlagi člena 5(3) Direktive (EU) 2019/633, zaščito pa bi bilo treba zagotoviti tudi pri čezmejnem izvrševanju. |
|
(8) |
Izvršilni organi bi morali biti na svojem ozemlju pooblaščeni, da sprejmejo preiskovalne ukrepe v imenu drugih izvršilnih organov, da bi tako pripomogli k ustavitvi nepoštenih trgovinskih praks s čezmejno razsežnostjo. Zaprošeni izvršilni organ bi moral take preiskovalne ukrepe sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena na podlagi člena 6(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Direktive (EU) 2019/633, in v skladu z njegovim nacionalnim pravom. |
|
(9) |
Sodelovanje med izvršilnimi organi pri izvrševanju končnih odločb o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (e), Direktive (EU) 2019/633, je zelo pomembno za zagotovitev učinkovite zaščite pred nepoštenimi trgovinskimi praksami s čezmejno razsežnostjo. Zato mora biti zaprošeni izvršilni organ pooblaščen za izvršitev končne odločbe, ki jo sprejme izvršilni organ prosilec, kadar izvršilni organ prosilec ni uspešen pri pobiranju glob ali izvedbi enako učinkovite kazni ali začasnega ukrepa. Kadar v državi članici zaprošenega izvršilnega organa globe pobira ali enako učinkovite kazni ali začasne ukrepe izvaja drug pristojni nacionalni organ, bi moral biti zaprošeni izvršilni organ pooblaščen, da pri zadevnem drugem pristojnem nacionalnem organu sproži postopek pobiranja globe ali izvedbe enako učinkovite kazni ali začasnega ukrepa. |
|
(10) |
Izvršilni organi bi morali biti na svojem ozemlju in v skladu s svojim nacionalnim pravom pooblaščeni, da v imenu drugih izvršilnih organov izvršujejo ali začnejo postopke za izvršitev končnih odločb o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni ali začasnih ukrepov, pod pogojem, da so se ti drugi izvršilni organi prepričali, da glob ali drugih enako učinkovitih kazni ali začasnih ukrepov ni mogoče izvršiti v državah članicah teh drugih izvršilnih organov. |
|
(11) |
Da bi povečali učinkovitost in uspešnost te uredbe, zagotovili nemoteno sodelovanje med izvršilnimi organi in preprečili, da bi bili zaprošenim izvršilnim organom naloženi prekomerni stroški, bi bilo treba določiti pravila za kritje stroškov ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe. |
|
(12) |
Izvršilni organi bi se morali medsebojno obveščati o nepoštenih trgovinskih praksah s čezmejno razsežnostjo, ki so se pojavile oziroma se pojavljajo na njihovem ozemlju. |
|
(13) |
Izvršilni organi bi morali sodelovati drug z drugim z vlaganjem prošenj za medsebojno pomoč. V takih prošnjah bi bilo treba navesti, katere informacije ali kateri ukrep se v posameznem primeru šteje za potrebnega za izvajanje preiskav nepoštenih trgovinskih praks. Da bi lahko zaprošeni izvršilni organ izpolnil prošnjo, bi morala ta vsebovati vse potrebne informacije o domnevni nepošteni trgovinski praksi. |
|
(14) |
Izvršilni organi ne bi smeli imeti pravice, da zavrnejo prošnjo za informacije ali sodelovanje pri izvršilnih ukrepih, razen če je verjetno, da bi se z drugimi izvršilnimi ukrepi, upravnimi odločbami ali sodnimi postopki, sprejetimi na nacionalni ravni, ki ne spadajo v okvir mehanizma medsebojne pomoči iz te uredbe, zagotovilo prenehanje zadevne nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo. Zavrnitev bi morala biti mogoča tudi, kadar prošnje ne spadajo na področje uporabe te uredbe ali so v nasprotju z nacionalnim pravom zaprošenega izvršilnega organa. Izvršilni organi bi morali utemeljiti tako zavrnitev. |
|
(15) |
Pomanjkanje postopkovnih ureditev glede jezikovne ureditve bi lahko oviralo nemoteno sodelovanje med izvršilnimi organi. Zato bi se morali izvršilni organi dogovoriti o jeziku, ki se uporablja pri vseh uradnih obvestilih, prošnjah in sporočilih med njimi. Kadar se o jeziku, ki se uporablja, ne morejo dogovoriti, bi bilo treba uporabljati privzeta pravila o uporabi jezika, določena v tej uredbi. |
|
(16) |
Kadar obstaja sum razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, ki vključuje kupce in dobavitelje iz vsaj treh držav članic, bi morali imeti izvršilni organi, ki jih ta praksa zadeva, možnost, da prek namenskega sistema izdajajo opozorila, izvajajo usklajene ukrepe in imenujejo koordinatorja za usklajevanje sodelovanja med ustreznimi izvršilnimi organi, na ozemlju katerih se domnevno pojavlja tovrstna praksa. Da bi ugotovili, katere izvršilne organe zadeva močno razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, bi bilo treba upoštevati vse ustrezne vidike, zlasti kraj, kjer ima kupec sedež, in lokacijo dobaviteljev, ki bi lahko bili prizadeti. Odkrivanje razširjenih nepoštenih trgovinskih praks s čezmejno razsežnostjo bi bilo treba podpreti z izmenjavo informacij med izvršilnimi organi, kadar obstaja utemeljen sum takih praks. Koordinator bi moral svoje pristojnosti izvajati v okviru tesnega sodelovanja z drugimi zadevnimi izvršilnimi organi. Vsi izvršilni organi, ki jih zadevajo razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, bi morali že v zgodnji fazi dejavno sodelovati v preiskavi in izdajati opozorila za Komisijo in druge zadevne izvršilne organe ter deliti informacije, ki so jim o takih praksah na voljo. |
|
(17) |
Določiti bi bilo treba postopke za usklajevanje preiskovalnih in izvršilnih ukrepov v zvezi z razširjenimi nepoštenimi trgovinskimi praksami s čezmejno razsežnostjo. Usklajeni ukrepi proti takim praksam bi morali zagotoviti, da lahko izvršilni organi izberejo najustreznejša in najučinkovitejša orodja za ustavitev teh praks. |
|
(18) |
Navesti je treba primere, v katerih bi moral imeti izvršilni organ, ki ga zadeva nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, možnost, da se odloči, da zavrne sodelovanje pri usklajenem ukrepanju. Predvsem pomanjkanje razpoložljivih sredstev s strani takega izvršilnega organa ne bi smelo upravičiti zavrnitve sodelovanja pri usklajenem ukrepanju. |
|
(19) |
Za zagotovitev, da imajo izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, vsa potrebna orodja za komunikacijo, sodelovanje in usklajevanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila o jezikovni ureditvi. |
|
(20) |
Ker Direktiva (EU) 2019/633 zagotavlja tudi zaščito dobaviteljev v Uniji pred nepoštenimi trgovinskimi praksami kupcev s sedežem zunaj Unije ter zaščito dobaviteljev s sedežem zunaj Unije ob prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov v Unijo, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi pravila za medsebojno sodelovanje izvršilnih organov glede nepoštenih trgovinskih praks, v katere so vključeni kupci in dobavitelji s sedežem zunaj Unije in ki so prepovedane z Direktivo (EU) 2019/633. |
|
(21) |
Direktiva (EU) 2019/633 poleg tega zagotavlja zaščito dobaviteljev v Uniji pred nepoštenimi trgovinskimi praksami kupcev s sedežem zunaj Unije. Zato je ustrezno določiti pravila, ki izvršilnim organom omogočajo učinkovitejše izvajanje preiskav v takih primerih. V ta namen bi moral imeti izvršilni organ možnost zahtevati, da kupec imenuje kontaktno točko v Uniji, ki bo glavna kontaktna točka za izvršilni organ in bo olajšala preiskavo. Izvršilni organi bi morali tudi obvestiti drug drugega in Komisijo, kadar kupec ne izpolni take zahteve. |
|
(22) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja ukrepov iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za pripravo standardnih obrazcev za prošnje za medsebojno pomoč. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
|
(23) |
Zaradi učinkovitega izvajanja pravil, namenjenih izboljšanju položaja izvajalcev dejavnosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki so izpostavljeni nepoštenim trgovinskim praksam, bi moral postopek pregleda Direktive (EU) 2019/633 temeljiti na poročilu o uporabi pravil iz te uredbe. Pomembno je, da ima Komisija pregled nad uporabo te uredbe v državah članicah. Poleg tega bi morala imeti možnost, da oceni učinkovitost te uredbe. Zato bi morali izvršilni organi držav članic v svoja letna poročila za Komisijo vključiti dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. |
|
(24) |
Komisija bi morala zagotoviti in upravljati platformo, ki omogoča hitro izmenjavo informacij ali prošenj med izvršilnimi organi in po potrebi Komisijo, s čimer bi olajšala učinkovito izvajanje. |
|
(25) |
Da bi se upoštevale prihodnje tehnične potrebe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembe orodja, ki se uporablja za upravljanje uradnih obvestil in sporočil med izvršilnimi organi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
|
(26) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in so del ustavnih tradicij držav članic. Skladno s tem bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. |
|
(27) |
Uporaba te uredbe ne bi smela vplivati na kazenske preiskave in sodne postopke v državah članicah. Zato bi morali imeti Sklep Sveta 2008/976/PNZ (6), Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ (7) in Direktiva 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8) prednost pred to uredbo, v kolikor zadevna nepoštena trgovinska praksa spada na področje uporabe navedenih pravnih aktov. |
|
(28) |
Ker cilja te uredbe, in sicer okrepitve sodelovanja med izvršilnimi organi, odgovornimi za izvrševanje prepovedi nepoštenih trgovinskih praks na podlagi Direktive (EU) 2019/633 v čezmejnih primerih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ne morejo zagotoviti sodelovanja in usklajevanja, temveč se zaradi njenega ozemeljskega in osebnega področja uporabe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(29) |
Da bi imeli izvršilni organi dovolj časa, da lahko začnejo izvajati pravila iz te uredbe, bi bilo treba njeno uporabo odložiti za 18 mesecev po začetku njene veljavnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Z namenom boja proti praksam, ki močno odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja, so v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem ter jih en trgovinski partner enostransko vsili drugemu, ta uredba določa nekatera pravila, na podlagi katerih izvršilni organi, ki so jih njihove države članice imenovale kot odgovorne za izvrševanje prepovedi nepoštenih trgovinskih praks med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi v skladu z Direktivo (EU) 2019/633, sodelujejo in usklajujejo ukrepe drug z drugim, da se zagotovi učinkovitost navedene direktive.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za izvrševanje prepovedi nepoštenih trgovinskih praks med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi iz člena 3(1) in (2) Direktive (EU) 2019/633 s čezmejno razsežnostjo, ki se pojavljajo pri prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov med kupci in dobavitelji iz člena 1(2) navedene direktive.
Poglavje IV te uredbe se uporablja tudi v zvezi s kratkimi roki za odpoved, ki so za določene sektorje krajši od 30 dni na podlagi člena 3(1), točka (b), Direktive (EU) 2019/633, ali nacionalnih pravil, ki so ohranjena ali sprejeta na podlagi člena 9(1) navedene direktive, kadar se država članica tako odloči v skladu s členoma 15 in 16 te uredbe.
Poglavje VI te uredbe se uporablja v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami, ki vključujejo dobavitelje ali kupce s sedežem zunaj Unije.
2. Ta uredba ne posega v pravila Unije in nacionalna pravila o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti ne v pravila o pristojnosti sodišč in o pravu, ki se uporablja.
3. Ta uredba ne posega v uporabo ukrepov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah v državah članicah, zlasti v delovanje Evropske pravosodne mreže, vzpostavljene s Sklepom 2008/976/PNZ, pa tudi ne v uporabo Okvirnega sklepa 2005/214/PNZ in Direktive 2014/41/EU.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive (EU) 2019/633. Poleg teh se uporabljajo še naslednje:
|
(1) |
„izvršilni organ“ pomeni nacionalni organ ali nacionalne organe, ki jih država članica imenuje na podlagi člena 4(1) Direktive (EU) 2019/633; |
|
(2) |
„izvršilni organ prosilec“ pomeni izvršilni organ, ki vloži prošnjo za medsebojno pomoč; |
|
(3) |
„zaprošeni izvršilni organ“ pomeni izvršilni organ, ki prejme prošnjo za medsebojno pomoč; |
|
(4) |
„nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo“ pomeni nepošteno trgovinsko prakso, ki vključuje enega dobavitelja in enega kupca, pri čemer imata dobavitelj in kupec sedež v dveh različnih državah članicah; |
|
(5) |
„razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo“ pomeni nepošteno trgovinsko prakso, ki vključuje dobavitelje in kupce s sedežem v vsaj treh državah članicah; |
|
(6) |
„končna odločba“ pomeni odločbo, zoper katero ni mogoče ali ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva. |
Člen 4
Splošno načelo
Izvršilni organi sodelujejo med seboj, da bi preprečili ali ustavili nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, ki se pojavijo na njihovem ozemlju.
POGLAVJE II
SREDSTVA, STROKOVNO ZNANJE IN ZAUPNOST
Člen 5
Sredstva in strokovno znanje
Države članice zagotovijo, da imajo izvršilni organi potrebna sredstva za uporabo te uredbe ter za ozaveščanje kupcev in dobaviteljev o njenih določbah.
Člen 6
Zaupnost informacij
1. Izvršilni organi so za namene te uredbe pooblaščeni, da si sporočajo informacije in da vse dejanske ali pravne okoliščine, vključno z zaupnimi informacijami, uporabijo kot dokazno sredstvo.
2. Informacije iz odstavka 1 se uporabljajo kot dokaz samo za namen uporabe te uredbe in v zvezi s predmetom urejanja, za katerega jih je zaprošeni izvršilni organ zbral.
3. Informacije iz odstavka 1 uporabljajo le izvršilni organi ob ustreznem upoštevanju pravnih interesov fizične ali pravne osebe, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti in pravic intelektualne lastnine.
4. Kadar pritožnik zahteva zaščito informacij na podlagi člena 5(3) Direktive (EU) 2019/633, izvršilni organ, ki je prejel pritožbo, pritožnika zaprosi za predhodno soglasje, preden zaščitene informacije predloži drugemu izvršilnemu organu.
POGLAVJE III
MEHANIZEM MEDSEBOJNE POMOČI
Člen 7
Prošnje za informacije
1. Zaprošeni izvršilni organ na prošnjo izvršilnega organa prosilca brez odlašanja, najpozneje pa v 90 dneh po datumu prošnje, izvršilnemu organu prosilcu zagotovi zahtevane informacije, da bi ugotovili, ali se je v državi članici zaprošenega izvršilnega organa pojavila oziroma se v njej pojavlja nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo. Izvršilni organ prosilec in zaprošeni izvršilni organ se lahko dogovorita o podaljšanju 90-dnevnega roka za dodatnih 30 dni.
2. Kadar zaprošeni izvršilni organ nima vseh informacij, zahtevanih na podlagi odstavka 1, lahko odgovori na zadevno prošnjo s predložitvijo le delnih informacij ali pa navede, da zahtevanih informacij nima. V vsakem primeru navede utemeljitev za pošiljanje zadevnega odgovora. Lahko se odloči, da bo zbral manjkajoče informacije, in v takem primeru o svoji odločitvi obvesti izvršilni organ prosilec ter z njim izmenja zbrane informacije.
3. Informacije, ki se predložijo na podlagi prošnje iz odstavka 1, zaprošeni izvršilni organ zbere, izvršilni organ prosilec pa uporablja le v skladu z njunim nacionalnim pravom.
Člen 8
Prošnje za preiskovalne ukrepe
1. Zaprošeni izvršilni organ na prošnjo in v imenu izvršilnega organa prosilca sprejme preiskovalne ukrepe v skladu s pooblastili iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Direktive (EU) 2019/633 ter v skladu s svojim nacionalnim pravom, da bi ugotovil, ali se je pojavila oziroma se pojavlja nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo.
2. Kadar zaprošeni izvršilni organ na prošnjo in v imenu izvršilnega organa prosilca izvaja pooblastila iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Direktive (EU) 2019/633, je uradnikom in drugemu spremljevalnemu osebju, ki jih pooblasti ali imenuje izvršilni organ prosilec, dovoljeno, da spremljajo zaprošeni izvršilni organ in mu pomagajo pri izvajanju njegovih pooblastil pod nadzorom uradnikov zaprošenega izvršilnega organa in pod pogojem, da je izvršilni organ prosilec vnaprej obvestil zaprošeni izvršilni organ o svoji želji, da sodeluje.
3. Zaprošeni izvršilni organ izvršilnemu organu prosilcu brez odlašanja sporoči korake in ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti na podlagi odstavka 1.
Člen 9
Prošnje za izvršitev odločb o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov
1. Zaprošeni izvršilni organ na prošnjo izvršilnega organa prosilca v skladu s svojim nacionalnim pravom izvrši končne odločbe o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov, ki jih je država članica izvršilnega organa prosilca sprejela v skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (e), Direktive (EU) 2019/633, ali pa brez odlašanja začne postopek za izvršitev takih končnih odločb.
2. Odstavek 1 se uporablja samo, če izvršilni organ prosilec ugotovi, da kupec, zoper katerega so izvršljive globe ter druge enako učinkovite kazni in začasni ukrepi, na ozemlju države članice izvršilnega organa prosilca nima zadostnih sredstev.
3. Izvršilni organ prosilec lahko zaprosi le za izvršitev končne odločbe.
4. Vprašanja glede zastaralnih rokov za izvrševanje glob, drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov ureja nacionalno pravo države članice zaprošenega izvršilnega organa.
Člen 10
Stroški
1. Izvršilni organi dobaviteljem ne naložijo pristojbin za povračilo stroškov, povezanih s čezmejno razsežnostjo nepoštene trgovinske prakse.
2. Izvršilni organi se odpovejo vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih pri uporabi te uredbe, z izjemo stroškov, ki jih imajo v vlogi zaprošenega izvršilnega organa v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 7, 8, 9, 15 oziroma 16, kot je navedeno v odstavkih 3 in 4 tega člena.
3. Zaprošeni izvršilni organ lahko v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 7, 8, 15 oziroma 16, od izvršilnega organa prosilca zahteva, da v celoti ali delno krije razumne dodatne stroške, vključno s stroški prevajanja, stroški dela in upravnimi stroški. V takih primerih te stroške krije izvršilni organ prosilec, kot je bilo zahtevano.
4. Zaprošeni izvršilni organ si lahko v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 9, povrne vse stroške, nastale zaradi plačila glob, pobranih v imenu izvršilnega organa prosilca, tudi stroške prevajanja, stroške dela in upravne stroške. Če znesek glob ne pokrije nastalih razumnih dodatnih stroškov ali če zaprošeni izvršilni organ kljub vsem razumnim prizadevanjem ne uspe pobrati glob, lahko zaprošeni izvršilni organ od izvršilnega organa prosilca zahteva, da v celoti ali delno krije nastale stroške. V takem primeru te stroške krije izvršilni organ prosilec, kot je bilo zahtevano.
5. Zaprošeni izvršilni organ si povrne zneske, dolgovane na podlagi tega člena, v valuti svoje države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom.
6. Zaprošeni izvršilni organ po potrebi pretvori globe v valuto svoje države članice po menjalnem tečaju, ki velja na dan naložitve glob, v skladu s svojim nacionalnim pravom.
Člen 11
Mehanizem uradnega obveščanja
Izvršilni organi uradno obvestijo Komisijo in vse druge izvršilne organe o vseh odločbah o ugotovitvi pojava nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo v njihovi državi članici v 30 dneh po njihovem sprejetju.
Člen 12
Postopek za prošnje za medsebojno pomoč
1. Izvršilni organ prosilec pri vložitvi prošnje za medsebojno pomoč:
|
(a) |
kot pravno podlago za zadevno prošnjo navede to uredbo, nacionalno pravo, s katerim je prenesena Direktiva (EU) 2019/633 in ustrezne določbe člena 1(2) ter člena 3(1) in (2) Direktive (EU) 2019/633, navede pa tudi namen te prošnje, vključno z opisom čezmejne razsežnosti domnevne nepoštene trgovinske prakse, in podrobno navede informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 7(1), ali izvršilne ukrepe, ki se zahtevajo na podlagi člena 8 oziroma 9 te uredbe; |
|
(b) |
zagotovi vse dodatne ustrezne informacije, ki jih zaprošeni izvršilni organ potrebuje za ugoditev prošnji, tudi vse informacije, ki jih je mogoče pridobiti samo v državi članici izvršilnega organa prosilca. |
2. Prošnje za medsebojno pomoč in vsa z njimi povezana sporočila se vložijo v pisni obliki. Standardni obrazci za prošnje za medsebojno pomoč se uporabijo, kadar jih je Komisija določila.
3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne obrazce za prošnje za medsebojno pomoč iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32.
Člen 13
Zavrnitev prošnje za medsebojno pomoč
1. Zaprošeni izvršilni organ lahko zavrne prošnjo za informacije iz člena 7(1) samo, če obstaja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
|
(a) |
po posvetovanju z izvršilnim organom prosilcem se oba izvršilna organa strinjata, da informacije niso potrebne ali da se lahko pozneje vloži nova prošnja; |
|
(b) |
pred sodnimi organi v državi članici zaprošenega izvršilnega organa ali izvršilnega organa prosilca se je že začela kazenska preiskava ali sodni postopek zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso, ki vključuje istega dobavitelja in isto obdobje nepoštene trgovinske prakse, na katero se nanaša zadevna kazenska preiskava ali sodni postopek. |
2. Zaprošeni izvršilni organ lahko zavrne prošnjo za izvršilne ukrepe iz člena 8 samo, če, po posvetovanju z izvršilnim organom prosilcem, obstaja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
|
(a) |
pred sodnimi organi v državi članici zaprošenega izvršilnega organa se je že začela kazenska preiskava ali sodni postopek oziroma je bila izrečena sodba zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso, ki vključuje istega dobavitelja in isto obdobje nepoštene trgovinske prakse, na katero se nanaša zadevna kazenska preiskava ali sodni postopek, oziroma je bila dosežena sodna poravnava z istim kupcem v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso; |
|
(b) |
v državi članici zaprošenega izvršilnega organa so se že začela izvajati potrebna izvršilna pooblastila, vključno z upravnimi postopki, ali pa je že bila sprejeta upravna odločba zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso, ki vključuje istega dobavitelja in isto obdobje nepoštene trgovinske prakse, na katero se nanaša preiskava ali upravna odločba, da bi se zadevna nepoštena trgovinska praksa hitro in učinkovito prenehala; |
|
(c) |
pred sodnimi organi v državi članici izvršilnega organa prosilca se je že začela kazenska preiskava ali sodni postopek zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso, ki vključuje istega dobavitelja in isto obdobje nepoštene trgovinske prakse, na katero se nanaša zadevna kazenska preiskava ali sodni postopek; |
|
(d) |
zaprošeni izvršilni organ lahko dokaže, da zahtevani izvršilni ukrepi niso določeni v členu 6(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Direktive (EU) 2019/633 ali da se prošnja nanaša na kratke roke za odpoved, ki so za določene sektorje krajši od 30 dni na podlagi člena 3(1), točka (b), navedene direktive ali nacionalnih pravil, ohranjenih ali sprejetih na podlagi člena 9(1) navedene direktive; |
|
(e) |
zaprošeni izvršilni organ ne more:
|
|
(f) |
izvršilni organ prosilec ni zagotovil informacij, ki so potrebne v skladu s členom 12. |
3. Zaprošeni izvršilni organ lahko zavrne prošnjo za izvršilne ukrepe iz člena 9 samo, če po posvetovanju z izvršilnim organom prosilcem obstaja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
|
(a) |
pred sodnimi organi v državi članici zaprošenega izvršilnega organa se je že začela kazenska preiskava ali sodni postopek oziroma je že bila izrečena sodba zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso ali pa je bila dosežena sodna poravnava z istim kupcem v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso; |
|
(b) |
v državi članici zaprošenega izvršilnega organa so se že začela izvajati potrebna izvršilna pooblastila, vključno z upravnimi postopki, ali pa je že bila sprejeta upravna odločba zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso, da bi se taista nepoštena trgovinska praksa hitro in učinkovito prenehala; |
|
(c) |
pred sodnimi organi v državi članici izvršilnega organa prosilca se je že začela kazenska preiskava ali sodni postopek zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso; |
|
(d) |
zaprošeni izvršilni organ lahko dokaže, da se končna odločba nanaša na kratke roke za odpoved, ki so za določene sektorje krajši od 30 dni na podlagi člena 3(1), točka (b), Direktive (EU) 2019/633 ali nacionalnih pravil, ki so ohranjena ali sprejeta na podlagi člena 9(1) navedene direktive, ali da te končne odločbe ni bilo mogoče sprejeti ali je ni mogoče izvršiti v skladu z njegovim nacionalnim pravom; |
|
(e) |
izvršilni organ prosilec ni zagotovil informacij, ki so potrebne v skladu s členom 12. |
4. Zaprošeni izvršilni organ brez odlašanja sporoči izvršilnemu organu prosilcu vse zavrnitve prošenj za medsebojno pomoč skupaj z utemeljitvijo zavrnitve.
Člen 14
Jezikovna ureditev
1. Izvršilni organi se dogovorijo o jezikih, ki jih uporabljajo za prošnje, uradna obvestila in vsa druga sporočila iz tega poglavja, ki so povezani z mehanizmom medsebojne pomoči.
2. Če se zadevni izvršilni organi ne morejo dogovoriti o jezikih, ki se uporabljajo, se prošnje za medsebojno pomoč pošljejo v uradnem jeziku oziroma v enem od uradnih jezikov države članice izvršilnega organa prosilca, na zahtevo pa se jim priloži vljudnostni prevod v angleščino. Odgovori se pošljejo v uradnem jeziku oziroma v enem od uradnih jezikov države članice zaprošenega izvršilnega organa, na zahtevo pa se jim priloži vljudnostni prevod v angleščino.
POGLAVJE IV
PROSTOVOLJNO SODELOVANJE
Člen 15
Prošnje za informacije v zvezi z nacionalnimi pravili
1. Države članice se lahko odločijo, da lahko izvršilni organi izkoristijo možnosti iz člena 7 te uredbe v zvezi s kratkimi roki za odpoved, ki so za določene sektorje krajši od 30 dni na podlagi člena 3(1), točka (b), Direktive (EU) 2019/633 ali nacionalnih pravil, ohranjenih ali sprejetih na podlagi člena 9(1) navedene direktive.
2. Kadar se država članica tako odloči in izvršilni organ prosilec izkoristi eno ali obe možnosti iz odstavka 1, lahko zaprošeni izvršilni organ zagotovi le delne informacije ali pa zavrne zagotovitev informacij. Zaprošeni izvršilni organ utemelji zadevni delni odgovor ali zadevno zavrnitev. V takih primerih se člen 13 ne uporablja.
Člen 16
Prošnje za preiskovalne ukrepe v zvezi z nacionalnimi pravili
1. Kadar je država članica na podlagi člena 3(1), točka (b), Direktive (EU) 2019/633 za določene sektorje določila kratke roke za odpoved, ki so krajši od 30 dni, in je druga država članica storila enako, zaradi česar so kratki roki za odpoved za iste določene sektorje enako kratki, se lahko izvršilni organi zadevnih držav članic dogovorijo o uporabi možnosti iz člena 8(1) te uredbe.
Podobno, kadar je država članica na podlagi člena 9(1) Direktive (EU) 2019/633 ohranila ali sprejela strožja nacionalna pravila in je druga država članica storila enako, zaradi česar so nacionalna pravila za enako velike izvajalce dejavnosti oziroma za iste vrste nepoštenih trgovinskih praks enako stroga, se lahko izvršilni organi zadevnih držav članic dogovorijo o uporabi možnosti iz člena 8(1) te uredbe.
2. Kadar izvršilni organ prosilec izkoristi eno ali obe možnosti iz odstavka 1, lahko zaprošeni izvršilni organ zavrne sprejetje preiskovalnih ukrepov, ne da bi to zavrnitev utemeljil. V takih primerih se člen 13 ne uporablja.
Člen 17
Postopek za vložitev prošnje
Kadar izvršilni organ prosilec izkoristi možnosti iz člena 15 ali 16, zaprošenemu izvršilnemu organu pošlje prošnjo, v kateri:
|
(a) |
to uredbo navede kot pravno podlago; |
|
(b) |
navede nacionalno pravo, v katerem je določena prepoved zadevne nepoštene trgovinske prakse, ki presega Direktivo (EU) 2019/633, ter navede, ali to nacionalno pravo temelji na členu 3(1), točka (b), ali na členu 9(1) Direktive (EU) 2019/633; |
|
(c) |
opiše namen prošnje; |
|
(d) |
opiše zadevno nepošteno trgovinsko prakso in navede, kako ta praksa presega Direktivo (EU) 2019/633; |
|
(e) |
navede, na katere informacije ali preiskovalni ukrep se prošnja nanaša. |
POGLAVJE V
PREISKOVALNI IN IZVRŠILNI MEHANIZMI ZA RAZŠIRJENE NEPOŠTENE TRGOVINSKE PRAKSE S ČEZMEJNO RAZSEŽNOSTJO
Člen 18
Uvedba usklajenega ukrepanja in imenovanje koordinatorja
1. Kadar obstaja utemeljen sum morebitne razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, izvršilni organi, ki jih ta domnevna praksa zadeva, uvedejo usklajeno ukrepanje na podlagi medsebojnega dogovora. O uvedbi navedenega usklajenega ukrepanja brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo.
2. Izvršilni organi, ki jih domnevna razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo zadeva, imenujejo izvršilni organ, ki bo koordinator. Da bi dosegli dogovor o imenovanju koordinatorja, lahko Komisija po potrebi olajša razprave med zadevnimi izvršilnimi organi. Če se navedeni izvršilni organi o tem imenovanju ne morejo dogovoriti, je koordinator tisti izvršilni organ, ki je izdal opozorilo na podlagi člena 24.
3. Izvršilni organi, ki jih domnevna razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo zadeva, na podlagi informacij, ki so jim na voljo, opravijo preiskave. O rezultatih takih preiskav obvestijo druge zadevne izvršilne organe na podlagi člena 24.
4. Če se med usklajenim ukrepanjem izkaže, da domnevna razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo zadeva določen izvršilni organ, se ta vključi v to usklajeno ukrepanje.
5. Pri ugotavljanju, ali domnevna razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo zadeva določen izvršilni organ, se upoštevajo vsi elementi, še zlasti pa:
|
(a) |
države članice, v katerih imajo sedež kupci; |
|
(b) |
države članice, v katerih imajo sedež dobavitelji, na katere bi lahko vplivala nepoštena trgovinska praksa. |
Člen 19
Razlogi za zavrnitev sodelovanja pri usklajenem ukrepanju
1. Izvršilni organ lahko zavrne sodelovanje pri usklajenem ukrepanju samo, če obstaja ena ali več od naslednjih okoliščin:
|
(a) |
v državi članici tega izvršilnega organa se je že začela kazenska preiskava, sodni postopek ali upravni postopek oziroma je bila že izdana sodba ali dosežena sodna poravnava v zvezi z istim kupcem ali kupci in v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso, ki zadeva istega dobavitelja in isto obdobje nepoštene trgovinske prakse, kot ga zajema navedena kazenska preiskava, sodni postopek ali upravni postopek; |
|
(b) |
izvršilni organ je začel preiskavo že pred izdajo opozorila iz člena 24 oziroma je bila v državi članici tega izvršilnega organa zoper istega kupca ali kupce sprejeta upravna odločba v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso, ki zadeva istega dobavitelja in isto obdobje nepoštene trgovinske prakse, kot ga zajema preiskava oziroma upravna odločba, da bi se doseglo prenehanje razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo; |
|
(c) |
razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo se v državi članici tega izvršilnega organa ni pojavila, zato temu izvršilnemu organu ni treba sprejeti nobenih izvršilnih ukrepov iz člena 6 Direktive (EU) 2019/633. |
2. Kadar izvršilni organ zavrne sodelovanje pri usklajenem ukrepanju, o svoji odločitvi brez odlašanja obvesti Komisijo in druge izvršilne organe, ki jih razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo zadeva, pri čemer navede tudi razloge za svojo odločitev in predloži vsa potrebna dokazila.
Člen 20
Preiskave v okviru usklajenega ukrepanja
1. Izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, zagotovijo pravočasno, učinkovito in usklajeno izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov. Prizadevajo si za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov ter, kolikor to dopušča nacionalno pravo, za uporabo začasnih ukrepov sočasno s tistimi drugih izvršilnih organov.
2. Izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, v skupni izjavi navedejo izid preiskave in oceno razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, pa tudi povzetek sprejetih nacionalnih ukrepov in po potrebi različnih mnenj izvršilnih organov.
3. Izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, skupno izjavo iz odstavka 2 tega člena ali njene dele – brez poseganja v pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti, določena v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (9) – objavijo na svojih spletnih mestih in o objavi obvestijo Komisijo.
Člen 21
Izvršilni ukrepi v okviru usklajenega ukrepanja
1. Izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, v okviru svoje pristojnosti sprejmejo vse potrebne izvršilne ukrepe iz člena 6 Direktive (EU) 2019/633 zoper kupca ali kupce, odgovorne za razširjeno nepošteno trgovinsko prakso s čezmejno razsežnostjo, da bi se doseglo prenehanje te nepoštene trgovinske prakse.
2. Izvršilni organi sprejmejo izvršilne ukrepe na podlagi odstavka 1 v skladu z nacionalnimi pravili svojih držav članic in na usklajen način, da bi se doseglo prenehanje razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo. Izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, si prizadevajo za sočasno sprejetje izvršilnih ukrepov v državah članicah, ki jih ta razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo zadeva.
Člen 22
Prenehanje usklajenega ukrepanja
1. Usklajeno ukrepanje preneha, če izvršilni organi, ki pri njem sodelujejo, ugotovijo, da je razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo prenehala v vseh zadevnih državah članicah ali da take nepoštene trgovinske prakse ni bilo.
2. Koordinator, imenovan v skladu s členom 18(2), izvršilne organe držav članic, ki jih usklajeno ukrepanje zadeva, in Komisijo po potrebi in brez odlašanja uradno obvesti o prenehanju tega usklajenega ukrepanja.
Člen 23
Vloga koordinatorja
1. Koordinator, imenovan v skladu s členom 18(2), zlasti:
|
(a) |
zagotovi, da so izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, ustrezno in pravočasno obveščeni o napredku preiskave ali izvršilnega ukrepa ter o vseh predvidenih naslednjih korakih in ukrepih, ki jih je treba sprejeti; |
|
(b) |
usklajuje in spremlja preiskovalne ukrepe, ki jih sprejmejo izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, v skladu s to uredbo; |
|
(c) |
usklajuje pripravo in izmenjavo vseh potrebnih dokumentov med izvršilnimi organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju; |
|
(d) |
obvesti kupca ali kupce o uvedbi usklajenega ukrepanja ter vzdržuje stike s kupcem ali kupci in drugimi strankami, ki jih zadevajo preiskovalni oziroma izvršilni ukrepi, kot je ustrezno, razen če se izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, in koordinator ne dogovorijo drugače; |
|
(e) |
po potrebi usklajuje ocenjevanje, posvetovanja in spremljanje, ki jih izvajajo izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, ter druge korake, potrebne za izvajanje zavez, ki jih predlaga zadevni kupec; |
|
(f) |
po potrebi usklajuje izvršilne ukrepe, ki jih sprejmejo izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju; |
|
(g) |
usklajuje prošnje za medsebojno pomoč, ki jih predložijo izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, na podlagi poglavja III. |
Koordinatorju pri opravljanju nalog iz točk (b), (c), (e), (f) in (g) prvega pododstavka pomagajo preostali izvršilni organi, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju.
2. Koordinator ni odgovoren za dejanja ali opustitve preostalih izvršilnih organov, ki sodelujejo pri usklajenem ukrepanju, kadar uporabijo pooblastila, določena v členu 6 Direktive (EU) 2019/633 in v tej uredbi.
Člen 24
Sistem opozoril
1. Izvršilni organ brez odlašanja opozori Komisijo in vse druge izvršilne organe, da morda poteka razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, ne glede na to, ali se pojavlja le v Uniji ali v Uniji in eni ali več tretjih državah. Komisija lahko to opozorilo dopolni z informacijami, ki bodo izvršilnim organom verjetno olajšale hitro in ustrezno ukrepanje.
2. Izvršilni organ ob izdaji opozorila iz odstavka 1 zagotovi informacije o domnevni razširjeni nepošteni trgovinski praksi s čezmejno razsežnostjo, ki jo zajema ta uredba, vključno:
|
(a) |
s podrobnim opisom razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo; |
|
(b) |
z državami članicami, ki jih zadeva ali bi jih lahko zadevala razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo; |
|
(c) |
z identiteto kupca ali kupcev, osumljenih razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo; |
|
(d) |
z zadevno nepošteno trgovinsko prakso na podlagi Direktive (EU) 2019/633 in nacionalnega prava; |
|
(e) |
z opisom morebitnih pravnih postopkov, izvršilnih ukrepov ali drugih sprejetih ukrepov v zvezi z razširjeno nepošteno trgovinsko prakso s čezmejno razsežnostjo ter njihovimi datumi, trajanjem in statusom; |
|
(f) |
z identiteto izvršilnih organov, ki so sprožili postopek in sprejeli ukrepe iz točke (e). |
3. Izvršilni organ lahko ob izdaji opozorila izvršilne organe v drugih državah članicah zaprosi, da na podlagi informacij, ki so na voljo ali dostopne ustreznim izvršilnim organom, preverijo, ali se na ozemlju teh drugih držav članic morda pojavlja enaka razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo oziroma ali v teh državah članicah potekajo kakršni koli postopki oziroma so bili proti tej nepošteni trgovinski praksi že sprejeti kakršni koli izvršilni ukrepi. Izvršilni organi v teh drugih državah članicah na tako prošnjo brez odlašanja odgovorijo.
Člen 25
Jezikovna ureditev
1. Izvršilni organi se dogovorijo o jezikih, ki jih uporabljajo za uradna obvestila in vsa druga sporočila iz tega poglavja, ki so povezana z usklajenim ukrepanjem.
2. Če zadevni izvršilni organi ne morejo doseči dogovora o jezikih, ki se uporabljajo, se uradna obvestila in druga sporočila pošljejo v uradnem jeziku oziroma v enem od uradnih jezikov države članice, ki je uradno obvestilo ali drugo sporočilo poslala, na zahtevo pa se jim priloži vljudnostni prevod v angleščino.
POGLAVJE VI
SODELOVANJE V ZVEZI Z DOBAVITELJI ALI KUPCI S SEDEŽEM ZUNAJ UNIJE
Člen 26
Sodelovanje v zvezi z dobavitelji ali kupci s sedežem zunaj Unije
Kar zadeva nepoštene trgovinske prakse, določene v členu 3(1) in (2) Direktive (EU) 2019/633, ki se pojavljajo pri prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov med kupci in dobavitelji, kot so navedeni v členu 1(2) Direktive (EU) 2019/633, kadar imajo dobavitelji ali kupci sedež zunaj Unije, lahko izvršilni organ:
|
(a) |
zaprosi izvršilni organ druge države članice za informacije, da ugotovi, ali se je v državi članici zaprošenega izvršilnega organa pojavila oziroma v njej poteka nepoštena trgovinska praksa; za namene take zahteve se smiselno uporabljajo člen 6, člen 7(1), (2) in (3), členi 10, 11 in 12, člen 13(1) ter člen 14; |
|
(b) |
opozori Komisijo in druge zadevne izvršilne organe, kadar sumi, da poteka nepoštena trgovinska praksa v razmerju do dobavitelja s sedežem zunaj Unije ali s strani kupca s sedežem zunaj Unije in da bi ta nepoštena trgovinska praksa lahko zadevala kupce oziroma dobavitelje s sedežem v vsaj treh državah članicah; za namene takih opozoril se smiselno uporabljajo člen 6, člen 24(2) in (3) ter člen 25. |
Člen 27
Kontaktna oseba, odgovorna za Unijo
1. Kadar izvršilni organ sprejme preiskovalne ukrepe zoper kupca s sedežem zunaj Unije v zvezi z nepošteno trgovinsko prakso, določeno v členu 3(1) in (2) Direktive (EU) 2019/633, ter če meni, da ta kupec z njim ne sodeluje, lahko od kupca zahteva, da za svojo kontaktno osebo, odgovorno za Unijo, imenuje fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju Unije.
2. Kontaktna oseba, odgovorna za Unijo, iz odstavka 1:
|
(a) |
deluje kot glavna kontaktna točka za zadevni izvršilni organ; |
|
(b) |
olajšuje preiskave, vključno s predložitvijo zahtevanih dokumentov, evidenc transakcij, podatkov in izjav prič zadevnemu izvršilnemu organu. |
3. Kadar kupec s sedežem zunaj Unije ne izpolni zahteve iz odstavka 1, izvršilni organ, ki je zahtevo izdal, brez odlašanja opozori Komisijo in vse druge izvršilne organe, da ta kupec ni imenoval kontaktne osebe, odgovorne za Unijo. Komisija lahko opozorilo dopolni z informacijami, ki bodo izvršilnim organom verjetno olajšale hitro in ustrezno ukrepanje.
POGLAVJE VII
POSTOPKOVNE DOLOČBE
Člen 28
Obveznost poročanja Komisije
1. Komisija do 11. septembra 2031 Evropskemu parlamentu in Svetu, pa tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, predloži poročilo o uporabi te uredbe. Komisija to poročilo upošteva pri ocenjevanju Direktive (EU) 2019/633. Navedeni oceni po potrebi priloži zakonodajni predlog v zvezi s to uredbo.
2. Komisija poročilo iz odstavka 1 tega člena pripravi na podlagi letnih poročil iz člena 10(2) Direktive (EU) 2019/633. Po potrebi lahko od držav članic zahteva dodatne informacije.
3. V poročilu iz odstavka 1 je opisan razvoj mehanizmov sodelovanja, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, in dejavnosti izvrševanja, zlasti opredelitev najpogostejših vrst čezmejnih nepoštenih trgovinskih praks, najbolj prizadetih sektorjev in najpogosteje vpletenih vrst kupcev, tudi tistih s sedežem zunaj Unije.
Člen 29
Poročanje držav članic
Letno poročilo iz člena 10(1) Direktive (EU) 2019/633 vključuje podrobnosti o dejavnostih, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Te podrobnosti med drugim vključujejo število prošenj, ki so jih zaprošeni izvršilni organi prejeli v skladu s členi 7, 8, 9 in 12 te uredbe, ter število usklajenih ukrepov v zvezi z razširjenimi nepoštenimi trgovinskimi praksami s čezmejno razsežnostjo v skladu s členom 18 te uredbe, ki so bili začeti ali zaključeni v predhodnem letu. Za vsako zaključeno prošnjo ali ukrep se v poročilu doda kratek opis zadeve ter sprejetih korakov in ukrepov.
Člen 30
Informacijski sistem za notranji trg
1. Informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10), se uporablja za namene členov 7, 8, 9, 11, 12 in 13, členov 15 do 22 ter členov 24, 26 in 27 te uredbe.
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo odstavka 1 tega člena v zvezi z orodjem, ki se uporablja za upravljanje uradnih obvestil in sporočil med izvršilnimi organi, da se upoštevajo prihodnje tehnične potrebe.
Člen 31
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 30(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 9. marca 2026. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 30(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 30(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 32
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom 229 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 33
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 10. septembra 2027.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 11. marca 2026
Za Evropski parlament
predsednica
R. METSOLA
Za Svet
predsednica
M. RAOUNA
(1) UL C, C/2025/2970, 16.6.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2970/oj.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2026 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 5. marca 2026 (še ni objavljena v Uradnem listu).
(3) Direktiva (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (UL L 111, 25.4.2019, str. 59, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/633/oj).
(4) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).
(5) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj).
(6) Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/976/oj).
(7) Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22.3.2005, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2005/214/oj).
(8) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/41/oj).
(9) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/943/oj).
(10) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1024/oj).
(11) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/697/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)