<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-203/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018TJ0203</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2020:313">EU:T:2020:313</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20200708">8. 7. 2020</DATE> – Zadeva T‑203/18</HT></P><P>VQ/ECB</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega sodišča</HT> (drugi razširjeni senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20200708">8. julija 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Ekonomska in monetarna politika</KEYWORD><KEYWORD>Bonitetni nadzor kreditnih institucij</KEYWORD><KEYWORD>Člen 18(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013</KEYWORD><KEYWORD>Upravna denarna kazen, ki jo je ECB naložila kreditni instituciji zaradi kršitve člena 77(a) Uredbe (EU) št. 575/2013</KEYWORD><KEYWORD>Podrobna pravila za objavo na spletnem mestu ECB</KEYWORD><KEYWORD>Člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 in člen 132(1) Uredbe (EU) št. 468/2014</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑203/18,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">VQ</HT>, ki jo zastopa G. Cahill, barrister,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropski centralni banki (ECB)</HT>, ki jo zastopajo E. Koupepidou, E. Yoo in M. Puidokas, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><INTERVENERS><P>ob intervenciji</P><P><HT TYPE="BOLD">Sveta Evropske unije</HT>, ki ga zastopata I. Gurov in J. Bauerschmidt, agenta,</P><P>in</P><P><HT TYPE="BOLD">Evropske komisije</HT>, ki jo zastopajo L. Armati, A. Steiblytė, K.‑P. Wojcik in A. Nijenhuis, agenti,</P><PARTY.STATUS>intervenienta,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><P>katere predmet je predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Odločbe ECB ECB-SSM-2018-ESSAB-4, SNC‑2016-0026 z dne <DATE ISO="20180314">14. marca 2018</DATE>, sprejete na podlagi člena 18(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne <DATE ISO="20131015">15. oktobra 2013</DATE> o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="287" PAGE.FIRST="63" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 287, str. 63</REF.DOC.OJ>), v delu, v katerem je ECB na eni strani tožeči stranki naložila upravno denarno kazen v višini 1.600.000 EUR in na drugi strani odločila, da se ta kazen brez anonimizacije imena tožeče stranke objavi na spletnem mestu ECB,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat),</P><P>v sestavi S. Papasavvas, predsednik, V. Tomljenović, sodnica, F. Schalin, sodnik, P. Škvařilová-Pelzl, sodnica, in I. Nõmm (poročevalec), sodnik,</P><P>sodni tajnik: E. Coulon,</P></PREAMBLE.INIT><?PAGE NO="2"?><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Tožeča stranka, VQ, je kreditna institucija, ki je glede na svojo pomembnost predmet bonitetnega nadzora Evropske centralne banke (ECB).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Preiskovalna enota ECB je <DATE ISO="20161227">27. decembra 2016</DATE> tožeči stranki poslala uradno obvestilo o očitkih na podlagi člena 126(1) in (2) Uredbe (EU) št. 468/2014 ECB z dne <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE> o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="141" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 141, str. 1</REF.DOC.OJ>). Tožeči stranki je bilo očitano, da je med 1. januarjem 2014 in 7. decembrom 2016 opravila transakcije odkupa lastnih delnic, ne da bi zaprosila za predhodno dovoljenje pristojnega organa, in sicer v nasprotju s členom 77(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="176" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 176, str. 1</REF.DOC.OJ>, ter popravka v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="208" PAGE.FIRST="68" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 208, str. 68</REF.DOC.OJ>, in <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="321" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 321, str. 6</REF.DOC.OJ>). V skladu s členom 521(1) in (2) Uredbe št. 575/2013 se je ta določba, ki je začela veljati <DATE ISO="20130628">28. junija 2013</DATE>, začela uporabljati šele <DATE ISO="20140101">1. januarja 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20170210">10. februarja 2017</DATE> predložila pisna stališča glede uradnega obvestila o očitkih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Preiskovalna enota ECB je <DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE> tožeči stranki poslala osnutek odločitve, da bi ji omogočila, da predloži pisna stališča o znesku predvidene upravne denarne kazni v višini 1.600.000 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Tožeča stranka je 17. in <DATE ISO="20170718">18. julija 2017</DATE> predložila pisna stališča o tem osnutku odločitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>ECB je <DATE ISO="20171123">23. novembra 2017</DATE> sprejela odločbo na podlagi člena 18(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne <DATE ISO="20131015">15. oktobra 2013</DATE> o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="287" PAGE.FIRST="63" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 287, str. 63</REF.DOC.OJ>), s katero je, prvič, ugotovila, da je tožeča stranka s tem, da je med 1. januarjem 2014 in 7. decembrom 2016 odkupovala lastne delnice, storila kršitev, in sicer kršitev obveznosti iz člena 77(a) Uredbe št. 575/2013, da za izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala pridobi predhodno dovoljenje pristojnega organa, drugič, tožeči stranki naložila upravno denarno kazen v višini 1.600.000 EUR in, tretjič, odločila, da se ta upravna denarna kazen objavi na njenem spletnem mestu brez anonimizacije imena tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20171222">22. decembra 2017</DATE> zahtevala pregled te odločbe v skladu s členom 24(1), (5) in (6) Uredbe št. 1024/2013 v povezavi s členom 7 Sklepa ECB 2014/360 z dne <DATE ISO="20140414">14. aprila 2014</DATE> o ustanovitvi Upravnega odbora za pregled in določitvi njegovih pravil za delovanje (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="175" PAGE.FIRST="47" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 175, str. 47</REF.DOC.OJ>). Pred Upravnim odborom za pregled je bilo <DATE ISO="20180125">25. januarja 2018</DATE> opravljeno zaslišanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Upravni odbor za pregled je <DATE ISO="20180221">21. februarja 2018</DATE> podal mnenje, v katerem je ugotovil, da je bila odločitev ECB zakonita.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>ECB je <DATE ISO="20180314">14. marca 2018</DATE> sprejela Odločbo ECB-SSM-2018-ESSAB-4, SNC‑2016‑0026, in sicer na podlagi člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013, s katero je bila na podlagi člena 24(7) te uredbe razveljavljena in nadomeščena odločba z dne <DATE ISO="20171123">23. novembra 2017</DATE>, pri čemer je bila ohranjena identična vsebina (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>ECB je na prvem mestu ugotovila obstoj kršitvenega ravnanja tožeče stranke. Opozorila je, da od začetka uporabe Uredbe št. 575/2013, to je <DATE ISO="20140101">1. januarja 2014</DATE>, iz člena 77(a) te uredbe ter iz člena 29(1) in člena 31(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014 z dne <DATE ISO="20140107">7. januarja 2014</DATE> o dopolnitvi Uredbe št. 575/2013 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="074" PAGE.FIRST="8" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 74, str. 8</REF.DOC.OJ>) izhaja, da mora kreditna institucija, ki želi izplačati instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega organa. Opozorila je, da je od <DATE ISO="20141104">4. novembra 2014</DATE> pristojni organ v smislu te uredbe, pri čemer je to funkcijo v razmerju do tožeče stranke prej opravljala Banco de España (banka Španije).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>ECB je navedla, da je tožeča stranka opravila odkup lastnih delnic, ne da bi pri pristojnem organu zaprosila za predhodno dovoljenje v smislu Uredbe št. 575/2013. Opozorila je, da je tožeča stranka <DATE ISO="20160316">16. marca 2016</DATE> skupno nadzorniško skupino zaprosila za pojasnilo o možnosti uporabe člena 77 Uredbe št. 575/2013 za transakcije, ki se nanašajo na lastne delnice, na kar je navedena skupina <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> odgovorila pritrdilno. Poudarila je, da je tožeča stranka kljub temu od <DATE ISO="20160324">24. marca</DATE> do <DATE ISO="20161107">7. novembra 2016</DATE> še naprej opravljala odkup lastnih delnic brez dovoljenja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>ECB je iz tega sklepala, da tožeča stranka od <DATE ISO="20140101">1. januarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20161107">7. novembra 2016</DATE> ni spoštovala člena 77(a) Uredbe št. 575/2013 v povezavi s členom 29(1) in členom 31(1) Delegirane uredbe št. 241/2014 in da je bila ta kršitev od <DATE ISO="20140101">1. januarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> storjena vsaj iz malomarnosti in od <DATE ISO="20160324">24. marca</DATE> do <DATE ISO="20161107">7. novembra 2016</DATE> namerno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>ECB je na drugem mestu tožeči stranki zaradi njenega kršitvenega ravnanja naložila upravno denarno kazen v višini 1.600.000 EUR. Poudarila je, da lahko na podlagi člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 naloži upravno denarno kazen v primeru kršitve zahteve iz upoštevnih pravnih aktov Unije, ki se neposredno uporabljajo, in da je v zvezi s tem pristojnim organom v skladu z upoštevnim pravom Unije dana možnost, da izrečejo upravne denarne kazni. Opozorila je, da morajo biti kazni, ki se uporabljajo, v skladu s členom 18(3) te uredbe <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>učinkovite, sorazmerne in odvračilne<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>ECB je kot olajševalno okoliščino upoštevala, da je tožeča stranka skupno nadzorniško skupino obvestila o ravnanju, ki pomeni kršitev, in da je po 7. novembru 2016 spoštovala svoje obveznosti iz člena 77(a) Uredbe št. 575/2013. Upoštevala je tudi, da je tožeča stranka v obdobju kršitve v svojih poročilih v zvezi s kapitalskimi zahtevami pravilno odbila svoje odkupe delnic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Menila je, da upravna denarna kazen v višini 1.600.000 EUR, ki predstavlja 0,03 % letnega prometa tožeče stranke, pomeni sorazmerno kazen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>ECB se je na tretjem mestu odločila, da na svojem spletnem mestu brez anonimizacije imena tožeče stranke objavi upravno denarno kazen, ki je bila naložena. V bistvu je opozorila, da iz uvodne izjave 38 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="176" PAGE.FIRST="338" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 176, str. 338</REF.DOC.OJ>) in iz člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 izhaja, da zaradi ohranitve odvračilnega učinka upravnih kazni velja načelo njihove objave. Menila je, da tožeča stranka ni dokazala, da izpolnjuje pogoje iz člena 132(1) okvirne uredbe o EMN, ki omogoča anonimno objavo upravne denarne kazni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180315">15. marca 2018</DATE> ECB obvestila, da namerava pri Splošnem sodišču v zvezi z objavo naložene sankcije vložiti tožbo za razglasitev ničnosti in predlog za izdajo začasnih odredb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>ECB je <DATE ISO="20180320">20. marca 2018</DATE> tožečo stranko obvestila, da namerava upravno denarno kazen objaviti med sredo, <DATE ISO="20180321">21. marca 2018</DATE>, zvečer in četrtkom, <DATE ISO="20180322">22. marca 2018</DATE>, zjutraj.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180322">22. marca 2018</DATE> zjutraj ECB obvestila, da namerava vložiti tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in predlog za izdajo začasnih odredb. ECB ji je istega dne dala možnost, da navedeni predlog vloži do <DATE ISO="20180323">23. marca 2018</DATE> do 12. ure, sicer naj bi na svojem spletnem mestu kazen objavila <DATE ISO="20180326">26. marca 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Denarna kazen, naložena tožeči stranki, je bila <DATE ISO="20180508">8. maja 2018</DATE> objavljena na spletnem mestu ECB.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek in predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180323">23. marca 2018</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo. Tožeča stranka je istega dne v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za priznanje anonimnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180326">26. marca 2018</DATE> z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi členov 278 in 279 PDEU, v katerem je predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlagala, naj odloži izvršitev točke 5 izpodbijane odločbe, ki se nanaša na objavo naložene upravne denarne kazni, in podredno, naj odloži izvršitev navedene točke 5 v delu, v katerem je določena objava te kazni brez anonimizacije imena tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Predlog tožeče stranke je bil zavrnjen s sklepom z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180503">3. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>VQ/ECB</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑203/18 R</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:261">EU:T:2018:261</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), odločitev o stroških pa je bila pridržana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Predsednik drugega senata (nekdanja sestava) je z odločbo z dne <DATE ISO="20180608">8. junija 2018</DATE> ugodil predlogu za anonimnost, ki ga je vložila tožeča stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Svet Evropske unije in Evropska komisija sta 15. junija oziroma <DATE ISO="20180709">9. julija 2018</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za intervencijo v podporo predlogom ECB. Predsednik drugega senata Splošnega sodišča (nekdanja sestava) je s sklepoma z dne 27. julija in <DATE ISO="20180817">17. avgusta 2018</DATE> dovolil intervencijo Sveta in Komisije v podporo predlogom ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Splošno sodišče je na predlog sodnika poročevalca v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 svojega poslovnika ECB pozvalo, naj odgovori na vprašanje, druge stranke pa, naj podajo svoja stališča. Ta zahteva je bila izpolnjena v določenih rokih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Po spremembi sestave senatov Splošnega sodišča je bila zadeva dodeljena novemu sodniku poročevalcu, ki je bil razporejen v drugi senat, ki mu je bila zato dodeljena obravnavana zadeva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Splošno sodišče je na predlog drugega senata Splošnega sodišča na podlagi člena 28 Poslovnika odločilo, da zadevo predodeli razširjenemu senatu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Stranki v določenem roku nista vložili predloga na podlagi člena 106 Poslovnika za ustno podajo navedb na obravnavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Splošno sodišče (drugi razširjeni senat) je na podlagi člena 106(3) Poslovnika odločilo, da bo odločilo brez ustnega dela postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>izpodbijano odločbo razglasi za nično;</P></ITEM><ITEM><P>na podlagi člena 277 PDEU razglasi, da člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 ni zakonit, in zato izpodbijano odločbo razglasi za nično ter</P></ITEM><ITEM><P>ECB naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>ECB in Komisija Splošnemu sodišču predlagata, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Svet Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj ugovor nezakonitosti, ki ga je tožeča stranka vložila zoper člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013, zavrne kot očitno neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da tožeča stranka z drugim tožbenim predlogom Splošnemu sodišču predlaga, naj na podlagi člena 277 PDEU razglasi, da člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 ni zakonit, in zato izpodbijano odločbo razglasi za nično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Ta predlog je treba razumeti tako, da je njegov namen to, da se kot predhodno vprašanje ugotovi nezakonitost člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013. Ugovor nezakonitosti, ki ga je tožeča stranka vložila na podlagi člena 277 PDEU, bo treba torej preučiti le v okviru preučitve predloga tožeče stranke za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 in člena 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter načela sorazmernosti, drugi na kršitev člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN, tretji pa v bistvu na kršitev člena 263, šesti odstavek, PDEU in člena 47 Listine. Tožeča stranka se v okviru tega tretjega tožbenega razloga sklicuje tudi na nezakonitost člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 v okviru očitka, ki se v bistvu nanaša na neobstoj pravne podlage izpodbijane odločbe.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 in člena 49(1) Listine ter načela sorazmernosti</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga v bistvu navaja dva očitka, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 in člena 49(1) Listine, drugi pa na kršitev načela sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvi očitek: kršitev člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 in člena 49(1) Listine</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>ECB je v izpodbijani odločbi zoper tožečo stranko ugotovila kršitev člena 77(a) Uredbe št. 575/2013, storjeno z izplačilom nekaterih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala brez pridobitve predhodnega dovoljenja pristojnega organa, za katero je naložila upravno kazen na podlagi člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Tožeča stranka v bistvu trdi, da člena 77(a) Uredbe št. 575/2013 ni bila zavezana spoštovati, dokler se ne uporabijo vse zahteve glede lastniškega kapitala iz člena 78(1) te uredbe. Iz tega sklepa, da zato, ker se zahteva po vzdrževanju varovalnih kapitalskih blažilnikov, določena z Direktivo 2013/36, na katero napotuje člen 78(1) Uredbe št. 575/2013, v Španiji uporablja šele od <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE>, pred tem datumom ni mogla storiti kršitve člena 77(a) Uredbe št. 575/2013. Iz tega naj bi v bistvu izhajalo, da naj bi se ECB s tem, da ji je za to ravnanje naložila upravno denarno kazen, oprla na določbe Direktive 2013/36, ki se še niso začele uporabljati, in naj bi kršila tako člen 18(1) Uredbe št. 1024/2013 kot tudi načelo zakonitosti kaznivih dejanj in kazni, ki se zagotavlja s členom 49(1) Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>ECB ob podpori Komisije prereka trditve tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>V skladu s členom 18(1) Uredbe št. 1024/2013 lahko ECB, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>[č]e kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi namerno ali iz malomarnosti kršijo zahtevo iz upoštevnih pravnih aktov Unije, ki se neposredno uporabljajo, in je v zvezi s tem pristojnim organom v skladu z upoštevnim pravom Unije dana možnost, da izrečejo upravne denarne kazni […] pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, naloži upravne denarne kazni<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da morata biti za to, da lahko ECB naloži upravno denarno sankcijo, izpolnjena kumulativna pogoja. Prvi pogoj se nanaša na izvor kršitve, ki se mora nanašati na upoštevni pravni akt Unije, ki se neposredno uporablja. Drugi pogoj se nanaša na to, da mora biti pristojnim organom v skladu z upoštevnim pravom Unije dana možnost, da za to kršitev izrečejo upravno denarno kazen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Tožeča stranka v okviru tega tožbenega razloga zgolj na podlagi trditev, navedenih v točki 39 zgoraj, izpodbija, da bi bil izpolnjen prvi pogoj iz člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Takih trditev ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Med strankami ni sporno, da je tožeča stranka med 1. januarjem 2014 in 7. novembrom 2016 izvedla odkupe lastnih delnic, ki se uvrščajo med instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ne da bi predhodno zaprosila za dovoljenje pristojnega organa, to je banke Španije, in nato od <DATE ISO="20141104">4. novembra 2014</DATE> ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Člen 77 Uredbe št. 575/2013, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Pogoji za zmanjšanje kapitala<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="077.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Institucija potrebuje predhodno dovoljenje pristojnega organa za eno ali oboje od naslednjega:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>zmanjšanje, odkup ali izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdala institucija, na način, ki je dovoljen na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>izvedba odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno, pred datumom njihove pogodbene zapadlosti.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Člen 77 Uredbe št. 575/2013 je tako določba pravnega akta Unije, ki se neposredno uporablja, s katero je kreditnim institucijam naložena obveznost, da preden odkupijo ali izplačajo med drugim instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pridobijo predhodno dovoljenje pristojnega organa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Člen 77 Uredbe št. 575/2013 poleg tega vsebuje nedvoumno besedilo, s katerim se kreditnim institucijam nalaga obveznost, da zaprosijo za predhodno odobritev pristojnega organa, pri čemer je ta obveznost pogojena le z nastankom položajev iz točk (a) in (b) iste določbe, ne pa z uporabo določb drugih aktov Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti z argumentacijo tožeče stranke, da pristojni organ ni mogel izvajati nadzora na podlagi člena 78 Uredbe št. 575/2013.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Namen člena 77 Uredbe št. 575/2013 je sicer pristojnemu organu omogočiti opravljanje naloge, ki mu je naložena s členom 78 te uredbe, to je naloge nadzora nad vplivi zmanjšanja lastniškega kapitala, ki ga namerava izvesti institucija, na spoštovanje njenih minimalnih kapitalskih zahtev. Vendar je v nasprotju s trditvami tožeče stranke pristojni organ nad njo lahko izvedel tak nadzor že pred začetkom uporabe določb Direktive 2013/36, ki se nanašajo na lastniški kapital.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Člen 78(1)(b) Uredbe št. 575/2013, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="078.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Pristojni organ izda instituciji dovoljenje za zmanjšanje, izplačilo, odpoklic ali odkup, instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da bi kapital institucije po zadevni aktivnosti presegel zahteve iz člena 92(1) te uredbe in zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opred[e]ljena v točki (6) člena 128 Direktive 2013/36 v obsegu, ki ga lahko pristojni organ oceni kot potrebnega na podlagi člena 104(3) Direktive 2013/36.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Zato se presoja vplivov zmanjšanja lastniškega kapitala, ki ga namerava izvesti institucija, opravlja glede na minimalno raven lastniškega kapitala, ki ga mora imeti kreditna institucija, in sicer ne samo na podlagi Direktive 2013/36, temveč tudi na podlagi Uredbe št. 575/2013.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Ker so torej zahteve glede lastniškega kapitala, določene v členu 92(1) Uredbe št. 575/2013, veljale že od začetka uporabe te uredbe, je pristojni organ lahko preveril vplive odkupov lastnih delnic tožeče stranke na spoštovanje njenih minimalnih zahtev glede lastniškega kapitala, kot izhajajo iz te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba ugotoviti, da ECB ni kršila člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 in načela zakonitosti kaznivih dejanj in kazni iz člena 49(1) Listine.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Očitek v zvezi s kršitvijo načela sorazmernosti</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">–</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost očitka</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>ECB meni, da je treba očitek, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, zavrniti kot nedopusten, ker je bil prvič naveden v fazi replike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 84(1) Poslovnika navajanje novih tožbenih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Vendar je treba tožbeni razlog, ki je izrecna ali implicitna razširitev tožbenega razloga, predhodno navedenega v tožbi, in ki je z njim tesno povezan, razglasiti za dopusten. Da bi bilo novo trditev mogoče šteti za razširitev predhodno navedenega tožbenega razloga ali očitka, mora biti dovolj tesno povezana s tožbenimi razlogi ali očitki, predhodno navedenimi v tožbi, da bi se lahko štelo, da izhaja iz običajnega razvoja razprave v postopku pred sodiščem (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171120">20. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Petrov in drugi/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑452/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:822">EU:T:2017:822</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Tožeča stranka v repliki trdi, da je ECB kršila načelo sorazmernosti s tem, da ji je naložila upravno denarno kazen ob upoštevanju, na eni strani, dvomov o obsegu člena 77(a) Uredbe št. 575/2013, njene dobre vere, preglednosti njenega ravnanja, njenega spoštovanja zahtev glede lastnega kapitala in pogostnosti prakse odkupa lastnih delnic v Španiji ter, na drugi strani, obstoja drugih, manj omejujočih sredstev, ki jih ima na voljo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Poudariti je treba, da je tožeča stranka v tožbi, prvič, v točki 48 poudarila, da ima ECB na voljo številna sredstva, drugič, zlasti v točkah 49, 59 in 60 navedla, da obstajajo dvomi o natančnem obsegu člena 77(a) in člena 78 Uredbe št. 575/2013 ter da ni bilo podano nobeno pojasnilo glede tega, kako je treba te določbe razlagati, in tretjič, v točki 64 trdila, da ECB v zvezi z naložitvijo upravne denarne kazni v razmerju do nje ne more sprejeti razlage, ki bi ji bila v škodo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Tako je bila, čeprav se tožeča stranka v tožbi ni izrecno oprla na kršitev načela sorazmernosti zaradi naložitve kazni zoper njo, taka kritika že vsebovana v njeni argumentaciji. Zato je treba za očitek, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti in ki je naveden v repliki, šteti, da gre pri njem za razširitev očitka iz tožbe v smislu sodne prakse, navedene v točki 56 zgoraj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Glede na navedeno je ta očitek zato dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">–</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljenost očitka</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo sorazmernosti, ki je eno temeljnih načel prava Unije, zahteva, da so akti institucij Unije primerni za uresničitev legitimnih ciljev zadevnega predpisa in ne presegajo okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev, pri čemer se pri več primernih ukrepih izbere najmanj omejujoč, povzročene neugodnosti pa morajo biti sorazmerne s cilji, ki se jim sledi (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160504">4. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Philip Morris Brands in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑547/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:325">EU:C:2016:325</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0165">165</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>V zvezi s tem ECB na podlagi člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 sicer <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>lahko<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> naloži upravne denarne kazni in torej ni zavezana to storiti. Zato mora ECB načelo sorazmernosti spoštovati ne le pri določitvi zneska kazni, in sicer da bi spoštovala člen 18(3) te uredbe, ki določa, da so kazni, ki se uporabljajo, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>sorazmerne<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, ampak tudi kadar odloča, ali storjena kršitev upravičuje naložitev kazni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da odločitev ECB, da tožeči stranki naloži upravno denarno kazen, ni nesorazmerna, kot to zatrjuje tožeča stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Na prvem mestu je treba iz razlogov, navedenih v točkah od 46 do 54 zgoraj, ugotoviti, da je bilo mogoče obseg obveznosti tožeče stranke jasno izpeljati iz besedila člena 77(a) Uredbe št. 575/2013. Zato pri razlagi zakonodaje ni bilo razumnega dvoma, zaradi katerega bi lahko bilo to, da je ECB naložila upravno denarno kazen v zvezi s kršitvijo, ki jo je storila tožeča stranka, nesorazmerno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Na drugem mestu to ugotovitev potrjuje okoliščina, da je tožeča stranka, potem ko jo je skupna nadzorniška skupina <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> obvestila o obsegu njenih obveznosti na podlagi člena 77(a) Uredbe št. 575/2013, vztrajala pri svojem kršitvenem ravnanju, zaradi česar je ECB ugotovila, da kršitev od tega datuma ni bila več storjena iz malomarnosti, ampak namerno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>ECB poleg tega v svojih pisanjih pravilno ugotavlja, da možnosti, ki pomenijo alternativo naložitvi upravne denarne kazni in ki jih poudarja tožeča stranka, kot je izvajanje pooblastil, ki jih ima na podlagi člena 16(2) Uredbe št. 1024/2013, v okviru tega očitka niso upoštevne, ker ne morejo biti ustrezni ukrepi v smislu sodne prakse, navedene v točki 61 zgoraj. Namen prenosa teh pooblastil na ECB je namreč, da se ji omogoči zagotavljanje, da kreditne institucije spoštujejo bonitetne zahteve, in ne kaznovanje navedenih institucij (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171213">13. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Crédit mutuel Arkéa/ECB</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑712/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:900">EU:T:2017:900</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0212">212</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>ECB zato s tem, da se je odločila tožeči stranki v obravnavanem primeru naložiti upravno denarno kazen, ni kršila načela sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba drugi očitek in zato prvi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>ECB je v izpodbijani odločbi menila, da mora upravne kazni, ki jih naloži, objaviti brez anonimizacije, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 132(1), prvi pododstavek, točki (a) ali (b), okvirne uredbe o EMN. Ugotovila je, da tožeča stranka ni dokazala, da bi bila škoda, ki bi jo lahko utrpela zaradi objave njenega imena v povezavi s kaznijo, ki ji je bila naložena, večja od škode, ki je neločljivo povezana s to vrsto objave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da je ECB z odločitvijo o objavi naložene denarne kazni brez anonimizacije njenega imena kršila člen 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN, ker je napačno sklenila, da ji taka objava ne more povzročiti nesorazmerne škode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>ECB ob podpori Komisije trditve tožeče stranke prereka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>V skladu s členom 18(6) Uredbe št. 1024/2013 <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>ECB objavi sankcije iz odstavka 1 ne glede na to, ali so glede njih vložene pritožbe ali ne, v primerih in v skladu s pogoji, kot so določeni v ustreznem pravu Unije<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Člen 132(1) okvirne uredbe o EMN določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="132.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>ECB objavi na svoji spletni strani brez nepotrebnega odlašanja in po tem, ko je bil o odločitvi uradno obveščen zadevni nadzorovani subjekt, vsako odločitev, s katero se nadzorovanemu subjektu v sodelujoči državi članici naloži upravna denarna kazen, kot je opredeljeno v členu 120, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti zadevnega nadzorovanega subjekta, razen če bi tovrstna objava:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>povzročila, kolikor je to mogoče ugotoviti, nesorazmerno škodo zadevnemu nadzorovanemu subjektu.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>V teh okoliščinah se odločitve o upravnih kaznih objavijo na anonimni podlagi. Druga možnost pa je, da se lahko objava po tem odstavku, kadar je verjetno, da bodo te okoliščine prenehale obstajati v razumnem obdobju, preloži za to obdobje.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Na prvem mestu gre za pomen, ki ga je treba pripisati pogoju, v skladu s katerim mora objava identitete subjekta, ki mu je bila naložena kazen, temu subjektu povzročiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>nesorazmerno škodo<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, da bi bila navedena objava na podlagi člena 132(1) okvirne uredbe o EMN opravljena anonimno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Po mnenju tožeče stranke je treba ta pogoj razlagati tako, da vključuje tehtanje resnosti zadevnega ravnanja glede na učinke objave, in sicer tako, da se upošteva represivna narava take objave, in zato, da se spoštuje domneva nedolžnosti zadevnega subjekta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>ECB ob podpori Komisije v bistvu trdi, da resnost kršitve ni upošteven dejavnik pri uporabi člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Pri določitvi pomena člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN je treba upoštevati ne le njegovo besedilo, temveč tudi njegov okvir in cilje, ki se dosegajo z ureditvijo, katere del je (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050607">7. junija 2005</DATE>, <NAME.CASE>VEMW in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑17/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:362">EU:C:2005:362</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Poleg tega iz prav tako ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba izvedbeno uredbo, če je mogoče, razlagati tako, da je v skladu z določbami osnovne uredbe (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Pie Optiek</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑376/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:502">EU:C:2012:502</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Ker je bila okvirna uredba o EMN sprejeta na podlagi člena 33(2) Uredbe št. 1024/2013, jo je treba razlagati ob upoštevanju te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Prvič, pri jezikovni razlagi člena 132(1) okvirne uredbe o EMN iz njegovega besedila izhaja, da ta člen načeloma določa objavo vsake odločbe, s katero se naloži upravna denarna kazen – brez sklicevanja na resnost zadevne kršitve – in da je med informacijami, ki se objavijo, identiteta zadevnega nadzorovanega subjekta. Tako se odločbe o upravnih denarnih kaznih objavijo anonimno oziroma se lahko njihova objava odloži le izjemoma in v dveh taksativno naštetih primerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Poleg tega v členu 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN za stopnjo resnosti zadevne kršitve ni določeno, da bi pomenila preudarek, ki bi lahko bil upošteven pri priznanju upravičenosti do te izjeme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Zato iz jezikovne razlage člena 132(1) okvirne uredbe o EMN izhaja, da resnost kršitve, ki jo je storila kreditna institucija, ni upošteven preudarek pri odločanju ECB o priznanju upravičenosti do odstopanja iz člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>Drugič, navesti je treba, da to ugotovitev potrjuje besedilo člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013, v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>ECB objavi sankcije iz odstavka 1 ne glede na to, ali so glede njih vložene pritožbe ali ne<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Iz tega nujno izhaja, da je treba vsako kazen načeloma objaviti, ne glede na resnost zadevne kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Tretjič, ta ugotovitev je podprta tudi z upoštevanjem Direktive 2013/36.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>Ker Direktiva 2013/36 določa pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve Uredbe št. 575/2013, je del pravnega okvira, v katerega je umeščen člen 18 Uredbe št. 1024/2013, kar potrjujejo sklicevanja v tem členu na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>ustrezno<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>upoštevno pravo Unije<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 38 Direktive 2013/36 je navedeno, da bi bilo treba zato, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>[d]a bi zagotovili, da bodo imele upravne kazni odvračilni učinek, [te kazni] običajno […] objaviti, razen v nekaterih ustrezno opredeljenih okoliščinah<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Iz tega izhaja, da je zakonodajalec želel, da se načeloma vsaka kazen objavi, in sicer zato, da bi se zagotovil odvračilni učinek navedenih kazni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Poleg tega je treba navesti, da člen 68 Direktive 2013/36, ki se nanaša na podrobna pravila za objavo upravnih kazni s strani pristojnih organov, v zvezi s tem sledi pristopu, ki je podoben tistemu iz člena 132(1) okvirne uredbe o EMN, saj na eni strani ta določba prav tako uvaja načelo objave vseh naloženih kazni brez sklicevanja na resnost zadevne kršitve in na drugi strani ni nobene omembe navedene stopnje resnosti med izjemami od tega načela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da je treba presojo pogoja iz člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>nesorazmernost<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> škode, povzročene z objavo zadevnega subjekta brez anonimizacije, izvesti zgolj na podlagi ocene posledic takega neobstoja anonimizacije za njegov položaj, in sicer brez upoštevanja stopnje resnosti kršitve, ki je bila ugotovljena v zvezi z njim.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s poudarkom tožeče stranke glede nujnosti razlage te določbe ob upoštevanju načela domneve nedolžnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba sicer določbe prava Unije razlagati ob upoštevanju temeljnih pravic, ki so sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavlja sodišče Unije in ki so zdaj vključena v Listino (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160525">25. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Meroni</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑559/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:349">EU:C:2016:349</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, toča 45 in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>Vendar glede na zelo jasen pomen člena 132(1) okvirne uredbe o EMN in člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 ni mogoče odstopiti od razlage, ki izhaja iz točk od 79 do 87 zgoraj. Če bi bilo namreč tako, bi bilo načelo skladne razlage besedil sekundarne zakonodaje Unije podlaga za razlago <HT TYPE="ITALIC">contra legem</HT>, česar ni mogoče sprejeti (glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150717">17. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>EEB/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑685/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:560">EU:T:2015:560</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glede določbe, ki je jasna in nedvoumna, mora Splošno sodišče v primeru ugovora nezakonitosti v smislu člena 277 PDEU preveriti samo njeno skladnost z določbami Pogodbe in s splošnimi načeli prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>Tožeča stranka je sicer navedla ugovor nezakonitosti zoper člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013, vendar ne zato, ker se s to določbo načeloma določa objava upravnih denarnih kazni ne glede na resnost kršitve, temveč le – v okviru tretjega tožbenega razloga – v delu, v katerem se s to določbo določa objava navedenih kazni pred iztekom roka za vložitev tožbe pri Splošnem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba preveriti, ali je ECB v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da objava kazni brez anonimizacije tožeči stranki ne bi povzročila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>nesorazmerne škode<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba najprej zavrniti trditev tožeče stranke, da bi moralo Splošno sodišče nad sorazmernostjo objave kazni, ki ji je bila naložena, opraviti nadzor v okviru neomejene pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Tudi če se predpostavi, kot trdi tožeča stranka, da ima Splošno sodišče glede kazni, ki jih naloži ECB na podlagi člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013, neomejeno pristojnost na podlagi člena 261 PDEU, bi bil namreč obseg te neomejene pristojnosti za razliko od nadzora nad zakonitostjo iz člena 263 PDEU strogo omejen na določitev zneska kazni (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Galp Energía España in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑603/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:38">EU:C:2016:38</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>Splošno sodišče lahko torej opravi le nadzor nad zakonitostjo tega, kako je ECB uporabila člen 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Tožeča stranka meni, da objava kazni ob upoštevanju nizke stopnje resnosti kršitve in njenega kratkega trajanja ni sorazmerna glede na obseg posledic te objave. V zvezi s tem, prvič, poudarja svojo dobro vero, preglednost svojega delovanja na trgu in svoje sodelovanje med upravnim postopkom. Drugič, meni, da že zgolj znesek upravne denarne kazni zadostuje za zagotovitev njenega odvračilnega učinka. Tretjič, poudarja resnost učinkov objave, ki naj bi povzročila škodo njenemu ugledu, kar naj bi povzročilo zmanjšanje tržne vrednosti njenih delnic. Ob sklicevanju na študijo univerze v Oxfordu (Združeno kraljestvo) o rezultatu škodovanja ugledu, ki ga je povzročil vzorec ukrepov za izvajanje predpisov, trdi, da negativne posledice za ugled znatno presegajo znesek kazni ali celo nimajo povezave z njim. Zato naj ne bi bilo sorazmerno objaviti kazen, ki je znašala le 0,03 % prometa. Tožeča stranka se poleg tega sklicuje na vpliv objave kazni, ki jo je ECB naložila drugi kreditni instituciji, na vrednost njenih delnic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>Trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na domnevno nizko stopnjo resnosti kršitve, ki jo je storila, iz razlogov, navedenih v točkah od 74 do 91 zgoraj, niso upoštevne v okviru nadzora nad zakonitostjo tega, da je ECB zavrnila, da bi se tožeči stranki priznala upravičenost do člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>Iz trditev tožeče stranke, ki se nanašajo na učinke objave kazni, ki ji je bila naložena, izhaja le, da lahko objava upravnih kazni, naloženih kreditnim institucijam, negativno vpliva na njihov ugled. Vendar je treba iz razlogov, navedenih v točki 85 zgoraj, ugotoviti, da gre za okoliščino, ki jo je zakonodajalec upošteval oziroma celo poskušal doseči, ko se je odločil za načelo objave kazni, naloženih kreditnim institucijam, da bi se zagotovil njihov odvračilni učinek.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>Da bi morala ECB uporabiti člen 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN, bi morali biti tako učinki objave kazni brez anonimizacije taki, da bi lahko presegali učinke, ki izhajajo iz škodovanja ugledu, ki je neločljivo povezano s to objavo. Ugotoviti pa je treba, da tožeča stranka ne navaja nobenega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da bi to v obravnavanem primeru lahko bilo tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100</NO.P><TXT>Drugi tožbeni razlog je treba zato zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretji tožbeni razlog: v bistvu kršitev člena 263, šesti odstavek, PDEU in člena 47 Listine</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101</NO.P><TXT>Tožeča stranka v bistvu trdi, da je ECB s tem, da je določila objavo izpodbijane odločbe pred iztekom roka za vložitev tožbe iz člena 263, šesti odstavek, PDEU, kršila to določbo in člen 47 Listine. V zvezi s tem navaja dva očitka. V okviru prvega očitka navaja ugovor nezakonitosti člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013, ker naj bi bil ta v nasprotju s členom 263, šesti odstavek, PDEU in členom 47 Listine. V okviru drugega očitka ECB v bistvu graja, da ta izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>brez nepotrebnega odlašanja<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> iz člena 132(1) okvirne uredbe o EMN ni razlagala in uporabila tako, da bi bila ta določba v skladu s členom 263, šesti odstavek, PDEU in členom 47 Listine.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvi očitek: ugovor nezakonitosti člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102</NO.P><TXT>Tožeča stranka meni, da je člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 v delu, v katerem določa pravilo obvezne objave upravnih denarnih kazni, ne glede na to, ali kaznovana kreditna institucija vloži tožbo ali ne, v nasprotju s členom 263, šesti odstavek, PDEU in pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103</NO.P><TXT>V zvezi s tem trdi, da mora biti zoper to, da ECB zavrne anonimno objavo kazni, mogoče vložiti tožbo in da taka tožba v primeru objave denarne kazni pred tožbo postane brezpredmetna. Iz tega sklepa, da ECB denarne kazni ne sme objaviti pred iztekom roka za vložitev tožbe iz člena 263, šesti odstavek, PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104</NO.P><TXT>ECB ob podpori Sveta in Komisije trditve tožeče stranke prereka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105</NO.P><TXT>V skladu s členom 18(6) Uredbe št. 1024/2013 <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>ECB objavi sankcije iz odstavka 1 ne glede na to, ali so glede njih vložene pritožbe ali ne<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da se s členom 18(6) Uredbe št. 1024/2013 s tem, da ta določa objavo odločbe o kazni, tudi če bi bila zoper njo vložena tožba, zgolj izvaja člen 278, prvi stavek, PDEU, v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>[t]ožbe, vložene pri Sodišču Evropske unije, nimajo odložilnega učinka<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107</NO.P><TXT>Ugovora nezakonitosti, ki ga je navedla tožeča stranka, zato ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugi očitek: v bistvu kršitev člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 in člena 132(1) okvirne uredbe o EMN, kakor se razlagata v skladu s členom 263 PDEU in členom 47 Listine</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost očitka</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108</NO.P><TXT>ECB in Komisija trdita, da je treba drugi očitek zavreči kot nedopusten na podlagi člena 84(1) Poslovnika, ker je bil prvič naveden v repliki.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109</NO.P><TXT>Navesti je treba, da tožeča stranka v navedbah v zvezi s tretjim tožbenim razlogom iz tožbe ni zgolj trdila, da je člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 v nasprotju s členom 263, šesti odstavek, PDEU in členom 47 Listine. V točkah od 117 do 122 tožbe je grajala tudi razlago in uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>brez nepotrebnega odlašanja<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> iz člena 132(1) okvirne uredbe o EMN, za kateri se je odločila ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110</NO.P><TXT>Zato je treba na podlagi sodne prakse, navedene v točki 56 zgoraj, navedbe iz replike, s katerimi tožeča stranka trdi, da je ECB kršila člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 in člen 132(1) okvirne uredbe o EMN, kakor se razlagata v skladu s členom 263 PDEU in členom 47 Listine, šteti za razširitev očitka iz tožbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111</NO.P><TXT>Ta očitek je zato dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljenost očitka</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da je treba člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 in člen 132(1) okvirne uredbe o EMN razlagati v skladu s členom 263 PDEU in členom 47 Listine. Iz tega naj bi izhajalo, da bi morala ECB, kadar jo kreditna institucija obvesti o svojem namenu vložiti ničnostno tožbo zoper odločbo, ki bi jo sprejela, tej instituciji omogočiti, da ima na voljo celoten rok za vložitev ničnostne tožbe, preden to odločbo objavi na svojem spletnem mestu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113</NO.P><TXT>Tožeča stranka opozarja, da je <DATE ISO="20180315">15. marca 2018</DATE>, torej dan po sprejetju izpodbijane odločbe, ECB obvestila, da namerava vložiti tožbo in predlagati odlog izvršitve navedene odločbe. ECB očita, da jo je najprej, in sicer <DATE ISO="20180320">20. marca 2018</DATE>, obvestila, da bo objava izvedena med 21. marcem 2018 zvečer in 22. marcem 2018. ECB naj bi šele nato odločila, da bo ta objava izvedena šele <DATE ISO="20180326">26. marca 2018</DATE>, če bi bila tožba pri Splošnem sodišču vložena pred 23. marcem 2018. Tožeča stranka v bistvu trdi, da je ECB s tem, da je omejila rok, v katerem je lahko vložila ničnostno tožbo, in ji dala nasprotujoča si navodila v zvezi s tem, kdaj bo upravna denarna kazen objavljena, kršila načelo učinkovitega sodnega varstva iz člena 47 Listine in člena 263, šesti odstavek, PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114</NO.P><TXT>ECB je v točki 5.10 izpodbijane odločbe odločila, da bo kazen, naložena tožeči stranki, objavljena brez anonimizacije na njenem spletnem mestu, kot se zahteva s členom 132(1) okvirne uredbe o EMN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115</NO.P><TXT>Kot je bilo navedeno v točki 73 zgoraj, člen 132(1) okvirne uredbe o EMN določa, da ECB na svojem spletnem mestu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>brez nepotrebnega odlašanja [objavi] […] vsako odločitev, s katero se nadzorovanemu subjektu v sodelujoči državi članici naloži upravna denarna kazen […], vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti zadevnega nadzorovanega subjekta<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno v točki 72 zgoraj, člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 poleg tega določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>ECB objavi sankcije iz odstavka 1 ne glede na to, ali so glede njih vložene pritožbe ali ne, v primerih in v skladu s pogoji, kot so določeni v ustreznem pravu Unije<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117</NO.P><TXT>Kot je bilo opozorjeno v točki 89 zgoraj, je treba določbe prava Unije razlagati ob upoštevanju temeljnih pravic, ki so sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavlja Sodišče in ki so zdaj vključene v Listino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118</NO.P><TXT>Tožeča stranka v obravnavanem primeru trdi, da bi morala ECB v izpodbijani odločbi člen 18(6) Uredbe št. 1024/2013 in člen 132(1) okvirne uredbe o EMN uporabiti tako, da bi ju razlagala v skladu z načelom učinkovitega sodnega varstva iz člena 47 Listine, in sicer tako, da do objave odločbe o kazni, sprejete v zvezi z njo, brez anonimizacije na spletnem mestu ECB ne bi smelo priti pred iztekom roka za vložitev ničnostne tožbe zoper navedeno odločbo, kot je določen v členu 263, šesti odstavek, PDEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119</NO.P><TXT>Iz člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 v povezavi s členom 132(1) okvirne uredbe o EMN izhaja, da je treba obveznost, ki jo ta člena nalagata ECB, da načeloma brez anonimizacije objavi odločbe o kazni, izvršiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>brez nepotrebnega odlašanja<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>ne glede na to, ali so glede njih vložene pritožbe ali ne<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, torej neodvisno od obstoja morebitnega pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120</NO.P><TXT>Kot je že bilo navedeno v točki 106 zgoraj, v okviru obveznosti, ki je tako naložena ECB, zadostuje uporaba domneve zakonitosti, ki praviloma velja za akte institucij in organov Unije, in zavezujoče narave takih aktov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu s členom 297(2), zadnji pododstavek, PDEU o <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljen[i], […] uradno obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Poleg tega imajo akti institucij in organov Unije na podlagi domneve zakonitosti, ki velja za te akte in katere izraz je načelo, da tožbe nimajo odložilnega učinka, ki je določeno v členu 278, prvi stavek, PDEU, pravne učinke, dokler niso preklicani, razglašeni za nične v okviru ničnostne tožbe ali razglašeni za neveljavne v okviru postopka predhodnega odločanja ali ugovora nezakonitosti (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940615">15. junija 1994</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/BASF in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑137/92 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:247">EU:C:1994:247</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Francija/People’s Mojahedin Organization of Iran</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑27/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:853">EU:C:2011:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122</NO.P><TXT>Obveznost ECB, da odločbe o kazni načeloma brez anonimizacije objavi čim prej in ne glede na obstoj morebitnega pravnega sredstva, dovolj jasno in natančno izhaja iz določb člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 v povezavi s členom 132(1) okvirne uredbe o EMN ter, splošneje, iz domneve zakonitosti in zavezujoče narave aktov institucij in organov Unije, da ne more biti predmet takšne skladne razlage, kot jo predlaga tožeča stranka, ne da bi pripeljala do razlage <HT TYPE="ITALIC">contra legem</HT>, ki je s sodno prakso prepovedana (glej točko 90 zgoraj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123</NO.P><TXT>V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti skladne razlage – ki jo zagovarja tožeča stranka in v skladu s katero bi morala ECB počakati na iztek roka za vložitev ničnostne tožbe, preden je brez anonimizacije objavila odločbo o kazni, ki ji je bila naložena – ker je ta v nasprotju z jasno in natančno vsebino določb člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 v povezavi s členom 132(1) okvirne uredbe o EMN, ki sta pravna podlaga izpodbijane odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124</NO.P><TXT>Če bi se sprejela taka razlaga, bi že zgolj grožnja vložitve ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU zoper odločbe, ki jih ECB sprejme na podlagi določb člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 v povezavi s členom 132(1) okvirne uredbe o EMN, pomenila, da bi ECB odložila izvršitev te odločbe do izteka roka iz člena 263, šesti odstavek, PDEU, s čimer bi se poseglo v domnevo zakonitosti in zavezujočo naravo navedenih odločb. Iz sodne prakse pa izhaja, da pravica do tožbe pred sodiščem Unije načeloma nikakor ne posega v domnevo zakonitosti in zavezujočo naravo aktov institucij in organov Unije (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000627">27. junija 2000</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Portugalska</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑404/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:345">EU:C:2000:345</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010322">22. marca 2001</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑261/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:179">EU:C:2001:179</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011213">13. decembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑1/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:687">EU:C:2001:687</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba drugi očitek in tretji tožbeni razlog zavrniti ter zato tožbo zavrniti v celoti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka v obravnavanem primeru ni uspela, ji je treba v skladu s predlogi ECB naložiti plačilo njenih stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške. Svet in Komisija zato nosita svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">VQ poleg svojih stroškov nosi stroške, ki so nastali Evropski centralni banki (ECB), vključno s stroški iz postopka za izdajo začasne odredbe.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Svet Evropske unije in Evropska komisija nosita svoje stroške.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Papasavvas</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Tomljenović</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Schalin</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Škvařilová-Pelzl</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Nõmm</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20200708">8. julija 2020</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE><?PAGE NO="16"?><TOC><TITLE><TI><P>Kazalo</P></TI></TITLE><TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Dejansko stanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>2</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Postopek in predlogi strank</ITEM.CONT><ITEM.REF>4</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Pravo</ITEM.CONT><ITEM.REF>5</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 in člena 49(1) Listine ter načela sorazmernosti</ITEM.CONT><ITEM.REF>5</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Prvi očitek: kršitev člena 18(1) Uredbe št. 1024/2013 in člena 49(1) Listine</ITEM.CONT><ITEM.REF>5</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Očitek v zvezi s kršitvijo načela sorazmernosti</ITEM.CONT><ITEM.REF>7</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>–</NO.ITEM><ITEM.CONT>Dopustnost očitka</ITEM.CONT><ITEM.REF>7</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>–</NO.ITEM><ITEM.CONT>Utemeljenost očitka</ITEM.CONT><ITEM.REF>8</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 132(1), prvi pododstavek, točka (b), okvirne uredbe o EMN</ITEM.CONT><ITEM.REF>9</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Tretji tožbeni razlog: v bistvu kršitev člena 263, šesti odstavek, PDEU in člena 47 Listine</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Prvi očitek: ugovor nezakonitosti člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Drugi očitek: v bistvu kršitev člena 18(6) Uredbe št. 1024/2013 in člena 132(1) okvirne uredbe o EMN, kakor se razlagata v skladu s členom 263 PDEU in členom 47 Listine</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>–</NO.ITEM><ITEM.CONT>Dopustnost očitka</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>–</NO.ITEM><ITEM.CONT>Utemeljenost očitka</ITEM.CONT><ITEM.REF>13</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><ITEM.CONT>Stroški</ITEM.CONT><ITEM.REF>14</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC></JUDGMENT>