European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2025/1739

18.8.2025

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/1739

z dne 14. avgusta 2025

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz akrilonitril-butadien-stirenskih smol s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom akrilonitril-butadien-stirenskih smol (ABS) s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki so jo 4. novembra 2024 vložile družbe INEOS Styrolution Switzerland SA, Versalis SpA in Trinseo Europe GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožniki). Pritožbo je vložila industrija ABS v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

1.2   Registracija

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/412 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

1.3   Zainteresirane strani

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter tajvanske in korejske organe, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.4   Pripombe glede začetka preiskave

(6)

Komisija je pripombe glede začetka preiskave prejela od korejske vlade in družbe LG Chem.

(7)

V svojih pripombah ob začetku preiskave (4) je družba LG Chem navedla, da raven zaupnosti, dodeljena pritožnikom v pritožbi, ni bila skladna s členom 6.5.1 Protidampinškega sporazuma STO in ustrezno sodno prakso. Družba je navedla, da je popolno redigiranje prodajnih cen industrije Unije na prostem trgu Unije pomenilo kršitev njene pravice do obrambe, saj teh cen ni bilo mogoče primerjati s korejskimi cenami in se ustrezno odzvati na trditve o škodi.

(8)

Na podlagi pripomb družbe LG Chem je Komisija od industrije Unije zahtevala, naj dopolni manjkajoče informacije v nezaupni različici pritožbe. Industrija Unije je predložila zahtevane informacije.

(9)

Družba LG Chem se ni strinjala s trditvami o dampingu iz pritožbe in je menila, da so trditve o nedobičkonosni prodaji ABS na korejskem domačem trgu temeljile na netočnih finančnih podatkih ter niso odražale pozitivnih poslovnih prihodkov in čistega dobička družbe. Trdila je tudi, da je bil izračun stroškov in stopenj dobička iz pritožbe prav tako napačen, saj da se je opiral na podatke nepovezanih družb in izdelkov ter ni upošteval razlik v strukturi stroškov in ceni med standardnimi in vrhunskimi izdelki ABS. Trdila je, da so bili podatki o cenah surovin iz pritožbe nezanesljivi, saj niso odražali dejanske kakovosti in stroškov surovin, ki jih uporabljajo korejski proizvajalci ABS. Proizvajalci izvozniki niso predložili dokazov, ki bi postavili pod vprašaj točnost informacij, ki jih je predložil pritožnik. Komisija ni našla razloga, zaradi katerega začetek preiskave ne bi bil zadostno utemeljen. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(10)

Družba LG Chem je trdila, da v pritožbi ni dokazov o obstoju znatne škode za industrijo Unije iz naslednjih razlogov:

(a)

obseg proizvodnje industrije Unije se je med letoma 2021 in 2022 zmanjšal, medtem ko se je uvozna cena ABS iz Koreje zvišala. Podobno se je obseg proizvodnje industrije Unije med letom 2023 in obdobjem preiskave pritožbe povečal;

(b)

stopnje zaposlenosti so stabilne z neznatnimi nihanji;

(c)

povečanje proizvodnih stroškov ni bilo globalen pojav, saj na stran ni vplivalo na enak način kot na proizvajalce Unije.

(11)

Komisija je opozorila, da je treba za prima facie ugotovitev znatne škode med drugim preiskati ustrezne dejavnike iz člena 5(2), točka (d), osnovne uredbe. Vendar v členu 5 osnovne uredbe ni izrecno določeno, da morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) kazati poslabšanje, da bi bila ugotovljena znatna škoda. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je namreč navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki in indeksi, ki vplivajo na stanje industrije Unije, kot so tisti iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe.

(12)

Zato za ugotovitev znatne škode ni treba, da bi vsi dejavniki kazali poslabšanje. Prav tako obstoj drugih dejavnikov, ki morda vplivajo na položaj industrije Unije, ne pomeni nujno, da vpliv dampinškega uvoza na to industrijo ni znaten.

(13)

Komisija je menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o obstoju znatne škode, saj je bilo dokazano, da se je v razmerah upadanja potrošnje Unije uvoz iz zadevnih držav povečal v absolutnem in relativnem smislu, nasprotno pa sta se obseg proizvodnje in prodaje industrije Unije ter njena dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala.

(14)

Poleg tega sta korejska vlada in družba LG Chem trdili, da je porast uvoza ABS iz Koreje posledica kakovosti izdelka in ne dampinga. V zvezi s tem je korejska vlada navedla, da se je uvoz ABS iz Koreje povečal tudi zaradi pomanjkanja na trgu Unije, ki so ga povzročili primeri višje sile v letu 2021. Poleg tega sta obe strani trdili, da so domnevno škodo povzročile naraščajoče cene energije v Uniji.

(15)

Komisija je menila, da strani nista predložili nobenih dokazov v podporo trditvam, da je bilo povečanje uvoza ABS iz Koreje posledica kakovosti izdelkov in kratkotrajnih primerov višje sile v letu 2021. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je bilo v pritožbi ustrezno obravnavano vprašanje naraščajočih stroškov energije v fazi pritožbe.

(16)

Zato so bile trditve v zvezi z analizo škode in vzročnosti, vključene v pritožbo, kot so predstavljene v uvodnih izjavah 10 in 14, zavrnjene.

1.5   Vzorčenje

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi prodaje in nabora izdelkov. V vzorec sta bila vključena dva proizvajalca Unije. Vzorčena proizvajalca Unije sta predstavljala [38–48] % obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. V zvezi s tem ni prejela nobene pripombe. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(20)

V zvezi z vzorčenjem je s Komisijo stopilo v stik šest nepovezanih uvoznikov. Vendar pa so zahtevane informacije predložili le štirje. Strinjali so se tudi z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje

(21)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Republike Koreje pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Republike Koreje pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(22)

Zahtevane informacije so zagotovili trije proizvajalci izvozniki iz Republike Koreje, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Ti proizvajalci izvozniki so v obdobju preiskave predstavljali več kot 90 % korejskega uvoza v tonah. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Ti družbi v obdobju preiskave predstavljata [75–85] % celotnega obsega izvoza v Unijo iz Republike Koreje v tonah. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb v zvezi z vzorčenjem.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Tajvana

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Tajvana pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Tajpeja v Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(24)

Trije tajvanski proizvajalci izvozniki iz Tajvana so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Te strani so med preiskavo predstavljale 100 % tajvanskega uvoza. Komisija je menila, da sta dva od treh proizvajalcev izvoznikov povezana in del iste skupine. Komisija se je odločila, da bo preiskala to skupino (skupino Chimei Corporation / Grand Pacific Petrochemical Corporation) in dodatnega proizvajalca izvoznika, ki so skupaj predstavljali 100 % uvoza iz Tajvana.

(25)

Tajvanska proizvajalca izvoznika, Chimei Corporation in Grand Pacific Petrochemical Corporation, sta izpodbijala odločitev v delu, v katerem sta bili obe strani obravnavani kot povezani. Družbi Chimei Corporation in Grand Pacific Petrochemical Corporation sta trdili, da sta neodvisni strani glede izdelka v preiskavi, proizvedenega na Tajvanu, in sicer na podlagi odsotnosti vzajemnega lastništva delnic ali skupnih članov upravnega odbora, vodstvenih delavcev ali zaposlenih.

(26)

Komisija se ni strinjala, da bi se strani za namen te preiskave lahko šteli za nepovezani. Kot sta priznali družbi Chimei Corporation in Grand Pacific Petrochemical Corporation, imata družbi skupno podjetje na Kitajskem, zato sta povezani strani v skladu s členom 127(1), točka (g), Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (5). Dejstvo, da ima njuno skupno podjetje sedež na Kitajskem ali da to skupno podjetje izdelka v preiskavi ni prodajalo v Unijo, za namen člena 127(1)(g) ni pomembno. Komisija je zato potrdila svojo prvotno odločitev.

(27)

Ne glede na navedeno je Komisija zaradi nesorazmerja med družbo Chimei Corporation in družbo Grand Pacific Petrochemical Corporation glede količin izdelka v preiskavi, izvoženega v EU v obdobju preiskave, na zahtevo družbe Grand Pacific Petrochemical Corporation to družbo oprostila predložitve izpolnjenega vprašalnika in jo obvestila, da se bo stopnja dampinga, izračunana za družbo Chimei Corporation, uporabljala tudi za družbo Grand Pacific Petrochemical Corporation. Družba Grand Pacific Petrochemical Corporation se je s tem predlogom strinjala.

1.6   Individualna preiskava

(28)

En proizvajalec izvoznik iz Koreje je na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe zahteval individualno preiskavo. Komisija v tej fazi preiskave ni sprejela nobene odločitve glede zahtev po individualni preiskavi. O tem, ali bo odobrila individualno preiskavo, bo Komisija odločila v sklepni fazi preiskave.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(29)

Komisija je vprašalnike poslala vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem sodelujočim nepovezanim uvoznikom. Ti vprašalniki, vključno z vprašalniki za uporabnike, so bili na dan začetka preiskave na voljo na spletu (6). Komisija je pritožnikom poslala tudi vprašalnik o makrokazalnikih industrije Unije.

(30)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalci Unije

—

INEOS Styrolution Europe GmbH, Frankfurt am Main, Nemčija (v nadaljnjem besedilu: Ineos)

—

Trinseo Netherlands BV, preverjeno na sedežu družbe Trinseo Europe GmbH, Pfäffikon, Švica (v nadaljnjem besedilu: Trinseo)

 

Uporabniki

—

LEGO Systems A/S, Billund, Danska (v nadaljnjem besedilu: LEGO)

 

Proizvajalci izvozniki v Republiki Koreji

—

LG Chem, Ltd., Seul, Koreja (v nadaljnjem besedilu: LG Chem)

—

Lotte Chemical Corporation, Seul, Koreja (v nadaljnjem besedilu: Lotte)

 

Povezani uvozniki korejskih proizvajalcev izvoznikov

—

LG Chem Europe GmbH, Frankfurt am Main, Nemčija

—

LOTTE Chemical Hungary Ltd., Kornye, Madžarska

 

Proizvajalci izvozniki v Tajvanu

—

Chimei Corporation in njen povezani izvajalec poslov oplemenitenja / trgovec, Tainan City, Tajvan

—

Grand Pacific Petrochemical Corporation, sedež v Tajpeju, Tajvan

—

Formosa Chemicals & Fibre Corporation, obrat Hsinkang, obrat Mailiao in sedež v Tajpeju, Tajvan

1.8   Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(31)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

2.   IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek v preiskavi

(32)

V obvestilu o začetku je izdelek v preiskavi opredeljen kot akrilonitril-butadien-stirenske smole, tj. termoplastični kopolimer, sestavljen iz akrilonitrila, butadiena in stirena v različnih razmerjih, ne glede na barvo ali kakršne koli druge fizikalne ali mehanske lastnosti, ne glede na to, ali so nadalje obdelane ali obdelane za pridobitev specifičnih dodatnih fizikalnih lastnosti, s številko CAS 9003-56-9.

(33)

ABS se lahko proizvaja z dvema postopkoma polimerizacije: postopek emulzije in postopek masovne proizvodnje. Postopka se razlikujeta po uporabljenih surovinah in tehnologijah. Končni izdelek je običajno v obliki peletov in je brez dodanih pigmentov belkaste oziroma rumenkaste barve.

(34)

Pri postopku emulzije se kot surovine uporabljajo stiren, akrilonitril in butadien. Butadien se najprej polimerizira v vodi. Tako nastane gumijasti lateks, tj. gumijasti delci, raztopljeni v vodi. V drugem koraku se stiren in akrilonitril polimerizirata v raztopini lateksa iz kavčuka. Izdelek, pridobljen na tej stopnji, se ne šteje za končni izdelek zaradi visoke vsebnosti butadiena, zaradi česar ni primeren za industrijsko uporabo. V trdni obliki je opisan kot suh prah, guma v prahu ali koncentrat graftiranega kavčuka. Vzporedno s proizvodnjo suhega prahu se stiren in akrilonitril polimerizirata v kopolimer stiren-akrilonitrila (SAN). Za pridobitev ABS (končnega izdelka) se zmešata suh prah in kopolimer stiren-akrilonitrila. V tem zadnjem koraku mešanja se zmesi lahko dodajo pigmenti, dodatki ali drugi (ko)polimeri, da se prilagodijo njene lastnosti. Nastala spojina se na koncu posuši in peletira.

(35)

Postopek množične proizvodnje je novejši in omogoča neprekinjeno množično proizvodnjo ABS. Kot surovine se pri njem uporabljajo stiren, akrilonitril in polibutadienski kavčuk. Polibutadienski kavčuk se najprej zmelje in nato raztopi v stirenu. Nato se zmeša s kemikalijami in akrilonitrilom. Masna polimerizacijska reakcija poteka v prisotnosti topila. Na koncu reakcijske verige se iz polimera odstranijo monomeri, ki niso polimerizirali, in spojine z nizkim vreliščem. Pigmenti, dodatki ali drugi (ko)polimeri se lahko primešajo, preden se ABS pošlje v peletiranje.

(36)

ABS se uporablja v najrazličnejše namene, npr. v avtomobilski industriji (odbijači vozil, okrasni elementi itd.), gospodinjskih aparatih (pralni stroji, pomivalni stroji itd.), elektroniki (računalniške tipkovnice, miške, daljinski upravljalniki, ovitki za telefone itd.), pohištvu, gradbeništvu (gradbene cevi), medicinskih pripomočkih, igračah (LEGO kocke itd.).

(37)

Glede na uporabo in postopek, ki se uporablja za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi, lahko uporabniki dajejo prednost ABS, ki je proizveden z emulzijo ali s postopkom množične proizvodnje. ABS, proizveden z emulzijskim postopkom, zagotavlja bolj sijočo površino izdelkov nižje v prodajni verigi. ABS, proizveden v postopku množične proizvodnje, vsebuje večje delce kavčuka in ima zato matirano površino. Izdelki nižje v prodajni verigi se običajno proizvajajo z ekstrudiranjem ali brizganjem. Pri ekstrudiranju je sijaj površine odvisen od postopka, uporabljenega za proizvodnjo ABS, kar pomeni, da je površina pri emulzijskem ABS sijoča, pri množično proizvedenem ABS pa matirana. Pri brizganju v kalupe je površina odvisna od kalupa, pri čemer ima lahko tudi množično proizveden ABS sijočo površino.

(38)

Komisija je glede uporabe registrske številke CAS med preiskavo ugotovila različne prakse proizvajalcev tako v Uniji kot v zadevnih državah (7). Kadar je bil ABS proizveden kot spojina suhega prahu in SAN, so ga nekateri proizvajalci navajali pod eno številko CAS, in sicer 9003-56-9, medtem ko so drugi uporabljali dve številki CAS, in sicer 9003-56-9 za suh prah in 9003-54-7 za SAN. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, ki izhajajo iz takšnih različnih praks, se je Komisija odločila, da iz opredelitve izdelka v preiskavi črta sklic na številko CAS.

(39)

Izdelek v preiskavi so zato akrilonitril-butadien-stirenske (ABS) smole, termoplastični kopolimer, sestavljen iz akrilonitrila, butadiena in stirena v različnih razmerjih, ne glede na barvo ali kakršne koli druge fizikalne ali mehanske lastnosti in ne glede na to, ali so dodatno predelane ali obdelane za pridobitev specifičnih dodatnih fizikalnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi ali ABS).

2.2   Zadevni izdelek

(40)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 3903 30 00 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

2.3   Podobni izdelek

(41)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

—

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo;

—

izdelek v preiskavi, ki se proizvaja in prodaja na domačem zadevnih držav, in

—

izdelek v preiskavi, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(42)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.4   Trditve glede obsega izdelka

2.4.1   Pojasnitev obsega izdelkov

(43)

Več proizvajalcev izvoznikov je zahtevalo pojasnilo, ali naslednji izdelki spadajo na področje te preiskave:

—

suh prah,

—

spojine ABS (opisane tudi kot zmesi ali mešanice),

—

ABS, ki zavirajo gorenje,

—

prosojne ABS,

—

ABS, ojačane s steklenimi vlakni.

(44)

V zvezi s tem želi Komisija pojasniti, da kopolimeri ali spojine, ki so sestavljeni samo iz akrilonitrila, butadiena in stirena, spadajo na področje te preiskave, če je stiren prevladujoča sestavina v takem kopolimeru ali zmesi. Taki kopolimeri ali spojine se v zadevni preiskavi imenujejo ABS.

(45)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34, je suh prah polizdelek. Čeprav že vsebuje vse tri komonomere, v njem prevladuje butadien in zato ne izpolnjuje pogoja vsebnosti stirena iz uvodne izjave 44. Zato suh prah ne spada na področje te preiskave.

(46)

Poleg tega spojine ABS (kot so opredeljene v uvodni izjavi 44) z drugimi (so)polimeri in/ali dodatki, kot so med drugim pigmenti, antistatična sredstva, UV-stabilizatorji, zaviralci gorenja, steklena vlakna, spadajo na področje uporabe te uredbe, če je ABS v spojini prevladujoč.

(47)

Zato sta ABS, ki zavira gorenje, in ABS, ojačan s steklom, zajeta v obseg te preiskave, saj se ti vrsti izdelkov proizvajata kot spojini, pri katerih je vsebnost ABS prevladujoča. Po drugi strani pa prozorni ABS v tej preiskavi ni zajet. Prozorni ABS se proizvaja kot spojina ABS in metil metakrilata, pri čemer gre za tako imenovani MABS. ABS v tej spojini ni prevladujoč in zato ne spada v obseg izdelka v tej preiskavi.

(48)

Nazadnje, kopolimeri, ki jih sestavljajo akrilonitril, butadien, stiren in drugi komonomeri, spadajo na področje te preiskave, če v kopolimeru prevladujejo akrilonitril, butadien in stiren.

2.4.2   Zahtevki za izključitev iz obsega izdelka

(49)

Družba Chimei je v svojem odgovoru na vprašalnik zahtevala, da se ABS, ki zavira gorenje, izključi iz obsega te preiskave, saj se domnevno ne proizvaja v Uniji.

(50)

V nasprotju s trditvami družbe proizvajalci Unije proizvajajo ABS, ki zavira gorenje. Zato je Komisija ta zahtevek zavrnila.

(51)

Družbi Chimei in LEGO sta trdili, da bi bilo treba ABS z uravnoteženo masno bilanco izključiti. Strani trdita, da je ABS z uravnoteženo masno bilanco precej dražji zaradi zelene premije, ki jo plača stranka. Kot alternativo je LEGO predlagal, da se protidampinške dajatve ne bi smele zaračunavati samo na uravnoteženo masno bilanco ali da bi bilo treba ABS z uravnoteženo masno bilanco upoštevati za namene poštene primerjave.

(52)

ABS z uravnoteženo masno bilanco je ABS, proizveden iz krožnih (mehansko ali kemično recikliranih) vhodnih materialov ali iz bioloških surovin, npr. rabljenega olja za kuhanje. Dejansko je dražji kot ABS, ki je proizveden iz nekrožnih ali fosilnih vhodnih materialov. Zelena premija lahko doseže do 100 % cene nekrožnih ali fosilnih ABS. ABS z uravnoteženo masno bilanco ima enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo kot ABS, proizveden iz nekrožnih ali fosilnih vhodnih materialov, in zato konkurira standardnemu ABS. Niti Chimei niti Lego nista predložila dokazov o nasprotnem. Zato je Komisija zavrnila ta zahtevek za izključitev.

(53)

Uvedba protidampinških dajatev na ABS nekrožnega ali fosilnega izvora je v praksi neizvedljiva. O zeleni premiji se pogajata proizvajalec ABS in njegova stranka, pri čemer je neposredno vključena v ceno. Zelene premije ni mogoče opredeliti na računu ali drugih dokumentih, ki spremljajo uvozno transakcijo, zato vrednosti zelene premije za namene carinskega vrednotenja ni mogoče določiti. Zato je Komisija zavrnila zahtevo družbe LEGO, da se protidampinške dajatve obračunajo samo za nekrožno ali fosilno sestavo ABS.

(54)

Je pa Komisija je za namene poštene primerjave pri določanju stopenj dampinga in škode ustrezno upoštevala dejstvo, da nekatere vrste izdelkov vsebujejo ABS z uravnoteženo masno bilanco.

3.   DAMPING

3.1   Republika Koreja

3.1.1   Normalna vrednost

(55)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za oba vzorčena proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bila njuna skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(56)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(57)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da za vzorčena proizvajalca izvoznika ni bila reprezentativna več kot tretjina vrst izdelka.

(58)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(59)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(a)

če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste izdelka in

(b)

če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(60)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(61)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(a)

če obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

(b)

če je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od proizvodnih stroškov na enoto.

(62)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo 64 % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Skladno s tem je bila normalna vrednost za večino transakcij izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave, za del transakcij pa kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje.

(63)

V nekaterih primerih, ko ni bilo dovolj prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali ko določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost. V drugih primerih, ko ni bilo prodaje vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, je Komisija poiskala alternativne vire za cene v običajnem poteku trgovanja. Ker ni bilo domače prodaje drugega vzorčenega proizvajalca ali domače prodajne cene drugega vzorčenega proizvajalca za to vrsto izdelka ni bilo mogoče smiselno razkriti, ne da bi se kršila zaupnost navedenega proizvajalca, in ker za posamezne vrste izdelka niso bili na voljo nobeni drugi viri cen, je Komisija konstruirala normalno vrednost za zadevne vrste izdelka v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(64)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(a)

tehtani povprečni prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave nastali pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, in

(b)

tehtani povprečni dobiček, ki so ga v obdobju preiskave dosegli vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja.

(65)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSU-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za te vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSU-stroški in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

3.1.2   Izvozna cena

(66)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice.

(67)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(68)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški in dobičkom (v višini [9-12] %), ki je bil pridobljen od dveh sodelujočih nepovezanih uvoznikov, ki sta predložila zahtevane informacije.

3.1.3   Primerjava

(69)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in njihovo primerljivost.

3.1.3.1   Prilagoditve normalne vrednosti

(70)

Za prodajo vrst izdelka, za katere je bila normalna vrednost konstruirana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 64, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(71)

Za prodajo vrst izdelka, katerih prodaja je potekala v običajnem poteku trgovanja, so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza in pakiranja, da bi se normalna vrednost pobotala nazaj na raven trgovanja franko tovarna. Poleg tega so bili izvedeni popravki za stroške kredita. Komisija ni našla razlogov za kakršne koli druge prilagoditve normalne vrednosti.

(72)

Družba LG Chem je zahtevala prilagoditev glede proizvodnega procesa in razlik v značilnostih izdelka. Poleg tega je družba LG Chem zahtevala prilagoditev za tehnično pomoč. Komisija je zavrnila prilagoditve, ki jih je zahtevala družba LG Chem. Kar zadeva prilagoditev zaradi razlik v proizvodnem procesu, družba ni predložila dokazov, da je razlika v proizvodnem procesu kakor koli vplivala na cene ali njihovo primerljivost. Po spremembi kontrolne številke izdelka se vse razlike, ki znatno vplivajo na ceno, odražajo v spremenjeni kontrolni številki izdelka, zato so prilagoditve zaradi razlik v fizikalnih značilnostih postale brezpredmetne, saj so se te razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost, odražale v kontrolni številki izdelka. Nazadnje, prilagoditve za storitve tehnične pomoči so bile zavrnjene, saj družba ni predložila dokazov, da so take storitve pogodbene ter vključene v prodajno ceno.

(73)

Družba Lotte je zahtevala prilagoditev za povračilo dajatev, vendar pa ni mogla določiti točnih količin uvoženih surovin v izdelku v preiskavi, zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

3.1.3.2   Prilagoditve izvozne cene

(74)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(75)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški.

(76)

En proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za prodajo, opravljeno prek povezanega uvoznika, pri čemer je šlo za prodajo neposredno iz Koreje neodvisni stranki v Uniji, saj prodajni oddelek v Koreji opravlja vse prodajne funkcije. Na podlagi tega je družba trdila, da povezani uvoznik ne nosi teh stroškov in da bi bilo treba ceno ustrezno prilagoditi. Trditev ni bila podprta z nobenimi dokazi, zato je bila zavrnjena.

(77)

Majhen delež izvoza proizvajalca izvoznika je bil prodan povezanemu uporabniku v Uniji za proizvodnjo drugega blaga, pri katerem zadevni proizvod predstavlja majhen del proizvodnih stroškov. Za te količine bi bilo nemogoče določiti zanesljivo izvozno ceno na podlagi prodaje končnega izdelka prvemu neodvisnemu kupcu. Zato so bile te količine upoštevane v izračunih z uporabo izvozne cene, določene za neposredno prodajo podobnih vrst izdelka.

(78)

Proizvajalec izvoznik izvaža izdelek v preiskavi svoji povezani družbi v Uniji, ki ga nato nadalje obdela in proda neodvisnim strankam. Za to prodajo je bila od cene za prvo nepovezano stranko odšteta dodatna olajšava. Komisija je odštela stroške predelave/sestavljanja uvoženega ABS v obratih družbe v Uniji. Ta prilagojena cena je bila uporabljena za primerjavo z izdelki, podobnimi vhodnemu izdelku ABS, ki ga je povezana družba uvozila iz Koreje.

3.1.4   Stopnje dampinga

(79)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(80)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

LG Chem

3,7

Lotte Chemical Corporation

5,8

(81)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila stopnja dampinga določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika.

(82)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 4,3 %.

(83)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Koreji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata o uvozu.

(84)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno [75–85] % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(85)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

LG Chem

3,7

Lotte Chemical Corporation

5,8

Druge sodelujoče družbe

4,3

Ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države

5,8

3.2   Tajvan

3.2.1   Normalna vrednost

(86)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za oba proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njun celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(87)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(88)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da domača prodaja malo vrst izdelkov za vzorčena proizvajalca izvoznika ni bila reprezentativna.

(89)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(90)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(a)

če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste izdelka in

(b)

če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(91)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(92)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(a)

če obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

(b)

če je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od proizvodnih stroškov na enoto.

(93)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo več kot 99 % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Skladno s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave (na splošno) ali kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje (v nekaj primerih).

(94)

Metodologija, pojasnjena v zgornji uvodni izjavi, je bila uporabljena tudi za domačo prodajo sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki je opravil malo prodaje prek povezanega predelovalca.

(95)

Če ni bilo dovolj prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. Če domače prodaje določene vrste podobnega izdelka ni bilo, je Komisija poiskala alternativne vire za cene v običajnem poteku trgovanja. Nazadnje je bila normalna vrednost konstruirana, ker domače prodajne cene drugega vzorčenega proizvajalca za zadevno vrsto izdelka ni bilo mogoče smiselno razkriti, ne da bi bila kršena zaupnost navedenega proizvajalca. Komisija ni bila seznanjena z nobenimi drugimi možnimi viri za cene zadevnih vrst izdelka v običajnem poteku trgovanja.

(96)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(a)

tehtani povprečni prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave nastali pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, in

(b)

tehtani povprečni dobiček, ki so ga v obdobju preiskave dosegli sodelujoči proizvajalci izvozniki pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja.

(97)

Za vrste izdelkov, ki jih je stran, povezana z enim od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, predelala in prodala na domačem trgu, so se pri preskusu običajnega poteka trgovine po posamezni vrsti upoštevali proizvodni stroški, PSU-stroški ter dobiček povezanega subjekta.

(98)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSU-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za te vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSU-stroški in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

3.2.2   Izvozna cena

(99)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta izdelke izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Izvozna cena je bila tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.2.3   Primerjava

(100)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in njihovo primerljivost.

3.2.3.1   Prilagoditve normalne vrednosti

(101)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile, kadar sta vzorčena proizvajalca izvoznika to zahtevala in utemeljila, opravljene prilagoditve za stroške prevoza in/ali pakiranja.

(102)

Kadar je bila normalna vrednost določena na podlagi stroškov proizvodnje skupaj z zneski za stroške prodaje, PSU-stroške ter za dobiček, primeren za to raven trgovine, prilagoditve za povrnitev normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(103)

Eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki je opravil malo domače prodaje prek povezane strani, je zahteval prilagoditev PSU-stroškov in dobička za to povezano stran in njene transakcije. Vendar glede na informacije v dokumentaciji za tajvanskega izvajalca poslov oplemenitenja / trgovca, povezanega s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ni bilo mogoče sklepati, da opravlja funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki deluje na podlagi provizije v smislu člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Trditev se zato zavrne.

3.2.3.2   Prilagoditve izvozne cene

(104)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile, kadar sta vzorčena proizvajalca izvoznika to zahtevala in utemeljila, opravljene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, pakiranja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja.

(105)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in bančni stroški.

3.2.4   Stopnje dampinga

(106)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(107)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

Chimei Corporation

Grand Pacific Petrochemical Corporation

10,8

Formosa Chemicals & Fibre Corporation

21,7

(108)

Ker je bilo sodelovanje stoodstotno, ni bilo treba izračunati tehtane povprečne stopnje dampinga, ki bi se običajno uporabila za sodelujoče nevzorčene družbe.

(109)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Tajvanu je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov.

(110)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov pokrival celoten uvoz v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

Chimei Corporation

Grand Pacific Petrochemical Corporation

10,8

Formosa Chemicals & Fibre Corporation

21,7

Ves drug uvoz s poreklom iz Tajvana

21,7

4.   ŠKODA

4.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(111)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave v Uniji izdelovali štirje proizvajalci. Poleg tega se je med preiskavo prek svojega združenja podjetij za reciklažo plastike (Plastics Recyclers Europe) javilo pet proizvajalcev recikliranega ABS. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(112)

Informacije, ki so jih predložili proizvajalci recikliranega ABS, so bile omejene na obseg proizvodnje v letih 2022, 2023 in v obdobju preiskave. Ob upoštevanju njihovega zanemarljivega deleža v celotni proizvodnji ABS v Uniji (približno 1,5 %) je Komisija menila, da pomanjkanje popolnih informacij s strani izvajalcev recikliranja ni vplivalo na ugotovitve v zvezi s škodo.

(113)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 500 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so preverjeni obsegi proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije, preverjeni obsegi proizvodnje nevzorčenih proizvajalcev Unije in obsegi proizvodnje izvajalcev recikliranja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, sta vzorčena proizvajalca Unije predstavljala [38–48] % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(114)

Poleg proizvajalcev ABS in izvajalcev recikliranja je bila v pritožbi dodatno analizirana tudi vloga pripravljavcev mešanic, ki so izdelke pridobivali od proizvajalcev v Uniji in zadevnih državah ter jih bodisi mešali z dodatki za izboljšanje določenih lastnosti ABS bodisi predelali v izdelke, ki ne spadajo na področje te preiskave.

(115)

Komisija je pred začetkom postopka stopila v stik z vsemi znanimi pripravljavci mešanic. Vendar pa noben od znanih pripravljavcev mešanic ni odgovoril na poizvedbe Komisije. V poznejši fazi preiskave se je en pripravljavec mešanic, družba Romira GmbH, registriral kot zainteresirana stran v preiskavi. Družba je trdila, da je proizvajalec ABS, in predložila nekaj uvodnih pojasnil. Ni pa predložila nobenih nadaljnjih pripomb niti podatkov, na podlagi katerih bi Komisija lahko sklepala o naravi dejavnosti družbe Romira v zvezi s to preiskavo.

(116)

Komisija je ugotovila, da je s kemijskega in tehničnega vidika zadnji ključni korak pri proizvodnji ABS dokončanje postopka polimerizacije. Poleg tega je dodana vrednost v fazi mešanja običajno precej omejena in predstavlja 7–10 % proizvodnih stroškov. Zato je Komisija na tej stopnji sklenila, da pripravljavci mešanic niso del industrije Unije.

4.2   Potrošnja Unije

(117)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi:

—

preverjenega obsega prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije,

—

preverjenega obsega prodaje nevzorčenih proizvajalcev Unije,

—

obsega uvoza iz zadevnih držav in iz vseh drugih tretjih držav, kot je evidentiran v Eurostatovi podatkovni zbirki Comext.

(118)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Skupna potrošnja Unije

650 396

769 005

685 536

612 054

608 440

Indeks (2020 = 100)

100

118

105

94

94

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije, nevzorčeni proizvajalci Unije, Eurostat (podatkovna zbirka Comext)

(119)

Potrošnja Unije se je leta 2021 začasno povečala, nato pa je v preostalem obravnavanem obdobju znova upadala. Do konca obdobja preiskave je bila za 16 % nižja kot na začetku obravnavanega obdobja.

4.3   Uvoz iz zadevnih držav

4.3.1   Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(120)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(121)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz Koreje in Tajvana, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržna deleža uvoza sta v obdobju preiskave znašala 25,2 % oziroma 5,9 %.

(122)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Koreje in Tajvana oziroma med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj ter z izdelki ABS, proizvedenimi v Uniji, saj se prodajajo po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank.

(123)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Koreje in Tajvana pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

4.3.2   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(124)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov iz Eurostatove podatkovne zbirke Comext. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije, kot je določena v oddelku 4.2.

(125)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Koreja

Obseg uvoza

96 913

113 173

139 473

139 494

153 608

Indeks (2020 = 100)

100

117

144

144

159

Tržni delež (v %)

14,9

14,7

20,3

22,8

25,2

Indeks (2020 = 100)

100

99

137

153

169

Tajvan

Obseg uvoza

27 118

59 010

60 996

42 046

36 071

Indeks (2020 = 100)

100

218

225

155

133

Tržni delež (v %)

4,2

7,7

8,9

6,9

5,9

Indeks (2020 = 100)

100

184

213

165

142

Zadevne države

Obseg uvoza

124 031

172 183

200 469

181 540

189 680

Indeks (2020 = 100)

100

139

162

146

153

Tržni delež (v %)

19,1

22,4

29,2

29,7

31,2

Indeks (2020 = 100)

100

117

153

156

163

Vir:

Eurostat

(126)

Kumulativni uvoz iz držav se je v obravnavanem obdobju stalno močno povečeval, in sicer s 124 000 ton na skoraj 190 000 ton. Čeprav je najvišjo vrednost 200 000 ton dosegel leta 2022, je bil ob koncu obravnavanega obdobja še vedno za 53 % višji kot na začetku obdobja.

(127)

Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju stalno povečeval, in sicer z 19 % na 31 %. Med letom 2020 in obdobjem preiskave se je povečal za 12 odstotnih točk oziroma 63 % tržnega deleža.

4.4   Cene uvoza iz zadevnih držav: nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen

(128)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi preverjenih informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v zadevnih državah in vzorčeni proizvajalci Unije.

(129)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Koreja

Povprečna cena

1 483

2 195

2 641

1 976

1 946

Indeks (2020 = 100)

100

148

178

133

131

Tajvan

Povprečna cena

1 503

2 322

2 463

1 732

1 716

Indeks (2020 = 100)

100

155

164

115

114

Zadevne države

Povprečna cena

1 488

2 239

2 587

1 920

1 903

Indeks (2020 = 100)

100

151

174

129

128

Vir:

Eurostat

(130)

Uvozne cene iz zadevnih držav so se v obravnavanem obdobju v povprečju zvišale za 28 %. To je bilo predvsem posledica zvišanja cen korejskega uvoza (+ 31 %), medtem ko so se cene uvoza iz Tajvana zvišale le za 14 %. Izjemno močno zvišanje cen v letih 2021 in 2022 je bilo posledica dogajanj v svetovnem gospodarstvu. Z gospodarskim okrevanjem po pandemiji leta 2021 je prišlo do oživitve svetovnih trgovinskih tokov in s tem do vse večjega povpraševanja po ladijskem prometu, kar je privedlo do zvišanja stroškov pomorskega prevoza. To stanje se je nadaljevalo tudi v začetku leta 2022 (8). Konec leta 2021 in v celotnem letu 2022 so učinki višjih stroškov ladijskega prevoza sovpadli s svetovno energetsko krizo, do katere je prišlo zaradi vse večjega povpraševanja po gorivu po gospodarskem okrevanju po pandemiji in predvsem zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, ki se je začela z rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022 (9).

(131)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(a)

tehtane povprečne cene za posamezno vrsto uvoženega izdelka vzorčenih sodelujočih korejskih in tajvanskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, ki so določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške, nastale po uvozu, in

(b)

ustrezne tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna.

(132)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(133)

Zgornja primerjava je pokazala tehtano povprečno stopnjo nelojalnega znižanja prodajnih cen na trgu Unije med 30,4 % in 30,9 % za Korejo ter med 20,9 % in 29,9 % za Tajvan.

(134)

Poleg tega je Komisija, ne glede na ugotovitev o znatnem nelojalnem nižanju prodajnih cen, ugotovila, da industrija Unije zaradi oviranja dviga cen kot posledice obsega in cen uvoza iz Koreje in Tajvana ni mogla zvišati svojih cen na raven, pri kateri bi lahko ustvarila razumen dobiček. Od leta 2022 in v preostanki obravnavanega obdobja je bila povprečna cena uvoza iz zadevnih držav nižja od proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev Unije (glej preglednico 7).

(135)

Oviranje dviga cen, ugotovljeno na makro ravni, je bilo nadalje potrjeno na ravni družb. Stopnje odprave škode so bile določene za posamezno vrsto izdelka, s čimer so se upoštevale morebitne razlike med naborom izdelkov pri uvozu in domači prodaji industrije Unije. V obdobju preiskave je uvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižal domače ciljne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za 62,9 % do 66,6 %, kar zadeva Korejo, in za 51,7 % do 67,8 %, kar zadeva Tajvan (za podrobnosti glej oddelek 6.1).

4.5   Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1   Splošne opombe

(136)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(138)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz makroekonomskih vprašalnikov, ki so jih predložili štirje proizvajalci ABS v Uniji na eni strani in združenje Plastics Recyclers Europe v imenu proizvajalcev recikliranega ABS v Uniji na drugi. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(139)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(140)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2   Makroekonomski kazalniki

4.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(141)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Obseg proizvodnje (v tonah)

612 662

699 863

559 573

484 265

516 576

Indeks (2020 = 100)

100

114

91

79

84

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

938 836

988 768

1 018 768

1 018 768

1 018 768

Indeks (2020 = 100)

100

105

109

109

109

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

65

71

54

47

50

Indeks (2020 = 100)

100

108

83

72

76

Vir:

proizvajalci Unije, evropsko združenje podjetij za reciklažo plastike (Plastics Recyclers Europe)

(142)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je leta 2021 povečal za 14 %. Med letoma 2021 in 2023 se je zmanjšal, nato pa se je v obdobju preiskave rahlo povečal. Do konca obravnavanega obdobja je obseg proizvodnje padel za 16 %, pod raven iz leta 2020.

(143)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v letih 2021 in 2022 nekoliko povečala po zaključku naložbenih projektov, ki so se začeli precej pred obravnavanim obdobjem. Skupno se je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju povečala za 9 %.

(144)

Zaradi dodatnih zmogljivosti in upadanja proizvodnje se je zmanjšala tudi izkoriščenost zmogljivosti, in sicer s 65 % leta 2020 na 50 % v obdobju preiskave, pri čemer se je leta 2021 začasno povečala na 71 %.

4.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(145)

Količina prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

470 601

543 562

444 662

389 192

381 884

Indeks (2020 = 100)

100

116

94

83

81

Tržni delež (v %)

72,4

70,7

64,9

63,6

62,8

Indeks (2020 = 100)

100

98

90

88

87

Vir:

proizvajalci Unije

(146)

Obseg prodaje industrije Unije se je leta 2021 povečal za 16 %. Zatem se je stalno zmanjševal in do konca obravnavanega obdobja je industrija Unije izgubila 19 % obsega prodaje iz leta 2020.

(147)

Obseg prodaje se je zmanjšal bolj kot potrošnja (19 % v primerjavi s 6 %), posledično pa se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 72 % v letu 2020 na manj kot 63 % v obdobju preiskave.

4.5.2.3   Rast

(148)

Leto 2021 je zaznamovalo okrevanje svetovnega gospodarstva po pandemiji. To se je odražalo tudi na trgu Unije, kjer se je poraba ABS začasno povečala, kar je industriji Unije omogočilo rast proizvodnje in prodaje. Pozneje pa so se razmere obrnile.

(149)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja močno zmanjšala. Vendar pa je industrija Unije v primerjavi z zmanjšanjem potrošnje izgubila več kot dvakrat večji obseg prodaje. To je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža za skoraj deset odstotnih točk.

4.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(150)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Število zaposlenih

908

927

942

930

920

Indeks (2020 = 100)

100

102

104

102

101

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

675

755

586

513

553

Indeks (2020 = 100)

100

112

87

76

82

Vir:

proizvajalci Unije

(151)

Zaposlenost v industriji ABS v Uniji je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma stabilna, pri čemer se je leta 2021 povečala le za 2 %, leta 2022 pa za 4 %. To rast zaposlenosti je mogoče pripisati uvedbi dodatnih proizvodnih zmogljivosti v letih 2021 in 2022.

(152)

Začasno povečanje obsega proizvodnje v letu 2021 se je odrazilo v produktivnosti, ki se je v istem obdobju povečala za 12 %. Vendar pa se je obseg proizvodnje po letu 2021 začel zmanjševati, kar je povzročilo upad produktivnosti od leta 2022 do konca obravnavanega obdobja, ko je bila za 18 % nižja od ravni iz leta 2020.

(153)

Zaradi upadajočega trga se zaposlenost v industriji Unije od leta 2023 zmanjšuje. V obdobju preiskave je bila zaposlenost nekoliko višja (+ 1 %) kot leta 2020.

4.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(154)

Vse stopnje dampinga so bile nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ni bil zanemarljiv.

(155)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

4.5.3   Mikroekonomski kazalniki

4.5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(156)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu (v EUR/tono)

[1 433 –1 587 ]

[2 230 –2 470 ]

[2 754 –3 050 ]

[2 167 – 2 400 ]

[2 132 –2 361 ]

Indeks (2020 = 100)

100

156

192

151

149

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

[1 307 –1 447 ]

[1 725 –1 911 ]

[2 485 –2 753 ]

[2 102 – 2 328 ]

[2 089 –2 314 ]

Indeks (2020 = 100)

100

132

190

161

160

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(157)

Med letoma 2020 in 2022 so se prodajne cene industrije Unije zvišale za 92 %. Zatem so se prodajne cene znižale. Vseeno pa je bila v obdobju preiskave povprečna prodajna cena na enoto še vedno skoraj 50 % višja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(158)

Proizvodni stroški so sledili podobnemu trendu. Med letoma 2020 in 2022 so se povečali za 90 %, nato pa so se znižali, vendar manj kot povprečna prodajna cena na enoto. V obdobju preiskave so bili proizvodni stroški 60 % višji kot leta 2020.

(159)

Leta 2021 se je prodajna cena ABS v industriji Unije zvišala precej bolj kot stroški. Razlika med prodajno ceno in proizvodnimi stroški je v navedenem obdobju dosegla skoraj 550 EUR/tono. Nato so se proizvodni stroški eksponentno povečali in v obdobju preiskave je povprečna prodajna cena presegala povprečne stroške le za približno 50 EUR/tono.

4.5.3.2   Stroški dela

(160)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

[120 424 – 133 373 ]

[133 411 – 147 756 ]

[132 245 – 146 465 ]

[120 676 – 133 652 ]

[117 673 – 130 326 ]

Indeks

100

111

110

100

98

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(161)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v letih 2021 in 2022 začasno povečali za 11 % oziroma 10 %. Vendar pa so v preostalem obravnavanem obdobju ostali stabilni, v obdobju preiskave pa so se rahlo zmanjšali.

4.5.3.3   Zaloge

(162)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Končne zaloge (v tonah)

[21 435 – 23 740 ]

[22 626 – 25 059 ]

[17 778 – 19 690 ]

[14 771 – 16 359 ]

[17 696 –19 598 ]

Indeks (2020 = 100)

100

106

83

69

83

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

9,1

8,2

8,6

7,5

8,7

Indeks (2020 = 100)

100

90

94

82

96

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(163)

Obseg končnih zalog je sledil trendu proizvodnje. Leta 2021 se je povečal, v preostalem obravnavanem obdobju pa zmanjšal.

(164)

Industrija Unije se je na zmanjšan obseg prodaje odzvala z zmanjšanjem obsega proizvodnje. Zato je bil obseg končnih zalog glede na obseg proizvodnje v celotnem obravnavanem obdobju precej stabilen (7,5–9 %).

4.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(165)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

[8,8 –9,8 ]

[21,4 –23,7 ]

[9,5 –10,5 ]

[3,2 –3,5 ]

[2,0 –2,2 ]

Indeks (2020 = 100)

100

242

107

36

22

Denarni tok (v EUR)

[57 906 617 – 64 133 135 ]

[116 728 213 – 129 279 633 ]

[56 910 215 – 63 029 593 ]

[28 405 472 – 31 459 823 ]

[8 229 799 – 9 114 724 ]

Indeks (2020 = 100)

100

202

98

49

14

Naložbe (v EUR)

[4 441 317 – 4 918 878 ]

[6 604 016 – 7 314 125 ]

[11 057 695 – 12 246 694 ]

[5 366 849 – 5 943 929 ]

[4 855 409 – 5 377 496 ]

Indeks (2020 = 100)

100

149

249

121

109

Donosnost naložb (v %)

29

92

40

13

4,0

Indeks (2020 = 100)

100

311

136

45

13

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(166)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost se je povečala leta 2021, ko so bile gospodarske razmere za sektor v Uniji izjemno ugodne. Ob visokem povpraševanju in cenah uvoza, na katere so vplivale visoke cene čezmorskega prevoza v letu 2021 (glej uvodno izjavo 131), je industrija Unije lahko zvišala svoje prodajne cene na trgu Unije in ustvarila dobiček v višini [21,4–23,7] %. Čeprav so se stroški čezmorskega prevoza v prvi polovici leta 2022 še naprej zviševali, so se hkrati zvišali tudi stroški energije, vključno s stroški nafte in plina (glej uvodno izjavo 131), ki sta osnovni surovini za proizvodnjo monomerov, iz katerih je sestavljen ABS. Zato se je dobičkonosnost leta 2022 v primerjavi z letom 2021 več kot prepolovila, čeprav je prodajna cena ostala precej visoka. Nato se je dobičkonosnost še naprej znatno zmanjševala in leta 2023 dosegla [3,2–3,5] %, v obdobju preiskave pa [2,0–2,2] %.

(167)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok je sledil trendu dobičkonosnosti. Neto denarni tok se je v letu 2021 začasno povečal. V preostalem obravnavanem obdobju se je zmanjševal, v obdobju preiskave pa je neto denarni tok dosegel le 14 % ravni iz leta 2020.

(168)

Naložbe industrije Unije so v letih 2020, 2023 in v obdobju preiskave nihale med 4,4 milijona EUR in 5,9 milijona EUR. Leta 2022 so se znatno povečale (za več kot [6,6–7,3] milijona EUR), zlasti pa v letu 2022 (za [11–12,2] milijona EUR).

(169)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Znatno zmanjšanje dobičkonosnosti se je odražalo tudi v zmanjšani donosnosti naložb. Leta 2021 se je začasno povečala na raven 92 %. V obdobju preiskave pa je dosegla le raven 4 %.

(170)

Iz navedenega izhaja, da sta na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala negativno vplivala upadajoča dobičkonosnost in neto denarni tok.

4.6   Sklep o škodi

(171)

Trg Unije je leta 2021 po okrevanju po covidu skokovito zrasel, vendar pa se od leta 2022 močno krči. V obravnavanem obdobju je industrija Unije izgubila delež prodaje, ki je bil občutno višji od upada potrošnje v Uniji. To je privedlo do znatnega zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije z 72,4 % na 62,8 %. Obseg proizvodnje industrije Unije (– 16 %) se je zmanjšal skladno z obsegom prodaje (– 19 %).

(172)

Poleg škode zaradi obsega je Komisija ugotovila tudi škodo zaradi cen. Industrija Unije je v prvih treh letih obravnavanega obdobja dosegala zdrave stopnje dobička, vendar pa se je to v letu 2023 in v obdobju preiskave spremenilo, saj je njena dobičkonosnost padla na zelo nizko raven. Trend drugih finančnih kazalnikov (denarni tok, naložbe, donosnost naložb) je bil od leta 2022 oziroma 2023 prav tako negativen.

(173)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5.   VZROČNA ZVEZA

(174)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna uspešnost industrije Unije, potrošnja, proizvodni stroški, proizvodna zmogljivost industrije Unije, pomanjkanje dobave na trgu Unije ter preference uporabnikov, kakovost izdelkov in poprodajne storitve.

5.1   Učinki dampinškega uvoza

(175)

Kumulativni obseg uvoza iz zadevnih držav se je povečal za 53 % (glej preglednico 2), medtem ko se je potrošnja v Uniji zmanjšala za 6 % (glej preglednico 1). Posledično se je tržni delež zadevnih držav povečal za 12 odstotnih točk, in sicer z 19 % na 31 %. Hkrati se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za skoraj deset odstotnih točk, in sicer z 72 % na 63 %.

(176)

Povprečne cene uvoza iz Koreje in Tajvana so bile v celotnem obravnavanem obdobju nižje od povprečnih cen industrije Unije. V obdobju preiskave so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 20,9 % do 30,9 %. Take cene uvoza so ovirale dvig cen na trgu Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla ustvarjati zdravih stopenj dobička. V obdobju preiskave so bile prodajne cene industrije Unije le zanemarljivo višje od njenih proizvodnih stroškov.

(177)

Družba Lotte je trdila, da se je uvoz ABS iz Koreje povečal le zato, ker je bilo leto 2020, ki ga je prizadela pandemija COVID-19, uporabljeno kot izhodiščno leto za oceno trendov. Družba je trdila, da se je v obravnavanem obdobju uvoz iz Koreje zgolj vrnil na raven pred pandemijo.

(178)

Podobno je družba LEGO trdila, da je povečanje uvoza iz Tajvana mogoče opaziti le zato, ker se obravnavano obdobje začne leta 2020, torej tistega leta, ki ga je prizadela gospodarska upočasnitev zaradi pandemije. Stran je vztrajala, da bi bilo treba kot začetek obravnavanega obdobja uporabiti leto 2021.

(179)

Dejansko je bilo leto 2020 zaznamovano s splošnim zmanjšanjem gospodarske dejavnosti zaradi pandemije COVID-19, ki ni prizadela le industrije Unije, temveč tudi uvoz. Po drugi strani pa se leto 2021 zaradi znatnega gospodarskega okrevanja po pandemiji prav tako ne more šteti za reprezentativno za običajno gospodarsko dejavnost na trgu ABS v Uniji. Tudi če zanemarimo absolutno povečanje uvoza, razvoj tržnega deleža uvoza iz zadevnih držav v tem okviru jasno kaže, da se je ta glede na velikost trga Unije nesorazmerno povečal. Poleg tega več kazalnikov škode (obseg proizvodnje in prodaje, tržni delež, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb) v obdobju preiskave kaže negativni trend, tudi v primerjavi s pandemičnim letom 2020. To samo potrjuje škodljiv učinek povečanega dampinškega uvoza iz Koreje in Tajvana. Trditev, da leto 2020 ni primerno kot izhodiščno leto obdobja analize, je bila zato zavrnjena.

(180)

Družba LG Chem je trdila, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil uvoz iz Koreje, in sicer na osnovi naslednjih razlogov:

(a)

obseg proizvodnje industrije Unije je najbolj upadel med letoma 2021 in 2022, ko so se zvišale uvozne cene korejskega ABS;

(b)

po drugi strani se je kljub rahlemu znižanju korejskih uvoznih cen med letom 2023 in obdobjem preiskave (pritožbe) obseg proizvodnje industrije Unije povečal;

(c)

dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2022 in 2023, ko je bil uvoz ABS iz Koreje stabilen, še naprej zmanjševala.

(181)

Opozoriti je treba, da ugotovitve Komisije glede škode, ki jo je utrpela industrija Unije, temeljijo na analizi trendov, ki jih je bilo moč opaziti tekom celotnega obravnavanega obdobja. Posamezne spremembe gospodarskih kazalnikov med posameznimi leti ne zagotavljajo dovolj reprezentativne slike učinkov uvoza iz zadevnih držav na gospodarski položaj industrije Unije. Komisija ne zanika, da so se cene uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju zvišale. Vendar pa so bile njihove ravni vedno in vse bolj pod ravnjo cen, ki jih je industrija Unije dosegla na trgu Unije. Te nizke cene so skupaj z velikim obsegom uvoza iz Koreje in Tajvana ovirale dvig cen na trgu Unije ter industriji Unije v letu 2023 in v obdobju preiskave niso več omogočale doseganja zdravih stopenj dobička. V zvezi z obsegom proizvodnje v obdobju preiskave je Komisija ugotovila, da se je, v nasprotju s podatki za obdobje preiskave iz pritožbe, obseg proizvodnje nekoliko zmanjšal. Zato je bila trditev družbe LG Chem zavrnjena.

(182)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene.

5.2   Učinki drugih dejavnikov

5.2.1   Uvoz iz tretjih držav

(183)

Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

Država

Kazalnik

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Združene države

Obseg (v tonah)

11 180

14 715

6 952

11 191

11 758

Indeks (2020 = 100)

100

132

62

100

105

Tržni delež (v %)

1,7

1,9

1,0

1,8

1,9

Povprečna cena

2 006

2 103

3 492

2 862

2 434

Indeks (2020 = 100)

100

105

174

143

121

Kitajska

Obseg (v tonah)

862

2 156

1 967

4 565

7 109

Indeks (2020 = 100)

100

250

228

529

824

Tržni delež (v %)

0,1

0,3

0,3

0,7

1,2

Povprečna cena

2 224

3 366

3 226

1 965

1 893

Indeks (2020 = 100)

100

151

145

88

85

Saudova Arabija

Obseg (v tonah)

4 481

4 950

4 965

6 341

5 704

Indeks (2020 = 100)

100

110

111

141

127

Tržni delež (v %)

0,7

0,6

0,7

1,0

0,9

Povprečna cena

1 024

1 966

1 996

1 342

1 421

Indeks (2020 = 100)

100

192

195

131

139

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

39 240

31 439

26 521

19 225

12 305

Indeks (2020 = 100)

100

80

68

49

31

Tržni delež (v %)

6,0

4,1

3,9

3,1

2,0

Povprečna cena

1 424

2 269

2 512

2 084

2 258

Indeks (2020 = 100)

100

159

176

146

159

Vse tretje države skupaj, razen zadevnih držav

Obseg (v tonah)

55 764

53 260

40 405

41 322

36 876

Indeks (2020 = 100)

100

96

72

74

66

Tržni delež (v %)

8,6

6,9

5,9

6,8

6,1

Povprečna cena

1 498

2 239

2 598

1 965

1 937

Indeks (2020 = 100)

100

149

173

131

129

Vir:

Eurostat (podatkovna zbirka Comext)

(184)

Uvoz iz ZDA in Saudove Arabije je večino obravnavanega obdobja ostal precej stabilen, s tržnim deležem od 1,0 % do 1,9 % za ZDA in od 0,6 % do 1,0 % za Saudovo Arabijo, vendar brez pomembnih razlik med začetkom in koncem obravnavanega obdobja. Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer z 0,1 % na 1,2 % tržnega deleža. Uvozne cene iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju znižale za 15 % in v obdobju preiskave dosegle 1 893 EUR/tono.

(185)

Vendar pa se je skupni uvoz iz tretjih držav (vključno s tistimi, ki so zgoraj navedene posamično) zmanjšal za skoraj 20 000 ton, zaradi česar se je njihov tržni delež zmanjšal za 2,5 odstotne točke, in sicer z 8,6 % leta 2020 na 6,1 % v obdobju preiskave.

(186)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da čeprav uvoz iz drugih tretjih držav glede na obseg in cene ni povzročil škode industriji Unije, je kitajski uvoz v manjši meri morda vendarle prispeval k škodi. Vendar to ni zmanjšalo vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

5.2.2   Izvozna učinkovitost industrije Unije

(187)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

 

2020

2021

2022

2023

Obdobje preiskave

Obseg izvoza proizvajalcev Unije (v tonah)

123 832

147 064

116 518

93 235

123 558

Indeks (2020 = 100)

100

119

94

75

100

Povprečna cena proizvajalcev Unije (v EUR/tono)

1 666

2 276

2 922

2 357

2 325

Indeks (2020 = 100)

100

137

175

142

140

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(188)

Obseg izvoza industrije Unije je v obravnavanem obdobju nihal, vendar je bil v obdobju preiskave na podobni ravni kot v prvem letu obravnavanega obdobja. Obseg izvoza je bil najnižji leta 2023, ko je bil za 25 % manjši od obsega izvoza iz leta 2020 in obdobja preiskave.

(189)

V relativnem smislu pa se je izvoz industrije Unije povečal. Medtem ko je obseg izvoza leta 2020 predstavljal največ četrtino obsega prodaje Unije, je v obdobju preiskave predstavljal skoraj tretjino obsega prodaje Unije.

(190)

Poleg tega so bile povprečne izvozne prodajne cene v obravnavanem obdobju zelo podobne prodajnim cenam Unije in v večini let nekoliko višje od njih.

(191)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da izvozna učinkovitost industrije Unije ni zmanjšala vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

5.2.3   Potrošnja

(192)

Potrošnja na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjševala, razen v letu 2021, letu okrevanja gospodarstva po pandemiji COVID-19. Medtem ko se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 40 000 ton, se je prodaja industrije Unije na trgu Unije zmanjšala za dvakrat toliko. Hkrati se je uvoz iz zadevnih držav povečal za 65 000 ton, pa čeprav se je trg krčil.

(193)

Zmanjšanje potrošnje je tako morda prispevalo k škodi, vendar le v omejenem obsegu, saj je obseg prodaje, izgubljen v zadevnih državah, večji od zmanjšanja potrošnje, cene tega dodatnega uvoza pa so zniževale cene, ki bi jih industrija Unije lahko dosegla.

5.2.4   Proizvodni stroški

(194)

Korejska vlada ter družbi LG Chem in Lotte so trdile, da bi treba škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisati zvišanju proizvodnih stroškov, zlasti visokim stroškom energije na trgu Unije. Poleg tega je družba Lotte trdila, da je do zvišanja proizvodnih stroškov prišlo tudi zaradi nenavadno visokih stroškov čezmorskega prevoza, ki jih je morala industrija Unije kriti pri uvozu surovin.

(195)

Proizvodni stroški industrije Unije so se v obravnavanem obdobju na splošno res povečali in leta 2022 dosegli najvišjo vrednost, kar sovpada s svetovno energetsko krizo, do katere je prišlo zaradi gospodarskega okrevanja po pandemiji in posledic vojaške agresije Rusije proti Ukrajini (10). Vendar pa svetovno povečanje stroškov energije ter stroškov nafte in zemeljskega plina, ki sta osnovni surovini za proizvodnjo monomerov akrilonitril, butadien in stiren, ni vplivalo le na proizvajalce Unije, temveč tudi na proizvajalce v zadevnih državah.

(196)

Dejansko so spremembe v strukturi oskrbe z energijo po gospodarskih sankcijah proti Rusiji lahko dodatno povečale stroške energije za proizvajalce Unije in tako prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar pa bi proizvajalci Unije v pogojih lojalne konkurence povečane stroške lahko upoštevali pri svojih prodajnih cenah. To je preprečil cenovni pritisk dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(197)

Stroški pomorskega prevoza iz Azije so bili nenavadno visoki samo v letih 2021 in 2022 (11). Vendar to ni vplivalo samo na cene uvoženih surovin, temveč tudi na cene uvoza ABS iz zadevnih držav. Poleg tega so vzorčeni proizvajalci Unije v nasprotju s trditvami strani (družbe Lotte) večino glavnih surovin nabavili v Evropi, kar torej pomeni, da stroški pomorskega prevoza iz Azije nanje niso vplivali.

(198)

Glede na to, da (a) je energetska kriza leta 2022 vplivala na stroške energije na svetovni ravni, (b) so višji stroški čezmorskega prevoza v letih 2021 in 2022 lahko le malo vplivali na stroške surovin, ki jih uporabljajo vzorčeni proizvajalci Unije, in (c) bi lahko industrija Unije v odsotnosti nelojalne konkurence pokrila svoje proizvodne stroške in ustvarila razumen dobiček, je Komisija sklenila, da učinek višjih proizvodnih stroškov ni bil tak, da bi zmanjšal vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

5.2.5   Povečanje proizvodne zmogljivosti industrije Unije

(199)

Družba LG Chem je trdila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila njena neučinkovitost. Stran je posebej izpostavila, da so proizvajalci Unije kljub zmanjšanju potrošnje v Uniji povečali svojo proizvodno zmogljivost.

(200)

Povečanje zmogljivosti za 9 % v letih 2021 in 2022 je bilo posledica projektov, ki so se začeli že dolgo pred upadom potrošnje v Uniji. Teh projektov vzorčene družbe niso izvedle, tj. povečana proizvodna zmogljivost ni vplivala na ustrezne mikrokazalnike (proizvodni stroški, dobičkonosnost, donosnost naložb). Edini kazalnik škode, na katerega je to vplivalo, je izkoriščenost zmogljivosti, ki se je s 65 % leta 2020 zmanjšala na 50 % v obdobju preiskave (z začasnim povečanjem na 71 % leta 2021). Izkoriščenost zmogljivosti bi se zmanjšala tudi ob nespremenjeni proizvodni zmogljivosti (na ravni iz leta 2020). V obdobju preiskave ne bi dosegla le 50 %, temveč bi se zmanjšala na 54 % (z začasnim povečanjem na 75 % leta 2021).

(201)

Povečanje proizvodne zmogljivosti torej dejansko ni vplivalo na ugotovitve o škodi, kot so predstavljene v oddelku 4. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da povečanje proizvodne zmogljivosti ni zmanjšalo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.6   Pomanjkanje ponudbe na trgu Unije

(202)

Korejska vlada ter družbi LG Chem in Lotte so trdile, da povečanje uvoza iz Koreje ni povzročilo škode industriji Unije. To naj bi se zgodilo zaradi pomanjkanja dobave na trgu Unije. V zvezi s tem so strani poudarile, da sta se dva proizvajalca Unije leta 2021 sklicevala na višjo silo.

(203)

Komisija je priznala, da sta se dva proizvajalca Unije leta 2021 sklicevala na višjo silo. Februarja 2021 je družba Ineos (vzorčeni subjekt v Nemčiji) utrpela pomanjkanje dobave akrilonitrila (12). Septembra 2021 je Versalis utrpel okvaro peči (13). Posledično sta v času višje sile zmanjšali svojo proizvodnjo, kar je v obeh primerih trajalo od dveh do petih mesecev.

(204)

Ti dogodki bi lahko negativno vplivali na obseg proizvodnje in prodaje, potencialno pa tudi na dobičkonosnost proizvajalcev Unije, ki so jih motnje prizadele. Vendar pa so se pojavile le v dveh obratih in ne istočasno, zato se je proizvajalcem Unije, ki jih motnje niso prizadele, ponudila priložnost, da povečajo svojo proizvodnjo in prodajo. Ker je bil v zadevnih obdobjih (leto 2021, potencialno začetek leta 2022) gospodarski položaj industrije Unije izjemno ugoden, primeri višje sile verjetno niso negativno vplivali na uspešnost industrije Unije kot celote. Nazadnje, glede na njihovo kratkoročno naravo, primeri višje sile ne morejo pojasniti dolgoročnega trenda naraščajočega uvoza iz zadevnih držav.

(205)

Zato je Komisija sklenila, da primeri višje sile niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.7   Preference uporabnikov, kakovost izdelkov in poprodajne storitve

(206)

Korejska vlada ter družbi LG Chem in Lotte so navedle, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila njena nezmožnost zadovoljevanja preferenc in potreb uporabnikov glede določenih vrst ABS, kot so emulzijske ABS in ABS, ki zavirajo gorenje, nezadostna kakovost izdelkov in neustrezne poprodajne storitve, zlasti pri emulzijskih ABS, kjer sta kakovost izdelka in poprodajne storitve odločilna dejavnika namesto cene.

(207)

Komisija je ugotovila, da industrija Unije proizvaja tako emulzijske ABS kot tudi ABS, ki zavirajo gorenje, pri čemer se razredi izdelkov, ki zavirajo gorenje, proizvajajo v manjših količinah.

(208)

Strani, ki so trdile, da industrija Unije ne proizvaja izdelkov zadostne kakovosti in zagotavlja neustrezne poprodajne storitve, niso predložile nobenih dokazov v podporo svojim trditvam. Nasprotno, Komisija je ugotovila, da je industrija Unije ostala glavni dobavitelj ABS za uporabnike emulzijskih ABS z visokimi zahtevami glede kakovosti. Zato kakovost izdelkov in poprodajne storitve industrije Unije niso mogli biti razlog za izgubo tržnega deleža.

(209)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da dejavniki, navedeni v uvodni izjavi 206, nikakor niso mogli prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.3   Sklep o vzročni zvezi

(210)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Komisija je ugotovila, da uvoz iz tretjih držav (razen Kitajske), izvozna učinkovitost industrije Unije, potrošnja, proizvodna zmogljivost industrije Unije, pomanjkanje ponudbe na trgu Unije ter preference uporabnikov, kakovost izdelkov in poprodajne storitve niso prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Po drugi strani pa je ugotovila, da sta uvoz iz Kitajske in povečanje proizvodnih stroškov industrije Unije posamično ali skupaj imela le omejen vpliv na negativen razvoj gospodarskega položaja industrije Unije.

(211)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je očitna, zlasti kar zadeva obseg proizvodnje in prodaje, tržni delež, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb.

6.   STOPNJA UKREPOV

(212)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

6.1   Stopnja škode

(213)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(214)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(215)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Vzorčena proizvajalca Unije sta predložila izračun dobičkonosnosti izdelka v preiskavi za deset let pred začetkom te preiskave. Komisija je preverila podatke in osnovni dobiček določila kot tehtani povprečni dobiček, ki sta ga vzorčena proizvajalca Unije dosegla pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi, in sicer v obdobju 2017–2019. Taka stopnja dobička je bila določena na [12,0–12,8] %.

(216)

En vzorčeni proizvajalec Unije je predložil dokaze, da bi bila v običajnih konkurenčnih pogojih raven njegovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju višja. Komisija je te informacije preverila in ugotovila, da iz predložene notranje dokumentacije in komunikacije izhaja, da družba zaradi razmer na trgu Unije ni izvedla določenih naložb. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedel vzorčen proizvajalec Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala [0,1–0,5] %.

(217)

Ta delež je bil prištet osnovnemu dobičku iz uvodne izjave 216, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini [12,1–13,3] % za vrste izdelka, ki jih proizvaja ta vzorčeni proizvajalec Unije.

(218)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Samo en vzorčeni proizvajalec Unije je predložil dokaze o nastalih stroških zagotavljanja skladnosti, kot so notranji podatki in revizijsko poročilo o stroških zagotavljanja skladnosti. Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, določila dodatne stroške v višini [12–15] EUR/tono, kar se je odrazilo v neškodljivi ceni iz uvodne izjave 220 za vrste izdelka, ki jih proizvaja ta vzorčeni proizvajalec Unije.

(219)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno, ki za podobni izdelek industrije Unije v povprečju znaša 2 502 EUR/tono, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 218) uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(220)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(221)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 82 do 84 za Korejo ter uvodni izjavi 109 in 110 za Tajvan).

Država

Družba

Stopnja dampinga (v %)

Stopnja škode (v %)

Koreja

LG Chem

3,7

66,6

Koreja

Lotte Chemical Corporation

5,8

62,9

Koreja

Druge sodelujoče družbe

4,3

64,8

Koreja

Vse druge družbe

5,8

66,6

Tajvan

Chimei Corporation

Grand Pacific Petrochemical Corporation

10,8

51,7

Tajvan

Formosa Chemicals & Fibre Corporation

21,7

67,8

Tajvan

Vse druge družbe

21,7

67,8

6.2   Sklep o stopnji ukrepov

(222)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

Država

Družba

Začasna protidampinška dajatev (v %)

Koreja

LG Chem

3,7

Koreja

Lotte Chemical Corporation

5,8

Koreja

Druge sodelujoče družbe

4,3

Koreja

Vse druge družbe

5,8

Tajvan

Chimei Corporation

Grand Pacific Petrochemical Corporation

10,8

Tajvan

Formosa Chemicals & Fibre Corporation

21,7

Tajvan

Vse druge družbe

21,7

7.   INTERES UNIJE

(223)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in potrošnikov.

7.1   Interes industrije Unije

(224)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi vse večjega obsega dampinškega uvoza iz Koreje in Tajvana. Škoda se je odrazila zlasti v močnem zmanjšanju obsega proizvodnje in prodaje ter stalni eroziji stopnje dobička zaradi pritiska na nižanje cen, ki ga je povzročil ta uvoz. Če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi industrija Unije začela ustvarjati izgubo, kar bi dodatno ogrozilo njeno zmožnost preživetja. Tako pa bo uvedba ukrepov pripomogla k ponovni vzpostavitvi poštene konkurence na trgu Unije in omogočila okrevanje industrije Unije.

(225)

Komisija je zato sklenila, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije Unije.

7.2   Interes nepovezanih uvoznikov

(226)

Na začetku so štirje od 20 znanih nepovezanih uvoznikov sodelovali v preiskavi s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. Vendar pa sta le dva od njih sodelovala v zadostni meri. Druga dva nista predložila nekaterih zahtevanih informacij in/ali dokazil ali pa nista odgovorila na zahteve za popravke in dodatna vprašanja in/ali sta odgovorila z zamudami, ki so znatno presegale določene roke. Zato so bili njihovi podatki upoštevani le v tolikšni meri, da so se lahko šteli za zanesljive.

(227)

Trije dodatni uvozniki so se registrirali kot zainteresirane strani in predložili stališča, ki so se večinoma nanašala na interese njihovih strank, tj. uporabnikov izdelka v preiskavi. Te pripombe so bile obravnavane v oddelku 7.3 spodaj.

(228)

Nazadnje je več uvoznikov oblikovalo ad hoc koalicijo za odprt in konkurenčen trg ABS v EU, ki je tudi v njihovem imenu predložila pripombe glede interesa Unije. Te pripombe so bile obravnavane v ustreznih delih te uredbe.

(229)

Štirje (delno) sodelujoči nepovezani uvozniki so predstavljali 28 % uvoza ABS s poreklom iz zadevnih držav. Nekateri izmed njih niso le uvažali ABS iz zadevnih držav, temveč so bili tudi del prodajnih kanalov industrije Unije.

(230)

Nepovezani uvozniki so poročali o visoki dobičkonosnosti trgovanja z ABS (nad 10 %). Trgovanje z ABS je predstavljalo manjši delež njihovega celotnega poslovanja, saj je manj kot 10 % njihovega prihodka izviralo iz prodaje ABS, ne glede na njegov izvor.

(231)

Poleg tega je glede na raven ukrepov malo verjetno, da bi uvoz iz zadevnih držav povsem zamrl. Na trgu Unije so na voljo tudi drugi viri ABS, in sicer uvoz iz tretjih držav, kot so ZDA, Kitajska in Saudova Arabija.

(232)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ukrepi ne bodo nesorazmerno negativno vplivali na nepovezane uvoznike in trgovce.

7.3   Interes uporabnikov in potrošnikov

(233)

ABS se uporablja v najrazličnejše namene (glej uvodno izjavo 36). Vendar pa sta v preiskavi sodelovala le dva uporabnika: LEGO, proizvajalec igrač na Danskem, in Valeo Vision, dobavitelj avtomobilskih delov s sedežem v Franciji. LEGO je eden največjih posameznih uporabnikov ABS na trgu Unije in je v obdobju preiskave predstavljal [5–10] % potrošnje Unije.

(234)

Obe družbi sta od industrije Unije nabavljali znatne količine ABS, ki jih je dopolnjeval uvoz iz zadevnih držav. Poleg tega je bil delež ABS v skupnih stroških izdelkov, za katere se uporabljajo ABS, manjši od 4 %. Nazadnje sta oba uporabnika dosegla zdrave stopnje dobička, saj je globalni dobiček družbe LEGO, na primer, dolgoročno presegel 25 % (14).

(235)

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev in ravni predlaganih ukrepov je Komisija sklenila, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo nesorazmerno negativno vplivala na uporabnike.

(236)

Korejska vlada, družbi LG Chem in Lotte, koalicija za odprt in konkurenčen trg ABS v EU, pet uvoznikov (15) ter dva uporabnika (16) so podali pripombe glede interesa uporabnikov v Uniji. Trdili so, da bi uvedba ukrepov povečala proizvodne stroške uporabnikov, omejila razpoložljivost ABS na trgu Unije na splošno, zmanjšala dostop uporabnikov do posebnih vrst ABS (npr. emulzijski ABS, ABS, ki zavira gorenje) in do predhodno odobrenih vrst ABS, ki izpolnjujejo posebne zahteve uporabnikov, ter bi uporabnikom nazadnje preprečila, da bi izkoristili visokokakovostno tehnično podporo in poprodajne storitve.

(237)

V zvezi s proizvodnimi stroški uporabnikov je Komisija ugotovila, da je ob upoštevanju ugotovitev za dva sodelujoča uporabnika in ravni ukrepov nesorazmerno negativen učinek ukrepov na uporabnike zelo malo verjeten. Nameščena proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije trenutno presega povpraševanje v Uniji. Če se bo povpraševanje v prihodnosti povečalo, je na voljo tudi uvoz iz tretjih držav, pa čeprav v omejenem obsegu. Poleg tega proizvajalci Unije ponujajo najrazličnejše vrste ABS, vključno z emulzijskim ABS in ABS, ki zavira gorenje, v dokumentaciji pa ni dokazov o kakršni koli pomanjkljivosti glede kakovosti izdelkov, tehnične podpore in poprodajnih storitev, ki jih ponuja industrija Unije. Nazadnje, cilj ukrepov ni preprečitev uvoza ABS iz zadevnih držav, temveč ponovna vzpostavitev poštene konkurence na trgu Unije. V zvezi s tem in ob upoštevanju ravni ukrepov ni verjetno, da bodo protidampinške dajatve uporabnikom preprečile dostop do ABS s poreklom iz zadevnih držav. Zato je Komisija trditve zavrnila.

(238)

Ob upoštevanju omejenega deleža ABS v skupnih stroških končnih izdelkov v industriji igrač in avtomobilski industriji bo učinek na prodajno ceno potrošniških izdelkov (igrač, avtomobilov) zanemarljiv.

7.4   Drugi dejavniki

(239)

Korejska vlada je opozorila na naložbe korejskih proizvajalcev ABS v Uniji in trdila, da bi ukrepi ogrozili več kot 80 milijonov EUR naložb v tovarne ter raziskave ter razvoj (z možnostjo dodatnih naložb), več kot 300 delovnih mest, ustvarjenih v Uniji, ter več kot 80 milijonov EUR dobička, ponovno vloženega v lokalne zmogljivosti.

(240)

Nasprotno pa je Komisija menila, da bi lahko uvedba ukrepov spodbudila proizvajalce izvoznike z obrati v Uniji, da bi prek lokalnih podružnic okrepili svojo prisotnost na trgu Unije.

(241)

Korejska vlada, družbi LG Chem in Lotte, koalicija za odprt in konkurenčen trg ABS v EU ter trije uvozniki (17) so poudarili, da so korejski proizvajalci izvozniki veliko vlagali v proizvodnjo trajnostnih izdelkov, tj. ABS z uravnoteženo masno bilanco. Omejevanje dostopa do teh izdelkov bi lahko uporabnike spodbudilo k prehodu na alternative z višjim ogljičnim odtisom, kot sta poliamid ali polikarbonat, kar bi Unijo naposled oviralo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in prehodu na krožno gospodarstvo.

(242)

Komisija se je strinjala s pomembnostjo prehoda na krožno gospodarstvo in zelenih ciljev. Prvič, brez dodatnih podrobnosti o vplivu ABS z uravnoteženo masno bilanco, zlasti ABS z uravnoteženo masno bilanco iz zadevnih držav, na zmanjšanje izpustov CO2 (tudi v primerjavi z alternativnimi izdelki) Komisija ni mogla preučiti učinka ukrepov na zelene cilje Unije. Poleg tega je industrija Unije vlagala tudi v trajnostne rešitve in trenutno ponuja vrsto ABS z uravnoteženo masno bilanco, ne glede na to, ali izvirajo iz mehansko ali kemično recikliranih vhodnih materialov ali uporabljajo biološke surovine. Nazadnje, kot je navedeno zgoraj, glavni cilj ukrepov ni v celoti preprečiti uvoza iz zadevnih držav, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije.

(243)

Komisija je zato sklenila, da ukrepi ne bodo imeli nesorazmerno negativnega učinka na naložbe proizvajalcev izvoznikov v Uniji in zelene cilje Unije, kot so jih izpostavile strani in kot je opisano v uvodnih izjavah 240 in 242.

7.5   Sklep o interesu Unije

(244)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da na tej stopnji preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz ABS s poreklom iz Koreje in Tajvana ne bi bila v interesu Unije.

8.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(245)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(246)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz ABS s poreklom iz zadevnih držav v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga (uvodna izjava 222). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(247)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

Država

Družba

Začasna protidampinška dajatev (v %)

Koreja

LG Chem

3,7

Koreja

Lotte Chemical Corporation

5,8

Koreja

Druge sodelujoče družbe

4,3

Koreja

Ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države

5,8

Tajvan

Chimei Corporation

Grand Pacific Petrochemical Corporation

10,8

Tajvan

Formosa Chemicals & Fibre Corporation

21,7

Tajvan

Ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države

21,7

(248)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(249)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(250)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(251)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

9.   REGISTRACIJA

(252)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(253)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti.

(254)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

10.   OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI

(255)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(256)

Družbe Chimei, LG Chem in Lotte so predložile pripombe o predhodnem razkritju, ki so se nanašale na metodologijo, uporabljeno za izračun stopnje dampinga. Ker se te pripombe niso neposredno nanašale na točnost izračuna, bodo po potrebi obravnavane v zaključni fazi preiskave.

11.   KONČNE DOLOČBE

(257)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(258)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz akrilonitril-butadien-stirenskih smol, termoplastičnega kopolimera, sestavljenega iz akrilonitrila, butadiena in stirena v različnih razmerjih, ne glede na barvo ali katere koli druge fizikalne ali mehanske lastnosti, ne glede na to, ali so nadalje obdelane ali obdelane za pridobitev specifičnih dodatnih fizikalnih lastnosti, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 3903 30 00 , s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana.

2.   Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Država porekla

Družba

Začasna protidampinška dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Republika Koreja

LG Chem

3,7

89UC

Republika Koreja

Lotte Chemical Corporation

5,8

89UD

Republika Koreja

Druge sodelujoče družbe iz Priloge

4,3

Glej Prilogo

Republika Koreja

Ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države

5,8

8999

Tajvan

Chimei Corporation

Grand Pacific Petrochemical Corporation

10,8

89UE

Tajvan

Formosa Chemicals & Fibre Corporation

21,7

89UF

Tajvan

Ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države

21,7

8999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina v enotah, ki jih uporabljamo) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v zadevni državi. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki velja za ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države.

4.   Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1.   Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.   Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.

Člen 3

1.   Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2025/412.

2.   Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v Evropsko unijo za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali zaključka tega postopka.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2025

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.

(2)   UL C, C/2024/7490, 19.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/7490/oj.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/412 z dne 3. marca 2025 o obvezni registraciji uvoza akrilonitril-butadien-stirenskih smol s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana (UL L, 2025/412, 4.3.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/412/oj).

(4)  Arhivska št. t25.001753.

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/2447/oj).

(6)   https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-history?caseId=2768.

(7)  CAS se nanaša na Službo za izvlečke o kemikalijah (Chemical Abstracts Service). Register CAS je podatkovna zbirka razkritih kemijskih snovi. Številka CAS je edinstvena številčna identifikacijska oznaka, dodeljena kemijskim snovem v registru CAS, ki omogoča natančno identifikacijo kemijskih snovi, zlasti v znanstvene namene.

(8)  Evropska centralna banka. What is driving the recent surge in shipping cost? (Kaj povzroča nedavni porast stroškov ladijskega prevoza?) Na voljo na https://www.ecb.europa.eu/press/economic-bulletin/focus/2021/html/ecb.ebbox202103_01~8ecbf2b17c.en.html (zadnji ogled 5. julija 2025).

(9)  Mednarodna agencija za energijo. Record prices, fuel shortages, rising poverty, slowing economies: the first energy crisis that's truly global (Rekordne cene, pomanjkanje goriva, naraščajoča revščina, upočasnjevanje gospodarstev: prva energetska kriza, ki je resnično globalna.). Na voljo na https://www.iea.org/topics/global-energy-crisis (zadnji ogled 5. julija 2025).

(10)  Mednarodna agencija za energijo. Record prices, fuel shortages, rising poverty, slowing economies: the first energy crisis that's truly global (Rekordne cene, pomanjkanje goriva, naraščajoča revščina, upočasnjevanje gospodarstev: prva energetska kriza, ki je resnično globalna.). Na voljo na https://www.iea.org/topics/global-energy-crisis (zadnji ogled 5. julija 2025).

(11)  Evropska centralna banka. What is driving the recent surge in shipping cost? (Kaj povzroča nedavni porast stroškov ladijskega prevoza?) Na voljo na https://www.ecb.europa.eu/press/economic-bulletin/focus/2021/html/ecb.ebbox202103_01~8ecbf2b17c.en.html (zadnji ogled 5. julija 2025).

(12)   GC Intelligence. Ineos Styrolution declares FM on ABS (Družba Ineos Styrolution se pri proizvodnji ABS sklicuje na višjo silo). Na voljo na https://gc-intelligence.com/2021/02/22/ineos-styrolution-declares-fm-on-abs/ (zadnji ogled 7. julija 2025).

(13)   GC Intelligence. Versalis declared force majeure on ABS (Družba Versalis se pri proizvodnji ABS sklicuje na višjo silo). Na voljo na https://gc-intelligence.com/2021/09/23/versalis-declared-force-majeure-on-abs/ (zadnji ogled 7. julija 2025).

(14)  Glej dobiček iz poslovanja v razdelku „Glavni finančni poudarki skupine LEGO“. Letno poročilo za leto 2024, str. 18. Na voljo na https://www.lego.com/cdn/cs/aboutus/assets/blt1cdf90a38318ef56/the_LEGO_Group_Annual_Report_2024.pdf (zadnji ogled 5. julija 2025). Letno poročilo za leto 2019, str. 10. Na voljo na https://www.lego.com/cdn/cs/aboutus/assets/blt55a9aaa4253b2fa5/Annual_Report_2019_ENG.pdf.pdf (zadnji ogled 5. julija 2025).

(15)  ALPHA MATIERES PLASTIQUES, Biesterfeld Group, De Monchy International BV, HROMATKA GROUP MANAGEMENT AG, Interpolimeri SpA.

(16)  LEGO, BSH Hausgeräte GmbH.

(17)  ALPHA MATIERES PLASTIQUES, Biesterfeld Group, HROMATKA GROUP MANAGEMENT AG.


PRILOGA

Drugi nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki:

Država

Naziv

Dodatna oznaka TARIC

Koreja

KUMHO PETROCHEMICAL Co., Ltd.

89UG

INEOS Styrolution Korea Ltd.

89UH


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1739/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)