(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/388 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije (3) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere je bila uvedena ta protidampinška dajatev, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „prvotna protidampinška preiskava“.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/387 (4) uvedla dokončno izravnalno dajatev na uvoz istega izdelka s poreklom iz Indije. Za preiskavo, zaradi katere je bila uvedena ta izravnalna dajatev, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „prvotna protisubvencijska preiskava“.

(3)

Komisija je po pregledu zaradi izteka ukrepa z izvedbenima uredbama (EU) 2022/926 (5) in (EU) 2022/927 (6) ohranila dokončno protidampinško dajatev in dokončno izravnalno dajatev še nadaljnjih pet let.

(4)

V prvotni uredbi je bila stopnja dampinga za družbo Electrosteel Castings Ltd (v nadaljnjem besedilu: ECL, vložnik ali družba) določena na 4,1 %. V ločeni prvotni protisubvencijski preiskavi v zvezi z istim izdelkom iz iste zadevne države je izravnalna dajatev, določena za ECL, znašala 9 %, od tega je 6,04 % temeljilo na subvencijah, odvisnih od izvoza.

(5)

Komisija je v skladu z osnovno protidampinško uredbo in Uredbo (EU) 2016/1037 (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba) (7) upoštevala dejstvo, da so bile tri od preiskovanih shem subvencioniranja izvozne subvencije, ki so dejansko znižale izvozne cene in tako ustrezno zvišale stopnjo dampinga.

(6)

Zato je Komisija v prvotni protisubvencijski preiskavi znižala stopnjo dampinga za zneske subvencij, ugotovljene v zvezi s shemami, ki so odvisne od izvoza. Na podlagi te metode se je dokončna protidampinška dajatev za vložnika znižala na 0 %.

(7)

Komisija je 22. septembra 2022 z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije napovedala začetek delnega vmesnega pregleda (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije, v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe (8).

(8)

Pregled, omejen na preiskavo dampinga proizvajalca izvoznika ECL, se je začel na zahtevo vložnika. Zahtevan je bil zaradi združitve med vložnikom in njegovo povezano družbo Srikalahasthi Pipes Ltd (SPL), o kateri je oktobra 2020 odločil upravni odbor.

(9)

Združitev družb ECL in SPL je povzročila, da obstoječi protidampinški ukrep verjetno ni bil več potreben ali ni več zadostoval za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo v smislu člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe. Razlog za to je bil, da stopnja dampinga, izračunana v prvotni protidampinški preiskavi, ni vključevala domače prodaje družbe SPL. Poleg tega so bile v pravni dokumentaciji združitve predvidene „sinergije“, ki bi lahko vplivale na strukturo stroškov in posledično na stopnjo dampinga vložnika.

(10)

Komisija je menila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(11)

Preiskava stopnje dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2021 do 31. marca 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(12)

Komisija je o delnem vmesnem pregledu uradno obvestila vložnika, organe države izvoznice, druge znane proizvajalce izvoznike in industrijo Unije. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in v roku, določenem v obvestilu o začetku, zahtevati zaslišanje. Proizvajalec Unije, tj. družba Saint-Gobain PAM Canalisations (SG PAM) je ob začetku postopka predložil pripombe (glej oddelek 1.8).

(13)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskavo Komisije, je ta poslala vprašalnik vložniku, ki se je odzval v roku. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev stopnje dampinga. V skladu s členom 16 osnovne protidampinške uredbe je Komisija opravila preveritveni obisk v prostorih vložnika. Komisija je organizirala tudi videokonference s povezanimi družbami, da bi preverila informacije, ki so jih predložile.

(14)

Komisija je z dopisom z dne 10. julija 2023 (v nadaljnjem besedilu: dopis na podlagi člena 18) vložnika obvestila o svojih dvomih glede zanesljivosti podatkov družbe. V dopisu je navedla podrobnosti o tem, zakaj meni, da je družba ECL morda predložila napačne ali zavajajoče informacije. Komisija je vložnika tudi obvestila, da lahko uporabi člen 18 osnovne protidampinške uredbe in o tem, kakšne so posledice uporabe tega člena.

(15)

Indijska vlada ter družbi ECL in SG PAM so z dopisi z dne 24. julija 2023 predložile pripombe na dopis na podlagi člena 18 in na razkritje.

(16)

Komisija je prejela tudi pripombe evropskih distributerjev na trgu Unije za cevi iz nodularnega litega železa, ki jih proizvaja družba ECL, in sicer od družb Valdro, Fusion Pipeline Products Limited (v nadaljnjem besedilu: Fusion Pipelines Products), CO.ME.CAR SRL, Deschacht, Idrovit SRL, Vodoskok d.d. in WAPPTech Ltd.

(17)

Na zahtevo družbe ECL je 26. julija 2023 potekalo zaslišanje.

(18)

Komisija je 24. avgusta 2023 vse zainteresirane strani obvestila o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembo stopnje dajatve, ki se uporablja za družbo ECL. Zainteresirane strani so imele možnost, da do 6. septembra 2023 predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(19)

Komisija je v zvezi s tem prejela pripombe indijske vlade, družb SG PAM in ECL ter evropskih družb Deschacht, IBECO AB, VAPPtech Environmental Ltd (v nadaljnjem besedilu: VVAPPtech) in Vodoskok.

(20)

Na zahtevo indijske vlade je 4. septembra 2023 potekalo zaslišanje med indijsko vlado in službami Komisije. Na zahtevo družbe ECL je 6. septembra 2023 potekalo še eno zaslišanje med družbo ECL in službami Komisije. Komisija je upoštevala pripombe vseh zainteresiranih strani.

(21)

Komisija je 3. oktobra 2023 ponovno razkrila svoje ugotovitve v zvezi z uporabo razpoložljivih dejstev (oddelek 3.6 v nadaljevanju) in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe do 6. oktobra 2023. Pripombe so predložile indijska vlada ter družbi ECL in SG PAM. Komisija je upoštevala pripombe vseh zainteresiranih strani.

(22)

Komisija je 16. oktobra ponovno razkrila svoje ugotovitve v zvezi z normalno vrednostjo in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe do 17. oktobra 2023. Pripombe sta predložili indijska vlada in družba ECL. Komisija je upoštevala pripombe vseh zainteresiranih strani.

(23)

Družba ECL je z dopisom z dne 28. avgusta 2023 Komisijo obvestila, da želi umakniti svoj zahtevek za delni vmesni pregled. Družba ECL je ponovila argumente iz svojih pripomb k dokumentu o splošnem razkritju, da bi bilo treba preiskavo zaključiti.

(24)

Družba ECL se je sklicevala na ugotovitve Komisije v dokumentu o razkritju o uporabi „razpoložljivih dejstev“. Menila je, da je predložila znatne dokaze, da bi prepričala Komisijo o točnosti svojih podatkov, zlasti glede teže kovine za vsako cev v OPP, in da ni mogla predložiti več dokazov, ker so bile cevi že prodane. Družba ECL je nadalje trdila, da je bila metoda evidentiranja podatkov (o teži kovine) uporabljena v njenih računovodskih evidencah in v sistemu SAP družbe (9). Zavezala se je, da bodo v prihodnosti sprejeti ustrezni ukrepi za preverjanje in ustrezno beleženje teže kovine vsake proizvedene cevi. Zato je družba ECL menila, da je pregled nepotreben in bi ga bilo treba zaključiti.

(25)

Komisija se je ob sklicevanju na sklepe iz oddelka 3.2 v nadaljevanju glede tega, zakaj je menila, da so bili podatki napačno sporočeni, seznanila z zavezami družbe ECL za prihodnje evidentiranje teže cevi. Vendar je menila, da taka zaveza ne more upravičiti zaključka tega pregleda, saj ni vplivala na sedanje ugotovitve, ki se nanašajo na preteklo obdobje.

(26)

Družba ECL je nadalje trdila, da če bi Komisija uvedla preostalo dajatev v višini 12,9 %, kot je navedeno v dokumentu o splošnem razkritju, ki bi bila dodatek k 9-odstotni izravnalni dajatvi, ki se že uporablja za to družbo, družba ECL ne bi mogla še naprej prodajati zadevnega izdelka na trgu Unije in bi morala zapreti svoje hčerinske družbe/poslovalnice v Franciji, Španiji, Italiji in Nemčiji. Zato bi približno 60 oseb, ki so zaposlene neposredno v družbi ECL, izgubilo zaposlitev.

(27)

Družba ECL se je sklicevala tudi na stališča različnih neodvisnih distributerjev iz Italije, Francije, Belgije, Irske in Hrvaške, ki so trdili, da na trgu Unije obstaja resen problem konkurence. Navedla je, da bi morale te družbe, če jim družba ECL ne bi mogla dobavljati, v večini primerov prenehati poslovati, kar bi povzročilo izgubo več tisoč neposrednih in posrednih delovnih mest v državah članicah po vsej Uniji. Družba ECL je menila, da bi bila gospodarska izguba v različnih državah članicah tako še večja. Poleg tega bi po njenem mnenju izstop družbe ECL s trga Unije le še okrepil skoraj monopolističen položaj družbe SG PAM na tem trgu v škodo širšega interesa Unije.

(28)

Družbe CO.ME.CAR S.r.l., Deschacht, Vodoskok d.d. in WAPPTech so zahtevale, naj Komisija zaključi pregled. Družbe so poudarile pomen prisotnosti družbe ECL na trgu Unije ter se sklicevale na skoraj monopolističen položaj družbe SG PAM in na to, kar so opisale kot njeno protikonkurenčno ravnanje.

(29)

Vse te družbe so navedle tudi, da če bi družba ECL zapustila trg Unije, bi imelo to znaten gospodarski vpliv na njihovo poslovanje in na trg cevi iz nodularnega litega železa v Uniji. Družba Deschacht je na primer omenila, da bi to drastično zmanjšalo ponudbo cevi iz nodularnega litega železa v Belgiji, kar bi škodilo industriji cevi iz nodularnega litega železa. Družba WAPPTech je navedla, da velik del njenega letnega prometa izvira iz prodaje cevi iz nodularnega litega železa družbe ECL v Evropi, kar zagotavlja gospodarsko stabilnost družbe. Družba Vodoskok je nadalje navedla, da bi imela po njenem mnenju uvedba predlaganih ukrepov znatne gospodarske posledice, ki bi vplivale na dobavno verigo in povzročile izgubo delovnih mest.

(30)

Družba SG PAM je trdila, da nasprotuje zaključku preiskave na podlagi umika zahtevka za pregled s strani družbe ECL. Po njenem mnenju bi bil zaključek v nasprotju z interesom Unije, zlasti spričo povečanja poceni uvoza družbe ECL na trg Unije. Sklicevala se je na sklepe Komisije o škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, v prvotni zadevi in zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(31)

Družba SG PAM je tudi opozorila, da se je pregled začel na zahtevo družbe ECL in da je bil omejen na ponovno oceno njene stopnje dampinga, zato Komisiji ne omogoča ponovne ocene interesa Unije.

(32)

Poleg tega je družba SG PAM zagovarjala stališče, da noben element ne kaže na to, da bi morala družba ECL zapustiti trg Unije, če bi se raven dajatev zanjo zvišala. Opozorila je, da namen protidampinških ukrepov ni bil preprečiti uvoz, temveč zagotoviti, da uvoz poteka po pošteni ceni. Menila je, da trditve o protikonkurenčnem ravnanju družbe SG PAM niso utemeljene in da so bile navedene le, da bi se škodilo njenemu ugledu. Poleg tega po njenem mnenju obstajajo alternativni viri dobave, kot so prodaja drugih evropskih proizvajalcev Duktus-VonRoll in TRM ter uvoz iz Turčije, Združenih arabskih emiratov, Kitajske in Irana ter od indijske družbe Jindal.

(33)

Družba SG PAM je nadalje trdila, da je trg cevi iz nodularnega litega železa „večmaterialen“, saj bi se lahko cevi iz nodularnega litega železa nadomestile z drugimi vrstami cevi, ki so ustrezna alternativa. Sklicevala se je na sklepe nacionalnih organov in Komisije v okviru različnih analiz v zvezi s konkurenco na tem trgu. Družba SG PAM je tudi poudarila, da je v nekaterih državah članicah tržni delež družbe ECL znaten in da ima družba ECL po lastnih trditvah 30-odstotni tržni delež v Franciji in 50-odstotni tržni delež v Španiji. Zato ima družba ECL po njenem mnenju precejšnjo tržno moč.

(34)

Družba SG PAM se je sklicevala na stališča različnih distributerjev. Menila je, da je bil delež poslovnih dejavnosti distributerjev na področju cevi iz nodularnega litega železa za vodni transport majhen, in sicer v povprečju med 3 in 10 %, ne pa 20 %. Zato meni, da tudi če ti distributerji ne bi mogli dobavljati od družbe ECL, vpliv nanje ne bi bil katastrofalen. Družba SG PAM je prav tako trdila, da nič ne kaže na to, da bi bil njihov položaj reprezentativen za trg cevi iz nodularnega litega železa.

(35)

Poleg tega je družba SG PAM po razkritju trdila, da po njenem mnenju zaveze družbe ECL za prihodnost ne vplivajo na ugotovitve v sedanji preiskavi in da bi bil zaključek preiskave v nasprotju z načelom dobrega upravljanja, saj je trajala več kot eno leto ter vključevala preverjanja na kraju samem in na daljavo. Menila je tudi, da preiskave ni mogoče zaključiti spričo ugotovitev Komisije o napačnih in zavajajočih informacijah, ki jih je predložila družba ECL.

(36)

Komisija je na začetku opozorila, da je v besedilu člena 9(1) osnovne protidampinške uredbe v zvezi z umikom pritožbe uporabljena beseda „lahko“ in da zato Komisija ni obvezana zaključiti postopka, temveč ima le možnost, da to stori, če tak zaključek ne bi bil v interesu Unije. Povedano drugače, Komisija mora v primeru premisleka o morebitnem zaključku proučiti le, ali zaključek ni v interesu Unije. V tem primeru Komisija meni, da ni razlogov za zaključek preiskave.

(37)

Komisija je dejansko opozorila, da se je pregled začel na podlagi dejstva, da se je družba ECL združila s svojo povezano družbo. Združitev, kot je podrobno opisano v oddelku 3.1 spodaj, je pomenila trajno spremembo okoliščin, zaradi katere je bil v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe potreben ponovni izračun stopnje dampinga, ugotovljene v prvotni preiskavi.

(38)

Poleg tega je Komisija menila, da je treba zaradi potrebe po odpravi učinkov izkrivljanja trgovine in ponovne vzpostavitve učinkovite konkurence določiti ustrezno stopnjo dampinga, zlasti v primerih, ko so bile predložene zavajajoče informacije.

(39)

Zato je Komisija sklenila, da zaključek pregleda in s tem neupoštevanje ugotovitev iz te preiskave v tem primeru nista ustrezna, zato se je odločila nadaljevati preiskavo.

(40)

Po začetku preiskave je proizvajalec Unije, tj. družba SG PAM, trdila, da so nanjo v zadnjih desetih letih negativno vplivale nepoštene prakse družbe ECL in zvišana stopnja dampinga.

(41)

Družba SG PAM je trdila tudi, da zahtevek ni vseboval nobenih informacij, ki bi podpirale domnevno zmanjšanje dampinga ali povezavo med združitvijo in spremembo stopnje dampinga. Trdila je, da je bilo razmerje med družbama ECL in SPL upoštevano že v prvotni preiskavi in da so bili podatki obeh družb uporabljeni za določitev stopnje dampinga družbe ECL. Menila je tudi, da bi pregled najverjetneje povzročil zvišanje stopnje dampinga.

(42)

Družba ECL je v odgovor na to navedla, da trditve družbe SG PAM niso bile podprte z dejstvi. Po njenem mnenju se je tržni delež družbe SG PAM od prvotne preiskave povečal, medtem ko se je celotni obseg prodaje družbe ECL na trgu Unije zmanjšal. Družba ECL je trdila tudi, da so se istočasno njene prodajne cene zvišale nad raven ukrepov, uvedenih za njen izvoz v Unijo. Po njenem mnenju so finančni rezultati, nove naložbe in povečana raven prodaje dokazovali izjemno uspešnost družbe SG PAM.

(43)

Poleg tega je družba ECL poudarila, da je bil prejšnji vmesni pregled, ki ga je v zvezi z njo zahtevala družba SG PAM, zaključen, potem ko je slednja umaknila zahtevek. To je po mnenju družbe ECL pomenilo, da je družba SG PAM menila, da se je damping družbe ECL zmanjšal. Po mnenju družbe ECL je imela družba SG PAM koristi od previsokih protidampinških in izravnalnih ukrepov proti indijskim proizvajalcem izvoznikom izdelka, ki se pregleduje. Družba ECL je trdila tudi, da odločitev o začetku sedanjega vmesnega pregleda ni temeljila na njeni oceni temveč na oceni Komisije, da je združitev vplivala na stroškovno strukturo družbe.

(44)

V okviru teh trditev je Komisija opozorila, da je bil namen pregleda določiti novo stopnjo dampinga družbe ECL glede na spremenjene okoliščine. Pojasnila je tudi, da v prvotnih izračunih dampinga niso bili uporabljeni podatki povezane družbe SPL. Poleg tega dejstvo, da podatki družbe SPL niso bili uporabljeni v prvotni protidampinški preiskavi, ni bil edini dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri začetku pregleda. Po mnenju Komisije je bilo upoštevano tudi dejstvo, da je združitev privedla do sinergij, ki so ublažile nekatere stroške, ki so vplivali na poslovanje in stroške družbe. Zato je bil pregled utemeljen, trditev pa je bila zavrnjena.

(45)

Družba SG PAM je trdila tudi, da zahtevek ni izpolnjeval standardov za obravnavo nezaupnih informacij in da vložnik ni predložil dovolj podrobnih nezaupnih povzetkov, da bi omogočil smiselno razumevanje vsebine zaupnih informacij za izpolnjevanje zahtev iz člena 19 osnovne protidampinške uredbe.

(46)

Komisija je ugotovila, da je bil celoten zahtevek nezaupen. Poleg tega je ugotovila, da družba SG PAM ni konkretno navedla, katere informacije v javni dokumentaciji po njenem mnenju manjkajo. Zato je trditev zavrnila.

(47)

Družba SG PAM je nadalje trdila, da bi morala Komisija podaljšati obdobje preiskave, da bi upoštevala domnevno spremembo okoliščin. Združitev družbe ECL z njeno povezano družbo SPL je začela veljati 1. januarja 2022. Vendar naj bi obdobje preiskave v zvezi s pregledom, ki ga je izbrala Komisija, trajalo od 1. aprila 2021 do 31. marca 2022, da bi bilo usklajeno s tradicionalnim indijskim poslovnim letom. Po mnenju družbe SG PAM je to pomenilo, da so tri četrtine obdobja preiskave v zvezi s pregledom (od aprila 2021 do decembra 2021) zajemale obdobje pred domnevno spremembo okoliščin, podatki iz treh prejšnjih četrtletij pa v nobenem primeru ne bi bili reprezentativni za nobeno spremembo, ki bi nastala zaradi združitve.

(48)

V zvezi s trditvijo o neustreznosti obdobja preiskave v zvezi s pregledom je Komisija pojasnila, da je bilo ugotovljeno, da je združitev z operativnega, upravnega in računovodskega vidika začela veljati retroaktivno (10) od 1. oktobra 2020. Zato je lahko ocenila učinek združitve v celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Trditev je bila zato zavrnjena.

(49)

Po mnenju družbe SG PAM bi morala Komisija preveriti tudi razlike v značilnostih cevi, ki se prodajajo v Indiji in Uniji. Te razlike so se po njenem mnenju nanašale predvsem na tlačne razrede in razrede debeline, težo, dolžino in prevleko. Poleg tega je družba SG PAM poudarila, da je družba ECL prodajala težje cevi in da se lahko iste cevi v Indiji uporabljajo drugače kot v Uniji. Navedla je primer cevi razreda „K9“ (11), ki se po njenih navedbah v Indiji običajno uporablja za vodo, medtem ko se v Uniji za isti namen uporabljajo cevi razreda „K7“. Po mnenju družbe SG PAM lahko te razlike upravičijo prilagoditve, da se omogoči poštena primerjava med izdelki, ki se prodajajo na indijskem domačem trgu, in izdelki, ki se prodajajo na trgu Unije. Družba ECL se ni strinjala in je predložila podrobnosti o tehničnih značilnostih svojih izdelkov in domnevnih razlikah.

(50)

Praksa Komisije je, da stopnjo dampinga izračuna s primerjavo normalne vrednosti vrste izdelka z izvozno ceno podobne vrste izdelka. Tako so se upoštevale razlike, na katere je opozorila družba SG PAM, saj so se različni tlačni razredi šteli za različne vrste izdelkov. Komisija je menila, da so bili pomisleki družbe SG PAM v celoti odpravljeni.

(51)

Družba SG PAM je trdila tudi, da je nova organizacija skupine podjetij ECL ustvarila znatne priložnosti za navzkrižno kompenzacijo, notranjo prodajo po netržnih vrednostih, storitve, o katerih se ne poroča, in/ali druge dejavnike, ki bi lahko znatno vplivali na oceno stroškov ter primerjavo domače prodaje družbe in njene prodaje v EU. Zato bi morala biti Komisija po njenem mnenju pozorna pri ocenjevanju transakcij med povezanimi subjekti. V ta namen je družba SG PAM predložila kratek opis korporativne strukture skupine ECL in dejavnikov, ki bi jih morala Komisija po njenem mnenju upoštevati pri izračunu dampinga. Družba SG PAM se je sklicevala na zagotavljanje koksa, ki ga proizvaja ena od tovarn družbe ECL v Haldiaju, in na uvoz premoga iz Avstralije, kjer so morda sodelovale nekatere stranke, povezane z družbo ECL. Enako je veljalo po mnenju družbe SG PAM v zvezi s trgom Unije, na katerem družba ECL prodaja prek več povezanih strank. Družba SG PAM se je sklicevala na popuste, navedene v letnih poročilih dveh povezanih strank, in sicer Electrosteel Trading S.A. in Electrosteel Europe S.A., bonuse ob koncu leta, prodajo po „ničnih vrednostih“ in druge tržne prakse. Družba SG PAM je opozorila tudi na morebitne transakcije, ki so navedene v letnih računovodskih izkazih subjektov družbe ECL med družbami ECL in Electrosteel Algeria SPA, Electrosteel Castings Gulf FZE (Združeni arabski emirati), Electrosteel Bahrain Holding WLL (Bahrajn) in Electrosteel Doha for Trading LLC (Katar), ki bi jih morala Komisija proučiti, da bi preverila morebitno vključenost teh subjektov v prodajo zadevnega izdelka na trgu Unije.

(52)

Komisija je te elemente upoštevala v svoji oceni ter pregledala strukturo skupine podjetij in organizacijo povezanih strank v obsegu, v katerem je bil odnos pomemben za določitev nove stopnje dampinga za družbo ECL. V ta namen je upoštevala dejstvo, da se je izdelek, ki se pregleduje, prodajal na trgu Unije prek povezanih strank.

(53)

Družba SG PAM je trdila, da bi morala Komisija pri računski določitvi normalne vrednosti na podlagi člena 2(5) osnovne protidampinške uredbe prilagoditi stroške, saj je bil trg železove rude v Indiji izkrivljen in so bila ta izkrivljanja ugotovljena v prvotni uredbi o uvedbi izravnalne dajatve za proizvajalce izvoznike v Indiji.

(54)

Industrija Unije je enako trdila v prvotni preiskavi. Komisija je takrat menila, da je bilo izkrivljanje preiskano in obravnavano v ločeni protisubvencijski preiskavi ter da tega izkrivljanja ni treba nadalje obravnavati, saj bi to pomenilo dvojno štetje učinkov subvencije. Komisija je vztrajala pri tem stališču.

(55)

Izdelek, ki se pregleduje, so cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) (v nadaljnjem besedilu: cevi iz nodularnega litega železa), pri čemer so izključene cevi iz nodularnega litega železa brez notranje in zunanje prevleke (v nadaljnjem besedilu: gole cevi) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(56)

Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Indije, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7303 00 10 in ex 7303 00 90 (oznaki TARIC 7303001010, 7303009010). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadne spremembe tarifne uvrstitve.

(57)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi z vmesnim pregledom, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(58)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne protidampinške uredbe.

(59)

V skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe je Komisija proučila, ali so se okoliščine, na podlagi katerih je bila določena veljavna stopnja dampinga, spremenile in ali je ta sprememba trajna.

(60)

Preiskava je potrdila, da se je v skladu s shemo združevanja družbe SPL z družbo ECL, ki so jo odobrili zadevni organi v Indiji 31. decembra 2021, družba SPL uradno združila z družbo ECL. Družba ECL je absorbirala družbo SPL, zato sta družbi od 1. januarja 2022 delovali kot en subjekt. Na ta datum je družba SPL prenehala obstajati. Delnice družb ECL in SPL so bile združene in dodeljene 20. januarja 2022, postopek dodelitve pa je bil zaključen aprila 2022, vendar je bila združitev izvedena retroaktivno od 1. oktobra 2020, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 48.

(61)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da se je v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe spremenila podlaga, na kateri so bili uvedeni obstoječi ukrepi, in da te spremembe upravičujejo pregled stopnje dampinga za vložnika.

(62)

Po razkritju je družba ECL trdila, da Komisija ni ocenila sinergij zaradi združitve in da bi bilo treba zato preiskavo zaključiti.

(63)

Komisija se s to predpostavko ni strinjala, saj je, kot je navedeno v oddelku 1.7 in kot je bilo razkrito zainteresiranim stranem, sklenila, da je združitev privedla do sinergij, ki so zmanjšale nekatere stroške, kar je vplivalo na poslovanje in stroške družbe. Sklep o potrebi po delnem vmesnem pregledu je bil ponovljen tudi v uvodni izjavi 113 splošnega dokumenta o razkritju z dne 24. avgusta 2023.

(64)

Indijska vlada je po razkritju ponovila argumente družbe ECL in zagovarjala stališče, da vmesni pregled ni potreben. Čeprav se je indijska vlada strinjala, da je bila izvedba delnega vmesnega pregleda v primeru združitev stalna praksa Komisije, je menila, da je primer družbe ECL drugačen, ker sta bili družbi ECL in SPL del prvotne preiskave in ker je bila odločitev, da se v prvotni protidampinški preiskavi ne uporabijo podatki družbe SPL, odločitev Komisije. Zato je menila, da jih ni treba ponovno preiskati. Poleg tega je bila po njenem mnenju Komisija tista, ki je uradno zahtevala, da družba ECL predloži zahtevek za vmesni pregled.

(65)

Za določitev stroškov združenega subjekta je morala Komisija, če podatki o družbi ECL ne bi bili zavrnjeni, uporabiti konsolidirane stroške združenih subjektov ter konsolidirane splošne, upravne in prodajne stroške.

(66)

Komisija je prav tako menila, da ni pomembno, ali je družba ECL vložila zahtevek na lastno pobudo ali pa ga je priporočila Komisija, saj je Komisija na podlagi člena 11(3) ugotovila, da združitev pomeni „trajno spremembo okoliščin“, zaradi katerih je bilo treba določiti novo stopnjo dampinga (glej oddelek 3.1). Komisija je zato trditev zavrnila.

(67)

Indijska vlada je trdila tudi, da je bil vložen zahtevek za vmesni pregled v zvezi z izravnalnimi in protidampinškimi ukrepi ter da je bilo nepošteno, da je Komisija izvedla le protidampinški pregled, ker nekatere subvencijske sheme niso več delovale.

(68)

Komisija je opozorila, da je družba ECL vložila zahtevek le za pregled protidampinških ukrepov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(69)

V prvotni preiskavi je bila stopnja dampinga družbe ECL (in drugih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov) določena na podlagi neto teže kovine zadevnega izdelka. To pomeni, da je bila določena na podlagi teže cevi brez cementne obloge in ne na njeni skupni teži. V skladu s tem je odgovor družbe ECL na protidampinški vprašalnik temeljil le na neto teži kovine.

(70)

Izdelek, ki se pregleduje, je jeklena cev z notranjo plastjo cementa, ki preprečuje korozijo cevi. Poleg tega ima jeklena cev na zunanji strani zelo tanko zaščitno plast, ki meri nekaj milimetrov in se običajno imenuje „prevleka“. Teža cevi skupaj s cementno oblogo je opredeljena kot teža s cementno oblogo.

(71)

Izdelki, ki se prodajajo na indijskem domačem trgu, imajo drugačno prevleko (12) kot izdelki, izvoženi v Unijo. Posledica tega je, da se ne ujemajo vrste izdelkov za namen izračuna stopnje dampinga. Kljub dejstvu, da prevleka ne vpliva bistveno na proizvodne stroške ali ceno, je bilo treba zaradi neujemanja normalno vrednost računsko določiti na podlagi proizvodnih stroškov. Za računsko določitev normalne vrednosti je bilo treba za vsako vrsto izdelka skupno težo posamezne cevi, ki se proda v Unijo, pomnožiti s povprečnimi proizvodnimi stroški na kilogram navedene vrste izdelka.

(72)

Skupna teža cevi vključuje težo kovine, cementa in prevleke. Za večino vrst, izvoženih v Unijo, in v skladu z nominalnimi (teoretičnimi) standardi (13) povprečna teža kovine v cevi predstavlja približno 85 %, medtem ko teža cementa v povprečju predstavlja 15 % skupne teže cevi (14). Teža prevleke je med 0,3 in 1 % skupne teže cevi. Kovina predstavlja glavni delež stroškov, zato stroški kovine določajo prodajno ceno končne cevi.

(73)

Uporabi se samo kovinski del cevi, ki se pomnoži s povprečnimi proizvodnimi stroški. Zato teža kovine in njen delež v teži cevi neposredno vplivata na izračun normalne vrednosti in tako neposredno vplivata na stopnjo dampinga. Sporočanje nižje teže kovine samodejno privede do nižje konstruirane normalne vrednosti in posledično nižje stopnje dampinga (15). Podobno je zaradi sporočanja nižje teže kovine za prodajo v Unijo povprečna izvozna cena višja (16). Zato ima točnost sporočene teže kovine ključno vlogo pri določanju stopnje dampinga. Z drugimi besedami, točnost sporočene teže kovine je potrebna za izračun točne stopnje dampinga. Poleg tega vpliva na točnost določene normalne vrednosti in določene izvozne cene.

(74)

V skladu z informacijami, ki jih je družba ECL predložila med preverjanjem na kraju samem, cevi, ki jih je proizvedla družba, niso bile sistematično posamezno stehtane. Namesto tega je bil na mostni tehtnici stehtan cel zabojnik ali tovornjak, ki je bil v celoti natovorjen s cevmi, preden je zapustil prostore družbe ECL. Ta zabojnik/tovornjak je vseboval številne cevi z različnimi premeri s cementno oblogo in prevleko ter je lahko vključeval druge izdelke, kot so tesnila, maziva, pribor ali drugo, in tudi koščke lesa ali drugo embalažo. Družba ECL je trdila, da je bila neto teža kovine proizvedenih cevi evidentirana v računovodskem sistemu na podlagi tehtanja vzorčene cevi vsake vrste izdelka iz vsakega naročila. Po navedbah družbe ECL je bila teža kovine vzorčenih cevi nato evidentirana v njenem sistemu SAP in se je stalno prilagajala glede na rezultate preskušanja vsakega vzorca. Družba ECL je trdila, da ti podatki, ki so bili navedeni v izpolnjenem vprašalniku in nato uporabljeni za izračun dampinga, tako odražajo dejansko težo kovine cevi.

(75)

Da bi Komisija preverila točnost neto teže kovine, ki jo je družba ECL vnesla v sistem SAP, je družbo pozvala, naj predloži dodatne informacije o (skupni) „bruto teži“ cevi (vključno s cementno oblogo in prevleko) ter podatke o proizvodnji in prodaji, izražene v metrih.

(76)

Bruto teža, imenovana teža „kanta“, za domačo prodajo, je teža cevi, vključno s cementno oblogo in prevleko. Družba je vodila evidenco bruto teže natovorjenega tovornjaka ali zabojnika na mostni tehtnici, ki je vključevala embalažo. Komisija je z zahtevo po teh dodatnih informacijah poskušala navzkrižno preveriti točnost neto teže kovine, ki jo je sporočila družba.

(77)

Komisija je po primerjavi dodatnih informacij, ki jih je predložila družba ECL, ugotovila neskladja med bruto težo izdelka v preiskavi, ki se prodaja na izvoznem trgu, in izdelkom v preiskavi, ki se prodaja na domačem trgu. Razlika se je nanašala zlasti na težo cementne obloge v izdelkih, ki se prodajajo na domačem trgu, v primerjavi z njeno težo v izdelkih, ki se prodajajo na trgu Unije.

(78)

Komisija je z uporabo informacij, ki jih je predložila družba ECL, na podlagi dolžine cevi (v metrih), ker niso bili na voljo (17) podatki o teži s cementno oblogo na domačem trgu, primerjala povprečno težo kanta na meter cevi, ki se prodajajo na domačem trgu, s težo s cementno oblogo za cevi, ki se prodajajo za izvoz. Ugotovila je, da je bila sporočena bruto teža cevi na meter pri izvozu v povprečju za več kot [5–15 %] višja kot pri domači prodaji (18). Ker so sporočeni podatki na domačem trgu vključevali embalažo, medtem ko embalaža ni bila vključena v sporočeno težo za prodajo v Unijo, je Komisija ugotovila, da bi bila dejanska razlika še večja.

(79)

Zaradi čim večje točnosti je Komisija omejila primerjavo na skoraj enake vrste izdelkov, ki se prodajajo na indijskem domačem trgu in na trgu Unije. Komisija je pri primerjavi skoraj enakih vrst izdelkov (19) (ki se razlikujejo le glede zunanje prevleke) ugotovila, da je bila sporočena neto teža kovine enaka, medtem ko je bila teža s cementno oblogo pri izvozu vedno znatno višja. Komisija je ugotovila, da je bila skupna (bruto) teža cevi pri izvozu v povprečju za [5–15 %] višja. Pri nekaterih vrstah izdelkov je razlika znašala celo [5–15 %]. To je pomenilo, da je bila teža cevi na meter pri izvozu v povprečju za [10–20 %] višja kot pri skoraj enaki cevi, ki se proda na domačem trgu. Komisija je tudi ugotovila, da so bila ta neskladja vedno usmerjena v eno smer, tj. podcenjevanje teže izvoženega izdelka. Posledica take podcenitve, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 72, je bilo znižanje stopnje dampinga za družbo ECL.

(80)

Glede na navedeno je Komisija ta neskladja obravnavala kot dokaz o napačnem sporočanju informacij o teži v zvezi s prodajo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, je pravilno sporočanje informacij o teži ključnega pomena za dosego točne stopnje dampinga. Zlasti napačno sporočanje informacij o teži lahko privede do znižanja dejanske stopnje dampinga. Glede na navedeno je Komisija 29. junija 2023 pozvala družbo ECL, naj predloži pojasnila za ta neskladja.

(81)

Družba ECL je odgovorila, da so na primerjavo izvoza in domače prodaje vplivale razlike v naboru izdelkov za prodajo na obeh trgih ter da so razlike, ugotovljene za cevi s premerom do 300 mm, povzročile različne norme v zvezi z debelino cementne obloge, ki se uporabljajo na trgu Unije in indijskem domačem trgu. Poleg tega vložnik meni, da so nekatere razlike obstajale zaradi različnih vrst prevleke, ki se uporablja na domačem in izvoznem trgu, ter razlik v transportni embalaži.

(82)

Komisija je menila, da kljub dejstvu, da bi na nekatere razlike dejansko lahko vplival drugačen nabor izdelkov, obsega razlik, ugotovljenih pri primerjavi skoraj enakih vrst izdelkov (20), ni bilo mogoče zadostno pojasniti z razlogi, ki jih je navedla družba ECL.

(83)

Poleg tega je Komisija med preveritvenim obiskom na kraju samem ugotovila, da je bila za cevi istega premera debelina cementne obloge za domači in izvozni trg enaka. Tudi v šifrskih oznakah blaga lastne proizvodnje družbe ECL so se uporabljale identične oznake izdelkov za domači trg in trg Unije. Poleg tega so se uporabljale iste proizvodne linije in enaka metoda proizvodnje. Če bi imele cevi za izvoz drugačno debelino cementa, bi za te izdelke obstajala drugačna oznaka izdelka, kar pa ni bilo tako.

(84)

Poleg tega se je trditev družbe ECL, da na indijskem trgu in trgu Unije obstajajo različne norme za debelino cementa, nanašala le na cevi s premerom do 300 mm. Vendar je Komisija ugotovila tudi odstopanja za cevi s premerom, večjim od 300 mm, za katere so bile zahteve za debelino cementne obloge v normah za oba trga enake. Komisija je na podlagi neto teže kovine, kot jo je sporočila družba ECL, izračunala, da bi morala biti debelina cementne obloge za nekatere vrste izdelkov na izvoznem trgu dvakrat večja kot na domačem trgu.

(85)

Kot je potrdila družba ECL, je imela (drugačna) vrsta prevleke za izvozni trg minimalen vpliv na skupno težo cevi, ki je predstavljala le približno [0–3 %] skupne teže. Zato razlika v prevleki ne more privesti do tega, da bi razlika v teži znašala skoraj [10–20 %]. V zvezi s transportno embalažo je Komisija prejela informacije na kraju samem, ki potrjujejo, da bruto teža, sporočena za domačo prodajo, vključuje embalažo in druge izdelke (maziva in tesnila). Vendar je bilo tudi v primeru, če bi bili embalaža in drugi izdelki izključeni, med preverjanjem tovarne na kraju samem ugotovljeno, da je delež embalaže za domači trg in za izvoz v skupni teži znašal [0–3 %] in je zato zanemarljiv v primerjavi s skupno težo cevi.

(86)

Komisija je tako ugotovila, da je razlike za cevi s premerom do 300 mm mogoče le delno (21) pojasniti s trditvijo, da je bila razlika posledica različnih norm v zvezi z debelino cementne obloge, ki se uporabljajo na trgu Unije in indijskem trgu. Pri ceveh s premerom, večjim od 300 mm, razlike ni bilo mogoče upravičiti z drugačno normo za cementno oblogo, drugačno vrsto prevleke ali razliko v transportni embalaži.

(87)

Na podlagi informacij v spisu, ki so nasprotovale posameznim elementom razlage vložnika za razlike v teži, se je zdelo, da je edina razlaga, da je vložnik v svojem računovodskem sistemu napačno sporočal težo ali dolžino zadevnega izdelka, kar je povzročilo znižanje stopnje dampinga. S tem je vložnik predložil napačne ali zavajajoče informacije v smislu člena 18(1) osnovne protidampinške uredbe, kar je znatno oviralo preiskavo.

(88)

Indijska vlada je pripomnila, da se je preiskava začela na pobudo Komisije in da po njenem mnenju ni potrebna. Trdila je, da bi bilo treba zato, ker ni razlik glede neto teže kovine, sporočene na domačem trgu in na trgu Unije, podatke družbe ECL sprejeti. Opozorila je, da je družba ECL za svoje sporočanje uporabila enako metodologijo kot v prvotni zadevi (na podlagi neto teže kovine) in da je Komisija to (isto) metodologijo v vseh prejšnjih preiskavah sprejela. Ker se metodologija ni spremenila in družba ni spremenila načina sporočanja podatkov, je treba po mnenju indijske vlade podatke/informacije, ki jih je predložila družba ECL, upoštevati.

(89)

Indijska vlada je predložila tudi pripombe na ugotovitve v zvezi z neskladji, ki jih je Komisija ugotovila v dopisu na podlagi člena 18 med neto težo kovine, težo s cementno oblogo in težo kanta. V zvezi s tem je trdila, da sta namen in osnova vseh treh tež različna in ju zato ni mogoče uporabiti za primerjalno analizo.

(90)

Indijska vlada je zlasti trdila, da je industrija neto težo kovine uporabljala za vse notranje in zakonsko predpisane namene evidentiranja. Niti proizvajalec zadevnega izdelka niti Komisija do zdaj nista štela cementne obloge za bistveno merilo za kakršen koli namen, vključno s kontrolnimi številkami izdelka (22). Ta pristop je bil po njenem mnenju tudi v skladu z dejstvom, da celo družba SG PAM ni nikoli vključila cementa kot relevantnega merila, ko je podajala značilnosti izdelka, in da je tudi Komisija sprejela kontrolne številke izdelka, ne da bi cement vključila kot ločeno merilo v vse doslej izvedene preiskave. Indijska vlada je trdila, da odstopanje od uveljavljene metodologije v delnem vmesnem pregledu ni bilo zaželeno niti upravičeno. Zato naj bi bil predlog Komisije o uporabi razpoložljivih dejstev, ki temeljijo na razliki v teži cementa, ne le strog, ampak tudi neupravičen za družbo ECL, ki je skozi leta v celoti sodelovala v vseh preiskavah.

(91)

Indijska vlada je dodala tudi, da teža kanta ni vključevala le teže golih cevi (neto teža kovine), ampak tudi težo cementa, notranje in zunanje prevleke, embalažnega materiala in drugih predmetov, kot so distančni obroč, maziva itd. Ker je teža kanta poleg teže zadevnega izdelka vključevala težo drugih predmetov, se je spreminjala glede na pošiljko, zato se ne bi smela uporabljati za noben izračun ali analizo.

(92)

Komisija je najprej ugotovila, da se je preiskava, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 8, začela na zahtevo vložnikov. Čeprav je ta zahteva morda temeljila na neformalnih razpravah s Komisijo o učinkih združitve z družbo SPL, to ne spremeni dejstva, da se je vložnik odločil, da bo zahteval pregled.

(93)

Poleg tega se je Komisija seznanila s pojasnili za različne merske enote, ki jih uporablja industrija. Potrdila je, da je družba ECL v skladu s tem, kar je zahtevala Komisija v tej preiskavi, in v skladu z metodo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah, sporočila podatke na podlagi neto teže kovine. Vendar se je Komisija zaradi preverjanja točnosti predloženih podatkov na podlagi neto teže kovine in v odsotnosti informacij o teži kovine posameznih cevi med postopkom preverjanja osredotočila na ugotavljanje točnosti informacij, ki jih je zagotovila družba ECL, in navzkrižno preverila informacije glede na različne merske enote, kot so bruto teža in metri. Komisija je tudi proučila sporočene podatke za domači in izvozni trg. Pri navzkrižnem preverjanju točnosti informacij je ugotovila neskladja, ki kažejo na netočnost predloženih podatkov na podlagi neto teže kovine. Zato Komisija ni nameravala uporabiti drugačne metodologije, kot je bila uporabljena v prvotni protidampinški preiskavi, temveč preveriti, ali je družba ECL pravilno sporočila svoje podatke.

(94)

Indijska vlada je tudi menila, da je Komisija, ker izdelki, ki se prodajo na domačem trgu, niso bili enaki izdelkom, ki se prodajo na trgu Unije, v takih primerih normalno vrednost računsko določila na podlagi stroškov proizvodnje. Indijska vlada je zato trdila, da razlike med težo izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, in tistimi, ki se prodajajo na trgu EU, niso vplivale na sedanjo preiskavo.

(95)

Nazadnje, indijska vlada je menila, da predlog o uporabi „razpoložljivih dejstev“ ni bil upravičen in da bi morala Komisija sprejeti informacije, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik, in v skladu z njimi podati ugotovitve.

(96)

Komisija je potrdila, da je v skladu s prvotno metodo nameravala normalno vrednost računsko določiti na podlagi proizvodnih stroškov, saj se na trgu Unije in na izvoznem trgu niso prodajali neposredno primerljivi izdelki. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 72, ima točnost sporočene teže kovine ključno vlogo pri določanju stopnje dampinga. V skladu s tem je Komisija ugotovila, da so za računsko določitev normalne vrednosti potrebni tudi točni podatki o teži. Če se je torej ugotovilo, da so podatki nezanesljivi, jih ni bilo mogoče kot take uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti.

(97)

Družba ECL je v odgovoru na dopis na podlagi člena 18 menila, da je bila uporaba razpoložljivih dejstev neupravičena in ni imela dejanske podlage, ker je temeljila na primerjavi teže neprimerljivih izdelkov in ni upoštevala več spremenljivk. Poleg tega je menila, da izračuni, ki jih je Komisija opravila v dopisu na podlagi člena 18, niso bili točni.

(98)

Družba ECL je trdila, da je bila sporočena teža kovine točna in da ni podala nobenih napačnih ali zavajajočih podatkov, vključno s težo kovine. Po njenem mnenju so vse teže, ki jih je sporočila med preiskavo, temeljile na sistemu SAP družbe in/ali so bile navedene tudi na računih, izdanih kupcem v Uniji, in v izvozni dokumentaciji.

(99)

V zvezi s težo kovine je družba ECL trdila, da so podatki temeljili na njenem sistemu SAP, njihovo točnost pa je Komisija preverila med preverjanjem na kraju samem. Podatki so temeljili na proizvodnji in porabi kovine ter so se ujemali z letnim poročilom družbe ECL in količino zalog kovine, evidentirano v sistemu SAP, ki jo je preverila Komisija. Nadalje je družba trdila, da je bila teža kovine navedena tudi v prilogah k izvozni dobavnici (skupaj z neto in bruto težo) in da te teže ustrezajo težam, ki jih je družba ECL navedla v izpolnjenem vprašalniku.

(100)

Družba ECL je trdila tudi, da so podatke iz sistema SAP vsako četrtletje revidirali zunanji revizorji in da so bili usklajeni z letnimi računovodskimi izkazi družbe, kar je preverila Komisija. Računi in izvozna dokumentacija, ki so bili v preteklosti (v obdobju preiskave v zvezi s pregledom) izdani povezanim in nepovezanim kupcem, so bili podlaga za carinske deklaracije, prevoz blaga in druge zahteve glede skladnosti z zakonodajo, in jih je sistem SAP samodejno ustvaril na podlagi dejanskih podatkov mostne tehtnice, ki jih je v sistem v tovarni vneslo na desetine zaposlenih družbe ECL. Zato po mnenju družbe ECL ni bilo mogoče dvomiti o pristnosti in točnosti sistema SAP in računov.

(101)

Družba ECL je trdila tudi, da različne teže, ki jih je evidentirala in sporočila Komisiji, ustrezajo podatkom o izvozu v tretje države. Trdila je, da sta bili neto teža kovine in teža s cementno oblogo različnih vrst izdelkov pri izvozu v tretje države primerljivi z enakimi vrstami izdelkov pri izvozu v Unijo.

(102)

Poleg tega je družba ECL trdila, da so družbo revidirali in pregledali organi za mednarodne standarde, ki so nadzirali točnost njenih evidenc. Družba ECL je predložila zlasti poročilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga je izdala neodvisna inšpekcijska družba in ga je naročil kupec družbe ECL iz tretje države. V poročilu je bila navedena povprečna teža cevi in po mnenju družbe ECL je bilo dokazano, da je bila teža na meter za vrste izdelkov, prodane na trgu Unije, podobna ali blizu teži s cementno oblogo, ki jo je sporočila družba ECL, ter je bilo tudi navedeno, da se je debelina cementne obloge spreminjala.

(103)

Družba ECL je opozorila, da je nadzirala težo kovine in se osredotočala nanjo, saj je bila kovina ključni povzročitelj stroškov, in da se je med proizvodnim procesom stalno spremljala, medtem ko je cementna obloga predstavljala le približno [0–3 %] skupnih stroškov. Teža kanta in teža s cementno oblogo sta se preverili in sta bili pomembni predvsem za izračun stroškov prevoza.

(104)

Zato je družba ECL trdila, da se lahko glede na prakso družbe teža cevi izrazi na podlagi neto teže kovine ali na podlagi teže s cementno oblogo, kar je v svojih pripombah potrdila tudi družba SG PAM. Iz tega sta bila izpeljana nazivna teža kovine in teža s cementno oblogo v skladu z ustreznimi standardi. Nazivna teža je bila teža, za katero bi si proizvajalec prizadeval, vendar po mnenju družbe ECL ni bila nespremenljiv standard. Zato so bili po mnenju družbe ECL dovoljeni višje vrednosti in deleži cementa ter so sistematično obstajali.

(105)

Komisija se je seznanila z različnimi pojasnili vložnika v zvezi z različno težo in dejstvi, da so podatki, ki jih je sporočil, temeljili na njegovem sistemu SAP, da so ga pregledali zunanji revizorji z namenom odobritve njegovih računovodskih izkazov, in je bil pregledan, da bi se ugotovilo, ali so njegovi izdelki v skladu z različnimi mednarodnimi standardi. Komisija se je strinjala tudi, da bi lahko preverila in povezala skupno potrošnjo neto kovine, ki jo je družba ECL sporočila za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, s sistemom SAP in letnimi računovodskimi izkazi družbe.

(106)

Vendar pa so bili parametri, kot so teža kovine, cementa ali dolžina posameznih cevi za različne izdelke in trge, ter način, kako so bili razporejeni med izdelke, spremenljivke, ki jih je v sistem vnesla družba.

(107)

Po eni strani je Komisija na podlagi informacij, ki jih je predložila družba ECL, ugotovila, da teža posameznih cevi ni bila sistematično evidentirana, kar je v nasprotju s trditvami družbe ECL.

(108)

Komisija je ugotovila, da je bila sporočena neto teža kovine za iste vrste izdelkov na splošno blizu nazivne teže, kar po mnenju Komisije ni podprlo trditve družbe ECL, da se prilagaja na podlagi dejanske teže. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile za različna naročila sporočene podobne neto teže kovine. Uporaba dejanske neto teže kovine za vsako naročilo bi morala privesti do drugačne neto teže kovine za vsako naročilo, kar pa ni bilo tako.

(109)

Dejstvo, da neto teža kovine dejansko ni bila vedno enaka nazivni teži, je bilo razvidno iz inšpekcijskih poročil družbe neodvisne inšpekcijske družbe, ki jih je družba ECL predložila, da bi dokazala obstoj razlik v debelini cementne obloge. Isti dokument je jasno pokazal, da je pri preskušenih ceveh neto teža kovine presegla nazivno težo za več kot [0–10 %]. To je po mnenju Komisije nadalje dokazovalo, da je bilo malo verjetno, da bi neto teža kovine, ki jo je sporočila družba ECL, odražala dejansko stanje.

(110)

Po drugi strani pa je družba v sistem SAP vključila druge parametre, kot so na primer kontrolne številke izdelka Komisije, da bi kadar koli in celo zunaj obdobja preiskave pripravila poročila.

(111)

Zato je Komisija ugotovila, da so kljub dejstvu, da je skupna poraba kovine ustrezala letnim računovodskim izkazom, nekateri ključni parametri za posamezne proizvodne in prodajne transakcije, kot je teža na meter, temeljili izključno na vnosu družbe ECL v sistem SAP in da točnosti teh informacij na ravni posamezne transakcije ni bilo mogoče preveriti ali navzkrižno preveriti s sklicevanjem na spremne dokumente in druge notranje ali zunanje dokaze. Te okoliščine so podkrepile ugotovitve, da podatki, sporočeni na ravni posamezne transakcije, niso bili točni. Komisija se torej ni strinjala, da je samo dejstvo, da je položaj, v katerem so se skupni podatki ujemali s sistemom SAP, odločilen dokaz, da so bili podatki na ravni posamezne transakcije avtomatsko točni.

(112)

Komisija je tudi ugotovila, da so se po navedbah družbe ECL podatki o neto teži kovine pojavljali le na dokumentih o pošiljkah za izvoz, medtem ko za domači trg domnevno ni bilo dobavnic. Zato podatkov ni bilo mogoče preveriti na obeh straneh. Poleg tega, kot je navedla Komisija, prevoznik (niti kupec) ni mogel preveriti informacij o neto teži kovine v izvozni dokumentaciji, saj je cev, ki se je prevažala, vključevala cementno oblogo in prevleko, medtem ko je bil prevoz določen na podlagi skupne (bruto) teže. Hkrati so bili na naročilih in računih za kupca navedeni metri. Informacij o neto teži kovine torej ni mogla preveriti tretja oseba. Komisija je tako menila, da dejstvo, da je bila neto teža kovine navedena na prevoznih listinah, ni bil dodaten dokaz, da so bile informacije točne.

(113)

V skladu z metodologijo prvotne protidampinške preiskave je družba ECL na začetku sporočila neto težo kovine za vsako transakcijo svoje prodaje na domačem trgu in trgu Unije. Za razliko od računov za trg Unije neto teža kovine ni bila navedena na računih za domačo prodajo. Ker prav tako ni bila navedena na primer na domačih prevoznih listinah ali dobavnicah, Komisija ni mogla preveriti točnosti neto teže kovine.

(114)

Razlika je bila prvič odkrita šele po tem, ko je Komisija prejela informacije, na podlagi katerih je lahko primerjala težo kanta na domačem trgu s težo s cementno oblogo na trgu Unije.

(115)

Komisija je tudi ugotovila, da je družba ECL (in drugi proizvajalci) na splošno pozorno spremljala porabo teže kovine. Seznanila se je tudi s pojasnili v zvezi z neto težo kovine, nazivno težo in dejstvom, da ne gre za strog standard ter da so bili višje vrednosti in deleži cementa dovoljeni ter so sistematično obstajali. Vendar po mnenju Komisije na podlagi teh pojasnil ni bilo mogoče sklepati, da je družba ECL točno sporočala neto težo kovine. Natančneje, v pojasnilih, ki jih je predložila družba ECL, po mnenju Komisije ni bilo obravnavano, zakaj so se izdelki na strani izvoza dosledno navajali kot težji od skoraj enakih izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, in zagotovo ne za izdelke, za katere se je uporabljala enaka norma glede debeline cementne obloge.

(116)

Družba ECL je nadalje trdila, da izračuni v dopisu na podlagi člena 18 niso pravilni, ker pri izračunu [5–15]-odstotne razlike niso bili upoštevani nabor izdelkov in različni standardi cevi, ki se uporabljajo na trgu Unije in na domačem trgu. Primerjava bi bila pravilna le, če bi se enaki izdelki prodajali v enakih deležih na obeh trgih. Po njenem mnenju je razlika temeljila predvsem na razliki med indijskimi standardi in standardi Unije za debelino cementne obloge. Razlike niso mogle biti podlaga za domnevo, da so bili podatki družbe ECL napačni ali zavajajoči.

(117)

Kot je Komisija že navedla v oddelku 3.2.2, je upoštevala dejstvo, da je primerjava, ki jo je opravila na podlagi celotnega izvoza in celotne domače prodaje, dejansko temeljila na različnem naboru izdelkov, kar bi lahko vplivalo na rezultat. Vendar je to primerjavo naredila, da bi dokazala sistematično razliko v teži na meter izdelkov, prodanih na izvoznem trgu, v primerjavi z domačim trgom, nato pa jo je omejila na primerjavo skoraj enakih vrst izdelkov (kar je potrdilo, da je razlika obstajala tudi za skoraj enake vrste). Komisija je hkrati ugotovila, da razen splošne trditve, da tanjše cevi, ki se večinoma prodajajo na izvoznem trgu, domnevno vsebujejo več cementa, družba ECL ni predložila dodatnih dokazov o tem, zakaj so bile vrste cevi, prodane na izvoznem trgu, sistematično težje od vrst cevi, prodanih na domačem trgu. Pojasnila v zvezi z razliko v normah za cementne obloge za različne izdelke so se uporabljala samo za cevi z majhnim premerom (manj kot 300 mm), zato niso veljala za vse druge vrste izdelkov, ki jih je Komisija primerjala in pri katerih so bile norme v zvezi s cementno oblogo enake.

(118)

Poleg tega je bila po mnenju družbe ECL ugotovitev Komisije, da je bila cementna obloga enaka pri skoraj enakih izdelkih, prodanih na trgu Unije in domačem trgu, napačna, zato bi bilo treba upoštevati razliko v debelini cementne obloge. Izračunala je, da je razlika v teži med skoraj enakimi izdelki [0–5 %] in ne [5–15 %], kot je izračunala Komisija. Ponovila je, da je debelina cementne obloge podobna le za premere nad 300 mm, vendar se ne uporablja za cevi s premerom od 80 do 300 mm. Zlasti za cevi s premerom od 80 do 300 mm v skladu s standardom EN 545:2006, ki je bil standard razreda K za cevi, ki se izvažajo v Unijo, je morala biti nazivna debelina cementne obloge 4 mm. Po drugi strani pa je v skladu s standardom IS 8329, ki je bil standard za cevi razreda K za indijski trg, nazivna debelina cementne obloge znašala 3 mm. Zato je družba ECL trdila, da je treba izračune Komisije prilagoditi glede na razliko v cementni oblogi med domačim in izvoznim trgom ter za premere med 80 in 300 mm, kjer je razlika znašala [25–35 %].

(119)

Družba ECL se prav tako ni strinjala, da njene interne oznake izdelkov odražajo specifikacije izdelkov. Trdila je, da interne oznake izdelkov družbe ECL zajemajo premer in razred cevi ter elemente, ki se nanašajo na težo kovine, ne pa na druge različice, vključno s standardnimi različicami, različicami s cinkovo prevleko, cementno oblogo, barvo itd. Te različice so bile navedene v naročilu, vnesenem v sistem SAP, in dokumentu o „sprostitvi proizvodne obremenitve“, ki je bil podlaga za proizvodnjo in prodajo in v katerem je bil naveden ustrezni standard (23). Družba ECL zato na trgu Unije ni mogla prodajati cevi razreda K na podlagi indijskih standardov. Poleg tega je bil standard naveden v prilogah k računom za prodajo v Uniji, predloženih Komisiji. Zato domneva/razumevanje Komisije ni mogla biti pravilna.

(120)

Družba ECL je trdila tudi, da bi morala Komisija upoštevati dejstvo, da je bila cinkova prevleka težja na strani izvoza in da bi lahko obstajale razlike med kalibracijo mostne tehtnice, ki se uporablja za tovornjake za izvoz, in mostnih tehtnic, ki se uporabljajo za domačo prodajo.

(121)

Po mnenju družbe ECL so primerljive vrste izdelkov, opredeljene v dopisu na podlagi člena 18, predstavljale le [0–5 %]izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zato se Komisija na tako primerjavo ni mogla zanesti. Komisija torej ni mogla zavrniti vseh informacij, zlasti kadar je stranka informacije predložila pravočasno, kadar so bile informacije preverljive in je stran ravnala po svojih najboljših močeh. Po mnenju družbe ECL nenatančen in očitno nepravilen izračun teže ni zagotovil objektivne podlage za uporabo razpoložljivih dejstev v zvezi s sporočeno težo kovine in ni povzročil, da bi bili podatki o celotni teži kovine ECL neuporabni ali nezanesljivi.

(122)

Komisija je izvedla novo analizo na novo predloženih informacij in argumentov, ki jih je predstavila družba ECL.

(123)

Ponovno je izračunala razliko v bruto teži, sporočeni za domači in izvozni trg, na podlagi tehtanega povprečja, kot je predlagala družba ECL. Razlika v bruto teži med domačim in izvoznim trgom je ostala še vedno velika ([5–15 %]). Poleg tega je še vedno znašala do [10–20 %] za nekatere vrste izdelkov. Vložnik te razlike ni mogel pojasniti.

(124)

Poleg tega je bilo, kot je navedeno v uvodni izjavi 82, dejstvo, da so obstajale nekatere vrste, ki jih je bilo treba proizvajati s tanjšo cementno oblogo, po mnenju Komisije v nasprotju z informacijami, prejetimi med preverjanjem na kraju samem. Poleg tega je znašala v katalogu družbe ECL za domači trg prikazana debelina cevi s premerom, manjšim od 300, 3,5 mm. Tako je družba ECL cevi teh premerov glede na katalog proizvedla z debelino 3,5 mm in ne 3 mm, kot je trdila. Glede na dovoljeno odstopanje, kar zadeva debelino, na obeh trgih bi cevi debeline 3,5 mm do 4 mm ustrezale normam na obeh trgih.

(125)

Kljub temu je Komisija izvedla novo primerjavo tako, da je dodala domnevno razliko v cementni oblogi in razliko v cinkovi prevleki, kot ju je predložila družba ECL. Tudi pri prilagajanju zaradi teh razlik je razlika v bruto teži med domačim in izvoznim trgom ostala velika, tj. povprečno [0–10 %], pri nekaterih vrstah izdelkov pa so razlike znašale do [5–20 %]. Kar zadeva cementno oblogo, je analiza pokazala, da bi cementna obloga za nekatere vrste izdelkov, če bi se domnevalo, da je pravilno sporočena, za cevi, prodane za izvoz, v povprečju vsebovala [30–75 %] več cementa, pri čemer bi razlike za nekatere vrste izdelkov znašale do [20–100 %].

(126)

Komisija je nadalje pojasnila, da so skoraj enaki izdelki (vključno s tistimi, ki jih je Komisija prilagodila za domnevno debelejšo oblogo) predstavljali [10–30 %] prodaje v Unijo in ne [0–3 %], kot je trdila družba ECL.

(127)

Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 125, so bili vsi izdelki, izvoženi v Unijo, v povprečju označeni kot težji. Za izdelke, ki niso bili prodani na domačem trgu, je Komisija primerjala vrste, prodane na izvoznem trgu, z nazivno (teoretično) težo. Tudi za te vrste je bila razlika v teži podobna razliki pri skoraj enakih vrstah izdelkov. Rezultat izračunov za izdelke, ki niso bili prodani na domačem trgu, je bil v skladu s primerjavo za izdelke, prodane na domačem trgu, in je pokazal nepojasnjeno razliko v teži, ki bi, če bi bila pravilno sporočena, privedla do cevi z veliko debelejšo cementno oblogo na strani izvoza (povprečno [30–75 %] več cementa z razlikami do [100–150 %]).

(128)

Družba ECL je komentirala tudi izračune nazivne debeline cementne obloge in njene teže, ki jih je opravila Komisija. Trdila je, da izračuni nazivne cementne obloge in teže v dopisu na podlagi člena 18 niso bili pravilni v primeru več premerov in zaradi vsebnosti vlage, za katero je bilo treba vrednost prilagoditi. Vsebnost vlage je ostala v cementni oblogi in je bila zato dodana teži. Če bi se upoštevala vsebnost vlage, bi bila razlika med nazivno težo s cementno oblogo in težo s cementno oblogo, ki jo je sporočila družba ECL, domnevno veliko manjša.

(129)

Poleg tega je družba ECL trdila, da je bila cementna obloga za cevi, izvožene v Unijo, na splošno debelejša od nazivne cementne obloge in debelejša za cevi za izvoz v druge tretje države, da bi se izognili zavrnitvi. To dejstvo naj bi bilo po njenem mnenju razvidno tudi iz inšpekcijskih poročil neodvisne inšpekcijske družbe. Družba ECL je poleg tega kot dokaz predložila dopis strokovnjaka družbe, ki je povezana z družbo ECL, ki je tudi predstavnik v organih za določanje standardov, v katerem je bilo potrjeno, da je cementna obloga na izvoznem trgu debelejša.

(130)

Komisija se je seznanila z dejstvom, da lahko v prodanih ceveh ostane vlaga. Vendar bi to veljalo le v primeru pošiljk, ki zapustijo tovarno kmalu po izdelavi cevi. Komisija je ugotovila, da se je vsebnost vlage s časom dejansko zmanjšala, vendar je bila po treh dneh vsebnost vlage stabilna. Poleg tega družba ECL ni predložila dokazov ali količinsko opredelila, kako je vsebnost vlage vplivala na težo cementne obloge in skupno težo cevi. Te ugotovitve so bile po mnenju Komisije teoretične, saj družba ECL ni mogla določiti natančnega časovnega razmika med proizvodnjo in izvozom izdelkov.

(131)

Komisija je v zvezi s tem ugotovila tudi, da je pri primerjavi nazivne (teoretične) teže s cementno oblogo in sporočene teže s cementno oblogo v primeru domačega trga tehtana povprečna razlika znašala najmanj približno [0–3 %]. Za izvozni trg je bila razlika veliko večja. V povprečju je bila razlika [0–10 %], v nekaterih primerih do [15–30 %]. To je po mnenju Komisije nadalje dokazovalo, da podatki v zvezi s težo, kot jih je sporočila družba ECL, niso bili točni.

(132)

Poleg tega je iz poročila neodvisne inšpekcijske družbe razvidno, da se lahko debelina (in s tem teža) cementne obloge razlikuje. Hkrati pa je poročilo pokazalo, da so podobne razlike obstajale v primeru neto teže kovine, o kateri je družba ECL dosledno poročala, da je zelo blizu nazivni (teoretični) teži. V vsakem primeru v poročilu ni bilo pojasnjeno, zakaj so se odstopanja od nazivne teže pojavila le na strani izvoznega trga in zakaj bi bila blizu nazivne vrednosti na domačem trgu.

(133)

V zvezi s splošno trditvijo, da so cevi za izvoz debelejše od cevi, ki jih je družba ECL proizvedla za domači trg, je Komisija ponovila, da te informacije niso bile nikoli omenjene med preverjanjem na kraju samem. Nasprotno, navedla je, da so imele cevi istega premera vedno podobno debelino cementne obloge. Poleg tega po njenem mnenju dopis strokovnjaka družbe, ki je povezana z družbo ECL, ni potrdil, da morajo imeti vse cevi za trg Unije na splošno debelejšo cementno oblogo. V dopisu so bile samo povzete različne norme in je bilo potrjeno, da za premere pod 300 mm standard zahteva 4 mm cementne obloge. Čeprav je Komisija dejansko navedla, da v skladu z normo EU obstaja strožja zahteva glede razpok v cementni malti, to po mnenju Komisije ni upravičevalo, da bi morala biti cementna obloga debelejša od tiste, ki je bila določena v normi EU. Prav tako ni bil predložen noben dokaz, da bi debelejša cementna obloga privedla do manj razpok. V skladu z brošuro o izdelku družbe ECL je na primer nastanek razpok, ne glede na debelino, neizogiben. Razpoke, skupaj z drugimi posamičnimi razpokami, ki se lahko pojavijo med prevozom, so sprejemljive in se popravijo, ko je cev med uporabo v stiku z vodo.

(134)

Družba ECL je trdila, da bi morala biti uporaba razpoložljivih dejstev skladna s pravnim standardom iz člena 18 osnovne protidampinške uredbe, ki ga je treba uporabljati ob upoštevanju protidampinškega sporazuma STO. Družba ECL je trdila, da bi morala biti uporaba razpoložljivih dejstev omejena na zapolnitev vrzeli v potrebnih informacijah. Prav tako bi morala biti omejena na razumno nadomestitev manjkajočih „potrebnih informacij“, da se doseže natančna določitev. Poleg tega se razpoložljiva dejstva ne smejo uporabljati na kaznovalen način in morajo upoštevati vsa utemeljena dejstva, ki jih je predložila zainteresirana stran, tudi če ta dejstva morda ne pomenijo popolnih zahtevanih informacij.

(135)

Družba ECL je trdila, da si morajo preiskovalni organi prizadevati, da bi čim bolje izkoristili podatke, ki so jim jih posredovale stranke. V skladu s členom 18(3) osnovne protidampinške uredbe Komisija ne bi smela prezreti informacij, ki jih je predložila zainteresirana stran, tudi če niso bile povsem idealne, pod pogojem, da morebitne pomanjkljivosti niso bile take, da bi povzročile neupravičene težave pri sprejemanju razumno točne ugotovitve, da so bile informacije primerno predložene ob pravem času in so preverljive ter da je stranka delovala po svojih najboljših zmožnostih.

(136)

Komisija je menila, da na podlagi navedenih argumentov ni mogla šteti, da podatki družbe ECL vodijo do razumno točnih ugotovitev. Nasprotno, različne informacije in razlike v podatkih so pokazale, da podatki niso bili pravilno sporočeni. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je več dokazov pokazalo, da so bili podatki predstavljeni tako, da je bila neto teža kovine na izvoznem trgu podcenjena, da bi bil izid za vložnika ugodnejši. Dejstvo, da so bile informacije zagotovljene pravočasno in brez odlašanja, se v tem okviru ni štelo kot relevantno za odpravo drugih resnih pomanjkljivosti.

(137)

Družba ECL je trdila, da bi morala Komisija, če bi dvomila o zanesljivosti teže kovine, ki jo je sporočila družba ECL (s čimer se družba ECL ne strinja), vseeno uporabiti podatke o prodaji na domačem trgu in prodaji v Uniji, sporočene v obliki teže s cementno oblogo (na podlagi ustrezno prilagojenih tež kanta) ali metrov. Trdila je, da so bili podatki v težah s cementno oblogo in metrih pravočasno in ustrezno predloženi na podlagi posamezne transakcije ter da jih je preverila tudi Komisija, zato bi jih bilo mogoče uporabiti brez nepotrebnih težav.

(138)

Družba ECL je menila, da je v celoti sodelovala s Komisijo po svojih najboljših močeh. Od leta 2014 je bila predmet več preiskav, v vsaki preiskavi pa je pravočasno predložila vse informacije in sodelovala po svojih najboljših močeh. Komisija ni nikoli ugotovila težav s podatki družbe ECL.

(139)

V zvezi s sedanjo preiskavo je družba ECL Komisijo obvestila o bližajoči se združitvi družb ECL in SPL v duhu preglednosti in popolnega razkritja, da bi se izognila vsakršnim trditvam, da družba ECL ni zagotovila popolnih informacij. Vendar po mnenju družbe ECL ta vmesni pregled ni bil potreben.

(140)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 74 do 136, se Komisija ni mogla zanašati na informacije v zvezi z neto težo kovine, ki jo je sporočila družba ECL. Posledica nepravilnega sporočanja tež v predloženih informacijah je bila, da podatkov ni bilo mogoče uporabiti ali popraviti. Komisija zlasti ni mogla ugotoviti, katere informacije so bile točne in bi se zato lahko uporabile kot podlaga za popravek ali prilagoditev.

(141)

V zvezi z bruto težo kovine so informacije (24), ki jih je predložila družba ECL, pokazale, da je teža s cementno oblogo za domačo prodajo presegla skupno težo kanta za [0–10 %], kar je vključevalo tudi embalažo. Za razliko ni bila predložena nobena verjetna razlaga, kar vzbuja dvome glede verodostojnosti bruto teže, sporočene na domačem trgu.

(142)

Razlika, ki jo je ugotovila Komisija, je bila povezana z dvema parametroma – neto/bruto težo kovine in dolžino. Ugotovljena neskladja so bila posledica napačnega sporočanja vsaj enega od teh dveh parametrov. Napačno sporočanje teže bi lahko bilo tudi posledica napačnega sporočanja dolžine, ki se je izvozila, saj je teža izražena kot kg/meter. Zato Komisija ni mogla skleniti, da je družba ECL sporočila pravilno dolžino.

(143)

Komisija je tako ugotovila, da alternativnih izračunov na podlagi različnih merskih enot ni bilo mogoče izvesti in da poleg tega takih informacij, predloženih po postopku preverjanja, ni bilo mogoče preveriti.

(144)

Poleg tega dejstvo, da je družba ECL od leta 2014 sodelovala v več preiskavah in da so bili podatki družbe ECL vedno sprejeti, ne zagotavlja, da so podatki, predloženi v tej preiskavi, avtomatsko zanesljivi.

(145)

V zvezi s trditvijo, da sedanji delni vmesni pregled ni bil potreben, se Komisija sklicuje na pojasnila iz oddelkov 1.2 in 3.1 zgoraj. Združitev družb ECL in SPL je vplivala na podatke o prodaji in stroških, pomembne za izračun stopnje dampinga, in je pomenila trajno spremembo. Komisija je zato menila, da združitev družb ECL in SPL izpolnjuje pravne pogoje iz člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe.

(146)

Družba ECL se je pritožila tudi glede načina uporabe razpoložljivih dejstev. Povzela je korake in datume različnih zahtev Komisije ter poudarila, da je dopis na podlagi člena 18 prejela šele 11. julija 2023. Menila je tudi, da ni bila „takoj“ (v smislu odstavka 6 Priloge II protidampinškega sporazuma STO) obveščena o razlogih za morebitno zavrnitev podatkov o teži kovine in ni imela možnosti, da bi med postopkom preverjanja predložila dodatna pojasnila. Menila je tudi, da ni imela dovolj časa za predložitev pripomb na ugotovitve na podlagi člena 18 in da tridnevno podaljšanje za predložitev pripomb ni zadostovalo.

(147)

Komisija je menila, da se je o podatkih v zvezi z določitvijo teže obširno razpravljalo med preveritvenim obiskom, na katerem je zbrala veliko dokazov. Komisija je namreč šele po preveritvenem obisku proizvajalca izvoznika na kraju samem, ko je od družbe ECL prejela celoten sklop podatkov v zvezi z alternativnimi merskimi enotami, lahko izvedla analizo ter ugotovila resnost in vpliv neskladnosti, saj je prvotna predložitev družbe ECL vsebovala predvsem podatke, ki so temeljili na neto teži kovine.

(148)

Komisija je nadalje menila, da je družbi ECL odobrila dovolj časa, da zagotovi pojasnila, predloži dodatne podatke in predloži pripombe na njene ugotovitve. Komisija je pojasnila zahtevala že 29. junija 2023. Poleg tega je družbo ECL o svojih dvomih v zvezi z zanesljivostjo podatkov obvestila 5. julija 2023, tj. na zadnji dan preverjanja na daljavo s povezano družbo, na katerem je prisostvoval predstavnik proizvajalca izvoznika s sedežem v Kalkuti. Zaradi podaljšanja roka za predložitev odgovora je imela družba ECL na voljo 14 dni za predložitev pripomb na dopis na podlagi člena 18, poslan 10. julija 2023. Poleg tega je Komisija 26. julija 2023 opravila obsežno zaslišanje z družbo ECL. Nazadnje, ob razkritju predhodnih ugotovitev je bila zagotovljena dodatna priložnost za predložitev pripomb.

(149)

Glede na vsebinske dokaze, navedene zgoraj v oddelku 3, je Komisija menila, da je družba ECL zagotovila zavajajoče ali napačne informacije, da bi podcenila neto težo kovine, uporabljene za izračun stopnje dampinga, in sicer z namenom, da bi to stopnjo znižala.

(150)

Po razkritju je družba ECL trdila, da je uporaba razpoložljivih dejstev s strani Komisije temeljila na očitni napaki pri presoji dejstev ter na predpostavkah in deduktivnem sklepanju, ker ni bilo dejanskih dokazov.

(151)

Družba ECL je nasprotovala trditvi, da je namerno napačno sporočila neto teže kovine, da bi znižala stopnjo dampinga. Poudarila je, da ni bilo nobenega poskusa predložitve neresničnih, napačnih ali zavajajočih informacij ter da ima družba ECL na indijskem, evropskem in svetovnem trgu ugled, ki ga ne bi hotela ogroziti.

(152)

Ponovila je, da je Komisija preverila informacije v zvezi s stroški ter jih uskladila z bruto bilanco in računovodskimi izkazi družbe. Zato so bili po njenem mnenju proizvodni stroški zadovoljivo preverjeni.

(153)

Družba ECL in indijska vlada sta trdili, da je Komisija vrednosti napačno izračunala in da sporočanje nižje neto teže kovine ne bi spremenilo stopnje dampinga. Predložili sta izračune, ki so kazali, da je v primeru sporočene nižje neto teže kovine za določitev izvozne cene in normalne vrednosti dobljena stopnja dampinga ostala nespremenjena. Na tej podlagi sta družba ECL in indijska vlada menili, da izjave o napačnem sporočanju družbe ECL za znižanje stopnje dampinga niso bile pravilne.

(154)

Komisija se je sklicevala na ugotovitve, razkrite strankam v dopisu na podlagi člena 18 in oddelka 3.2 zgoraj. Poudarila je, da so se njene ugotovitve nanašale na podatke, predložene za določitev izvozne cene. Ni bilo ugotovljeno, da je do istega sporočanja nižje neto teže kovine prišlo na obeh straneh, tj. na strani izvozne cene in normalne vrednosti, in da bi se v tem primeru učinek izravnal. Nasprotno, s sporočanjem nižje neto teže kovine na eni od obeh strani izračuna bi družba ECL neupravičeno podcenila stopnjo dampinga, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 39 dokumenta o splošnem razkritju.

(155)

Komisija je kljub temu poudarila, da so bili njena ocena in zlasti ugotovljena neskladja med skupno težo na domačem trgu prodanih izdelkov ter izvoženih izdelkov namenjena dokazovanju, da predloženi podatki ne morejo biti pravilni. Vendar Komisija na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, ni mogla ugotoviti, ali so bila ugotovljena neskladja posledica nepravilnega sporočanja neto teže kovine, bruto teže ali dolžine cevi.

(156)

Po razkritju je družba ECL opozorila na metodo, ki jo je Komisija uporabila za sklep o netočnosti podatkov, ki jih je predložila družba. Poudarila je, da je Komisija za določitev razlike v teži med izdelki, ki se prodajajo na izvoznem trgu in na domačem trgu, uporabila težo s cementno oblogo. Družba ECL je trdila, da je Komisija v svojih sklepih o možni uporabi alternativnih podatkov menila, da teža s cementno oblogo morda ni bila pravilna. Zaradi tega sklepa je družba ECL menila, da Komisija ne more uporabiti teže s cementno oblogo za sklep o netočnosti neto teže kovine. Po njenem mnenju torej Komisija ni imela nobene podlage, na kateri bi lahko vztrajala, da je bila sporočena neto teža kovine napačna.

(157)

Komisija se ni strinjala s trditvijo, da ker je bila teža s cementno oblogo uporabljena za dokazovanje razlik v podatkih družbe ECL in ker je Komisija hkrati dvomila o njeni pravilnosti, to pomeni, da ni bilo podlage za ugotovitev, da podatki (neto teža kovine) niso bili sporočeni pravilno. Namen primerjave, ki jo je opravila Komisija, je bil le dokazati, kot je podrobno pojasnjeno v oddelku 3.2, da podatki, ki jih je predložila družba ECL, niso mogli biti pravilni.

(158)

Komisija je menila, da dejstvo, da je dvomila o eni od sporočenih tež, vendar ni mogla ugotoviti, kateri podatki so bili pravilni ali nepravilni, ni omajalo njene ugotovitve, temveč je pokazalo, da brez zanesljivih podatkov ni bilo alternativne metode za izračun stopnje dampinga. Ker je upravičeno dvomila, da so bile neto teža kovine, bruto teža in/ali dolžina pravilno sporočene, jih ni mogla uporabiti kot podlago za izračune.

(159)

Družba ECL je nadalje trdila, da Komisija ni proučila, ali bi lahko kot alternativo uporabila nominalno (teoretično) težo cevi ali dolžino. Menila je tudi, da sporočena dolžina ne more biti napačna.

(160)

Komisija je ponovila, da je njena analiza temeljila na teži na meter. Razlika, ki jo je ugotovila Komisija, je bila tako povezana z dvema parametroma – neto ali bruto težo kovine in dolžino. Ugotovljena neskladja so bila posledica napačnega sporočanja enega od teh dveh parametrov. Napačno sporočanje teže bi lahko bilo tudi posledica napačnega sporočanja dolžin, ki so se izvozile, saj je bila teža izražena v kg/meter. Če bi se uporabila nominalna teža, bi jo bilo treba izraziti v metrih. Ker Komisija ni mogla skleniti, da je družba ECL pravilno sporočila dolžine, uporaba nominalne teže ne bi zagotovila pravilne določitve izvozne cene.

(161)

Komisija je tako ponovila svoj sklep, da alternativnih izračunov na podlagi različnih merskih enot ni bilo mogoče izvesti in da poleg tega novih informacij, predloženih po postopku preverjanja, ni bilo mogoče preveriti.

(162)

Družba ECL je menila tudi, da Komisija ni predložila empiričnih dokazov, da debelejša cementna obloga za izvoz znanstveno ni mogoča in da ni obstajala. V podporo tej trditvi je družba ECL predložila poročila sodnega uradnika, ki dokazujejo, da je bila cementna obloga za cevi, ki so bile v OPP dobavljene francoski in italijanski hčerinski družbi, debelejša od nominalne debeline. Poleg tega je družba ECL dala na voljo tudi poročila o preskusih za cevi, ki jih proizvaja SG PAM.

(163)

Poročili za francosko in italijansko hčerinsko družbo sta pokazali, da je bila za cevi z več premeri z nominalno debelino 4 mm dejanska debelina do [80–100 %] višja od nominalne debeline. Družba ECL je na podlagi poročil trdila, da bi lahko bila dejanska debelina cementne obloge običajno višja od nominalne debeline cementne obloge in da zato ni razloga za sklep, da [35–70 %] debelejša cementna obloga, ki jo je Komisija navedla v uvodni izjavi 95 dokumenta o splošnem razkritju, ni verjetna.

(164)

Komisija se je seznanila s poročili, ki jih je predložila družba ECL. Poročila so res pokazala, da je dejanska debelina odstopala od nominalne debeline cementne obloge za proučene cevi in da je bila višja od nominalne debeline. Vendar je Komisija menila, da bi bilo treba opraviti primerjavo tako za domačo prodajo kot za izvoz, medtem ko je, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 95 in 99 dokumenta o splošnem razkritju, tehtana povprečna razlika med dejansko in nominalno težo na domačem trgu znašala približno [0–3 %], v primeru izvoza pa povprečno [0–10 %] (in v nekaterih primerih do [15–30 %]). Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 96 do 104 dokumenta o splošnem razkritju, je Komisija menila, da je ta razlika neutemeljena.

(165)

Družba ECL je tudi menila, da je Komisija storila očitno napako pri presoji dejstev v zvezi z neto težo kovine in da je napačno uporabila člen 18(1) osnovne protidampinške uredbe.

(166)

Prvič, trdila je, da je Komisija napačno razumela, da je družba ECL vzorčila cevi iz vsakega naročila in da so bile vzorčene cevi stehtane (uvodna izjava 40 dokumenta o splošnem razkritju). Družba ECL je navedla, da je bila pri ceveh izmerjena le debelina. Navedla je tudi, da je bila proizvodnja evidentirana v metrih in da je računovodski sistem SAP metre samodejno pretvoril v težo kovine. Trdila je, da to ni vključevalo posredovanja človeka. Družba ECL je navedla tudi, da je teža, ki se nato uporabi, standardna teža in da je ta praksa uporabe standardne teže običajna v industriji.

(167)

Po mnenju Komisije je bila trditev, da družba ECL ni tehtala vzorčenih cevi, v nasprotju z informacijami, ki jih je prejela med preveritvenim obiskom. Informacije, da so bile vzorčene cevi stehtane, so bile navedene tudi v poročilu o misiji, ki je bilo poslano družbi ECL, da se preveri njegova točnost. Družba ECL je komentirala več vprašanj, vendar ni predložila pripomb v zvezi z razumevanjem Komisije glede tehtanja cevi.

(168)

Komisija je tudi ugotovila, da je družba ECL prvič trdila, da je bila proizvodnja dejansko sporočena v metrih in da je sistem SAP spremenil dolžino cevi v težo. Te domnevno drugačne informacije, predložene šele po postopku preverjanja, skupaj z dejstvom, da cevi dejansko niso bile stehtane v celotnem proizvodnem procesu, so samo okrepile dvome Komisije, da družba ECL ni sporočila pravilne teže.

(169)

Družba ECL je ponovila, da je primerjava med vsemi cevmi, prodanimi na domačem trgu, in vsemi cevmi, prodanimi na izvoznem trgu, temeljila na različnih naborih izdelkov in da je zato nepomembna.

(170)

Komisija je opozorila, da je primerjava, opravljena za vse izdelke, res temeljila na različnih naborih izdelkov, vendar je rezultat potrdil ugotovitve za skoraj enake (in ne neposredno primerljive) izdelke.

(171)

Za izdelke, ki niso neposredno primerljivi, je družba ECL ugotovila, da metoda Komisije za izračun razlike v teži cementne obloge med izdelki, ki se prodajajo na domačem trgu, in tistimi, ki se izvažajo, ni bila pravilna. V zvezi s skoraj enakimi izdelki se je družba ECL sklicevala na svoje pripombe in izračune, ki jih je predložila kot odziv na dopis na podlagi člena 18 in so povzeti v oddelku 3.4 zgoraj. Poleg tega je trdila, da bi bilo treba razlike izraziti v teži s cementno oblogo in da so zato nižje. Družba ECL je trdila tudi, da je bila za nekatere posebne vrste izdelkov razlika, ki jo je ugotovila Komisija, minimalna ali da je predstavljala majhen delež izvoza. Trdila je tudi, da so bile razlike za nekatere določene vrste izdelkov majhne ali da so se nanašale le na majhen obseg izvoza.

(172)

Družba ECL se prav tako ni strinjala s sklepom Komisije o vlagi. Predložila je nove izračune, pri katerih se je po njenem mnenju upoštevala prisotnost vlage v ceveh, prodanih na domačem trgu, in ki bi jih bilo treba upoštevati pri primerjavi z izvoznim trgom.

(173)

Tako za skoraj enake kot za neprimerljive izdelke je Komisija ugotovila, da družba ECL ni predložila nobenih dodatnih dokazov, ki bi dokazovali, da izračuni Komisije niso bili pravilni.

(174)

Komisija je menila tudi, da je bila njena metoda za izražanje razlike v odstotkih deleža neto teže kovine pravilna in da ni razumno, da bi se razlika izrazila na podlagi teže s cementno oblogo. Neto teža kovine je bila podobna na izvozni in domači strani, zato je primerjava na podlagi odstotkov pokazala, da je bila teža s cementno oblogo drugačna za izvoz kot za domačo prodajo.

(175)

V zvezi s primerjavo za posebne vrste izdelkov se je Komisija strinjala, da so dejansko obstajale vrste izdelkov, pri katerih je bila razlika majhna ali je bil obseg izvoza majhen. Vendar je bila na podlagi tehtanega povprečja razlika še vedno [0–10 %].

(176)

Kar zadeva vsebnost vlage, se je Komisija seznanila z argumenti družbe ECL. Ni se strinjala, da je vsebnost vlage vplivala na težo cevi, prodanih na domačem trgu. Tudi če bi bilo tako, bi bile razlike po lastnih izračunih družbe ECL še vedno velike.

(177)

Družba ECL je nadalje ponovila svoje trditve v zvezi z dejstvom, da podatki izvirajo iz sistema SAP in da so bili zato pravilni. Ponovila je, da je bila neto teža kovine navedena na izvozni dobavnici in da je bilo tako že pred začetkom zadeve iz leta 2014.

(178)

V zvezi s preskusi teže kovine, ki jih je opravila neodvisna inšpekcijska družba, je družba ECL zdaj trdila, da se ne zdijo pravilni, ker je skupna teža preskušenih cevi, ki jo je zabeležila neodvisna inšpekcijska družba, presegla izračunano debelino kovine, pretvorjeno v težo, povečano za težo cementne obloge. Po navedbah družbe ECL je bilo to zato, ker se je debelina kovine verjetno izmerila na skrajnem delu cevi, kjer so debelejše. Zato ni bila pravilna.

(179)

Družba ECL je večkrat trdila, da se cementna obloga razlikuje za izvozni in domači trg ter da je sistem SAP razlikoval med cevmi glede na njihove specifikacije.

(180)

Komisija se je sklicevala na svoje sklepe iz oddelka 3.4. Menila je, da družba ECL ni predložila dodatnih dokazov v podporo svoji trditvi, da so bili podatki pravilno sporočeni. V zvezi s poročilom neodvisne inšpekcijske družbe, ki je po mnenju družbe ECL navajalo napačno težo kovine, je Komisija menila, da bi bilo tudi cementno oblogo dejansko mogoče enako (napačno) izmeriti. Zato je menila, da družba ECL poročila ne more uporabiti za prepričljive argumente v zvezi s težo s cementno oblogo.

(181)

Družba ECL je trdila, da čeprav so podatki o neto teži kovine po mnenju Komisije vsebovali nekatere pomanjkljivosti, te v nobenem primeru niso bile take narave ali obsega, da bi imela Komisija pretirane težave pri sprejemanju razumno točnih zaključkov v zvezi z normalno vrednostjo in izvoznimi cenami. Trdila je tudi, da Komisija ni odkrila nedoslednosti v podatkih o vrednosti prodaje, proizvodnih stroških in vseh drugih finančnih podatkih družbe. Družba ECL je menila, da sta bili (a) zavrnitev uporabe treh alternativ, ki jih je družba predlagala za količinsko opredelitev obsega, ki je najprimernejša in najustreznejša informacija za nadomestitev neto teže kovine, ter (b) popolna zavrnitev podatkov družbe ECL za izračun stopnje dampinga in določitev preostale stopnje dampinga v višini 19 %, izračunane za družbo Jindal Saw v preiskavi leta 2015 za skoraj osem do devet let staro obdobje preiskave, kaznovalni, nesorazmerni in diskriminatorni, nezadostno utemeljeni ter v nasprotju z več določbami člena 18 osnovne protidampinške uredbe in Priloge II k protidampinškemu sporazumu STO, kot je navedeno v nadaljevanju.

(182)

Družba ECL je ponovila, da bi bilo mogoče za izračune uporabiti alternativno metodo in da Komisija ne bi smela zavrniti vseh informacij, ki jih je predložila družba ECL, temveč bi morala uporabiti razpoložljiva dejstva, ki bi lahko razumno nadomestila napačne informacije. Družba ECL je ponovila, da lahko Komisija uporabi dolžino, bruto/kanta težo oziroma težo s cementno oblogo ali nominalno težo kovine.

(183)

Družba ECL je menila, da sta zavrnitev vseh podatkov družbe ECL in uporaba 19-odstotne stopnje dampinga zelo kaznovalni. Menila je, da je družba ECL sodelovala po svojih najboljših močeh in da je njeno sodelovanje močno preseglo tisto, kar se je običajno zahtevalo in zagotovilo v standardni protidampinški preiskavi. Zato naj bi po njenem mnenju Komisija kršila načelo sorazmernosti. Navedla je primere preiskav, v katerih Komisija ni zavrnila vseh podatkov, temveč je informacije nadomestila ali uporabila podatke, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik.

(184)

Komisija je menila, da stališča družbe ECL niso vsebovala dodatnih dokazov, ki bi lahko privedli do spremembe njenih ugotovitev. Komisija je vprašanja, na katera se je sklicevala družba ECL, že obsežno obravnavala med preiskavo in v dokumentu o splošnem razkritju. Trditev glede uporabe ustreznih „razpoložljivih dejstev“ je obravnavana v oddelku 4 v nadaljevanju.

(185)

Družba ECL je menila, da ni bila takoj obveščena o odločitvi Komisije in razlogih za zavrnitev vseh njenih podatkov. S tem, ko je Komisija ni takoj obvestila, da bo zavrnila vse njene podatke in ne le količinske opredelitve v neto teži kovin, ter s tem, ko družbi ECL ni dala možnosti, da bi v zvezi s tem predložila dodatna pojasnila, je storila očitno napako pri uporabi člena 18 ter kršila člen 18(4) protidampinške uredbe in odstavek 6 Priloge II protidampinškega sporazuma STO. Družba ECL je trdila, da se je šele z dokumentom o splošnem razkritju seznanila z odločitvijo Komisije, da zavrne vse njene podatke, v dokumentu o splošnem razkritju pa tudi ni bilo pojasnjeno, zakaj so bili vsi podatki zavrnjeni.

(186)

Družba ECL se je sklicevala na dopis na podlagi člena 18, v katerem je Komisija po njenem mnenju nameravala zavrniti le količinsko opredelitev obsega. Poleg tega se je sklicevala na poročilo odbora v zadevi Mehika – jeklene cevi, v katerem je navedeno, da za uporabo razpoložljivih dejstev ni potrebna „splošna izjava o možnosti, da se razpoložljiva dejstva lahko uporabijo […]“, temveč potrditveno in neposredno obvestilo zadevni stranki, da je bila v konkretni zadevi sprejeta odločitev o zavrnitvi njenih informacij, skupaj z obrazložitvijo te odločitve (25).

(187)

Komisija se s tem ni strinjala. Menila je, da je v skladu s členom 18(4) osnovne protidampinške uredbe družbo ECL podrobno obvestila o svojih ugotovitvah in ji dala možnost, da predloži dodatna pojasnila. Kot je pojasnjeno v oddelku 3.4, je Komisija menila, da so ta pojasnila nezadovoljiva, in je tudi podrobno navedla razloge.

(188)

Komisija se prav tako ni strinjala, da so informacije, ki jih je predložila v dopisu na podlagi člena 18, splošna izjava, nasprotno, Komisija je vložnika obvestila o neskladnostih, ki jih je ugotovila še pred pošiljanjem dopisa na podlagi člena 18, ki so mu bili priloženi tudi zelo podrobni izračuni in utemeljitve. V dopisu na podlagi člena 18 je bilo jasno navedeno, da „zadevne razlike vzbujajo dvom o zanesljivosti podatkov, ki jih je predložila družba ECL“, in da je Komisija zato nameravala zavrniti informacije v zvezi s količinsko opredelitvijo obsega celotnega izdelka, ki se pregleduje ter ki ga proizvaja in prodaja družba ECL. Beseda „nameravala“ je bila uporabljena, saj je bila družbi ECL in drugim strankam še vedno dana možnost, da predložijo pripombe, šele nato pa bi Komisija odločila o zavrnitvi.

(189)

Kot je podrobno pojasnjeno v oddelku 3.2 zgoraj, je za določitev izvozne cene in normalne vrednosti uporabljena količinska opredelitev (vrednost na enoto). Komisija se zato ni strinjala, da v dopisu iz člena 18 ni bilo jasno navedeno, da bodo morda vsi podatki zavrnjeni.

(190)

Poleg pripomb, ki podpirajo zahtevek družbe ECL za umik, se je indijska vlada sklicevala na ugotovitve Komisije v dokumentu o splošnem razkritju. Trdila je, da je družba ECL predložila pravilne informacije, da so bile informacije, zabeležene v sistemu SAP družbe, pravilne in da zanje ne bi smela veljati preostala dajatev v višini 19 %.

(191)

Komisija se je seznanila s temi pripombami. Menila je, da so bila vprašanja, ki jih je izpostavila indijska vlada, že obravnavana v dokumentu o splošnem razkritju.

(192)

Družba SG PAM je menila, da družba ECL že večkrat ni ustrezno sodelovala v preiskavah trgovinske zaščite, ter se je sklicevala na preiskave v letih 2020 in 2021, ki so bile zaključene.

(193)

Po mnenju družbe SG PAM je nezmožnost družbe ECL, da bi predložila utemeljene informacije o dejanski debelini obloge za cevi iz cementne malte, pomenila, da razlike (med izvoznim in domačim trgom) niso obstajale. Po njenem mnenju ni nobenega razloga, iz katerega bi morala družba ECL razlikovati notranje obloge svojih cevi iz cementne malte glede na trg. Trdila je, da je minimalna debelina obloge iz cementne malte v skladu z veljavnimi standardi EU 2,5 mm (4 mm z negativnim dovoljenim odstopanjem 1,5 mm). Zato se je strinjala s sklepi Komisije, da je debelina 3,5 mm, ki jo je družba ECL sporočila v svojem indijskem katalogu, znotraj dovoljenega odstopanja debeline za standarde Unije in indijske standarde.

(194)

Poleg tega je dvomila, da se je kljub obstoju različnih standardov proizvodni postopek razlikoval glede na namembni trg izdelka. Po njenem mnenju bi lahko družba ECL preprosto na novo označevala in na trgu Unije prodajala cevi, proizvedene v skladu z indijskimi normami v okviru dovoljenih odstopanj od norm EU.

(195)

Družba SG PAM je menila tudi, da trditev družbe ECL, da ni sistematično spremljala teže kovine svojih izdelkov, in se je zanašala na ocene, ni prepričljiva. Kovina je glavni povzročitelj stroškov pri ceveh in je ključni dejavnik za uspešnost in določanje cen proizvajalcev cevi iz nodularnega litega železa. Menila je, da je nezmožnost natančnega nadzora nad težo kovine še bolj presenetljiva, ker je na trgu Unije, kjer deluje družba ECL, še posebej izpostavljena vidikom učinkovite rabe virov in energijske učinkovitosti, saj si akterji prizadevajo čim bolj zmanjšati okoljski odtis javno financiranih projektov v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Po mnenju družbe SG PAM je uporaba standardnih nepreverjenih vrednosti v finančnih evidencah družbe ECL dodatno okrepila obstoječe dvome o resničnosti nabora podatkov, ki ga je družba ECL uporabila za izpolnjevanje vprašalnika.

(196)

Družba SG PAM je nadalje trdila, da bi morala Komisija glede na sedanje ugotovitve preveriti prejšnje odgovore družbe ECL, saj je Komisija uporabila enako metodologijo kot v sedanji preiskavi in ker bi lahko družba ECL tudi v prejšnjih preiskavah manipulirala s podatki.

(197)

Komisija se ni strinjala, da ugotovitve sedanje preiskave upravičujejo preverjanje podatkov družbe ECL ali drugih strank in da bi se lahko sedanje ugotovitve retroaktivno razširile na druga obdobja preiskave. Sklepi, sprejeti v tej preiskavi, so temeljili na podatkih, predloženih v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in so se nanašali na obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Zato je to trditev zavrnila.

(198)

Po razkritju je družba SG PAM od Komisije zahtevala, naj registrira uvoz družbe ECL za retroaktivno pobiranje dajatev, saj je menila, da bo družba ECL verjetno povečala svoje pošiljke in tako oblikovala znatno zalogo. Menila je, da je taka registracija v skladu z nedavno prakso Komisije.

(199)

Komisija je proučila zahtevo. Menila je, da noben element v spisu ne kaže, da bi se uvoz znatno povečal in da obstaja znatno tveganje nenadnega pritoka uvoza. Zato je zahtevo zavrnila.

(200)

Komisija je prejela tudi pripombe distributerjev na trgu Unije za cevi iz nodularnega litega železa, ki jih proizvaja družba ECL, in sicer od družb Valdro, Fusion Pipeline Products Limited (v nadaljnjem besedilu: Fusion Pipelines Products), CO.ME.CAR SRL, Deschacht, Idrovit SRL, Vodoskok d.d. in WAPPTech Ltd.

(201)

Vse družbe so poudarile pomen prisotnosti družbe ECL na trgu Unije in svojo gospodarsko odvisnost od njenega poslovanja.

(202)

Družba Valdro je menila, da brez družbe ECL na trgu ne bi bilo konkurence in da družba ECL ni izvajala praks, ki izkrivljajo trg. Navedla je tudi, da je njena glavna poslovna dejavnost prodaja cevi iz nodularnega litega železa, ki predstavlja večino prihodka družbe, in da bi v primeru prenehanja poslovanja prišlo do izgube delovnih mest.

(203)

Družba Fusion Pipeline Products je navedla tudi, da je velik del njenega poslovanja odvisen od družbe ECL in da bi morala Komisija sprejeti odločitev, s katero bi ohranila konkurenco na trgu Unije in preprečila monopole.

(204)

Družba Deschacht je med drugim trdila, da je družba SG PAM postavila zahteve glede izključne nabave in ji ni želela prodajati. Poudarila je pomen konkurenčnega alternativnega vira dobave na belgijskem trgu. Po njenem mnenju družba SG PAM ni imela konkurentov in je tako zelo zvišala cene, da distributerji niso mogli prodajati, pogodbeni izvajalci in podjetja za oskrbo z vodo pa so bili žrtve tega in so morali plačevati nerazumno visoke cene, ki so vplivale na projekte ter obremenile belgijske in evropske potrošnike in gospodarske akterje na trgu. Zato je menila, da se sedanja stopnja dajatve, ki se uporablja za družbo ECL, ne bi smela povečati.

(205)

Družba IBECO AB je menila, da je pomembno, da družba ECL ostane na trgu Unije. Navedla je, da trg v Skandinaviji od proizvodnje do veleprodaje prek svojega distributerja nadzoruje družba Saint Gobain.

(206)

Komisija je prejela tudi pripombe regionalne enote nacionalnega združenja italijanskih gradbenih podjetij ANCO Sardegna. Ta je menila, da bi nastal resen problem konkurence na trgu EU v sektorju cevi iz nodularnega litega železa, če ta indijski proizvajalec zaradi pregleda ne bi mogel prodajati v EU, kar bi negativno vplivalo na številna podjetja.

(207)

Čeprav pripombe distributerjev niso bile utemeljene, jih je Komisija proučila.

(208)

Komisija je podrobno pregledala vse trditve strank in dokaze v spisu. Vztrajala je pri svojem stališču, da je družba ECL predložila zavajajoče ali napačne informacije, da bi podcenila neto težo kovine, uporabljene za izračun stopnje dampinga, in sicer z namenom, da bi to stopnjo znižala v smislu člena 18(1), drugi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe. Zato podatkov ni bilo mogoče uporabiti kot podlago za izračun nove stopnje dampinga za družbo. Kot je pojasnjeno v oddelku 3, alternativnih podatkov, ki jih je predlagala družba ECL, prav tako ni bilo mogoče uporabiti.

(209)

Glede na navedeno Komisija ni imela druge možnosti, kot da v celoti zanemari informacije, ki jih je predložila družba ECL, in uporabi razpoložljiva dejstva za sprejetje svojih končnih ugotovitev o dampingu v zvezi z družbo ECL.

(210)

Ker ni bilo razpoložljivih evidentiranih podatkov za izračun stopnje dampinga, je Komisija poskušala identificirati najustreznejše informacije, ki so na voljo v tej zadevi. V zvezi s tem je Komisija menila, da bi lahko bila uporaba najvišje 19-odstotne stopnje dampinga, določene v prvotni preiskavi, primerna, ker je bila izračunana v obdobju prvotne preiskave na podlagi podatkov sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki je v Unijo izvažal znatne količine podobnih vrst izdelkov kot družba ECL.

(211)

Po razkritju je družba ECL trdila, da je uporaba 19-odstotne stopnje dampinga kaznovalna in da ni v skladu s členom 18(5) osnovne protidampinške uredbe. Menila je, da bi morala biti razpoložljiva dejstva tista, ki so „najprimernejša“ ali „najustreznejša“ na voljo v tej zadevi, za kar je potrebna primerjalna ocena, in da mora obstajati „logično razmerje“ med nadomestnimi in evidentiranimi dejstvi.

(212)

Na podlagi tega je družba ECL trdila, da uporaba 19-odstotne stopnje dampinga, izračunane pred skoraj osmimi leti za drugega proizvajalca izvoznika, nikakor ni najprimernejše ali najustreznejše dejstvo v tem kontekstu in da ni logične povezave s položajem družbe ECL. Poudarila je, da je bila v prvotni preiskavi 19-odstotna stopnja dampinga izračunana za družbo Jindal Saw, vendar je bila stopnja dampinga za družbo ECL le 4,1 %.

(213)

Družba ECL je poleg tega trdila, da so v tem primeru podatki, ki jih je predložila in preverila Komisija, pokazali, da so bile prodajne cene v Uniji znatno višje od stroškov proizvodnje/domače prodaje družbe ECL. Družba ECL je trdila, da je spremljala svoje cene in stroške, da bi preprečila damping. Zato izračun stopnje dampinga na podlagi lastnih podatkov družbe ECL z uporabo katere koli alternative količinske opredelitve, ki jo je predlagala družba ECL, nikoli ne bi mogel privesti do 19-odstotne stopnje dampinga.

(214)

Družba ECL je zato navedla, da je bila uporaba 19-odstotne stopnje dampinga družbe Jindal Saw očitno neustrezna in kaznovalna. Družba ECL je nadalje trdila, da bi lahko Komisija, če ne bo sprejela zahtevka za umik ali argumentov o razpoložljivih dejstvih, uporabila ugotovitve iz pregleda zaradi izteka ukrepa, zaključenega leta 2020, ki je novejši od podatkov iz prvotne preiskave in v katerem je Komisija izračunala 12-odstotno stopnjo dampinga.

(215)

Komisija je ponovno ocenila svoj predlog, da se kot razpoložljiva dejstva uporabi preostala stopnja dampinga iz prvotne preiskave. Menila je, da je bila zahteva družbe ECL, da svoje ugotovitve utemelji na novejših razpoložljivih dejstvih, upravičena – obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014, zato so bili podatki stari več kot osem let.

(216)

Poleg tega je Komisija menila, da je bila stopnja, določena v pregledu zaradi izteka ukrepa, le okvirna in da se je uporabila predvsem za določitev, ali so proizvajalci izvozniki v OPP v kontekstu svojega popolnega nesodelovanja še naprej izvažali po dampinških cenah. Poleg tega statistične izvozne cene niso nujno pomenile cen za neodvisne kupce, saj je velika večina nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov prodajala prek povezanih uvoznikov v Uniji.

(217)

Glede na navedeno se je Komisija odločila, da bo kot razpoložljiva dejstva uporabila statistične podatke, ki natančno odražajo OPP sedanje preiskave. Zato je Komisija uporabila izvozno ceno, sporočeno v podatkovni zbirki iz člena 14(6) (26), ki se je nanašala samo na prodajo družbe ECL v sedanjem OPP. Komisija je nato ceno dvignila na raven franko tovarna in jo prilagodila glede na dejstvo, da so bile cene večinoma med povezanimi strankami.

(218)

Ker ni bilo drugih novejših in zanesljivejših podatkov, je Komisija normalno vrednost določila na podlagi podatkov, ki jih je industrija Unije predložila v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa. Določena je bila na podlagi ponujenih, dogovorjenih in plačanih cen za več količin, premerov in vrst zadevnega izdelka v več različnih državah in občinah. Ker je normalna vrednost temeljila na podatkih iz leta 2020, je Komisija normalno vrednost, ki jo je industrija določila v pregledu zaradi izteka ukrepa, prilagodila glede na inflacijo med pregledom zaradi izteka ukrepa in sedanjim obdobjem preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom.

(219)

Komisija je primerjala izvozno ceno, določeno na podlagi statističnih podatkov v OPP, prilagojeno, kot je opisano zgoraj, z normalno vrednostjo, določeno v pregledu zaradi izteka ukrepa, ki jo je določila industrija Unije, prilagojeno glede na inflacijo.

(220)

Na podlagi tega je Komisija stopnjo dampinga določila na 12,89 %.

(221)

Po drugem razkritju ugotovitev v zvezi z uporabo razpoložljivih dejstev (oddelek 3.6) je družba ECL komentirala metodo, ki jo je Komisija uporabila za prilagoditev normalne vrednosti glede na inflacijo. Trdila je, da bi morala Komisija inflacijo izračunati na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin in ne na podlagi odstotnega povečanja inflacije, kot je predlagala Komisija.

(222)

Komisija je pregledala svoj izračun. Strinjala se je, da je uporaba indeksa cen življenjskih potrebščin ustreznejša metoda. Vendar je normalna vrednost za leto 2020 v pregledu zaradi izteka ukrepa temeljila na cenah med decembrom 2019 in marcem 2020, ne pa na celotnem letu 2020, kot jo je pri svojem izračunu uporabila družba ECL. Na podlagi tega je nova stopnja dampinga za družbo ECL znašala 13,14 %.

(223)

Indijska vlada je navedla, da je bil čas za predložitev pripomb o novi podlagi za razpoložljiva dejstva prekratek. Menila je tudi, da njene pripombe, ki jih je predložila po prvem razkritju ugotovitev, niso bile obravnavane. Poleg tega je trdila, da prilagoditev glede na inflacijo ni imela pravne podlage in da je dala zavajajoč rezultat.

(224)

Komisija je menila, da je bil rok (dva dneva), določen za predložitev pripomb na novi podlagi za razpoložljiva dejstva, zadosten, saj je bil omejen na uporabo razpoložljivih dejstev, opisanih v oddelku 3.6. Komisija je zato trditev zavrnila.

(225)

Komisija je tudi pojasnila, da je obravnavala vse pripombe strank, vključno s pripombami indijske vlade. Ker pa je Komisija razkrila le tisti del svojih ugotovitev, ki se je spremenil, novo razkritje ni vsebovalo ocene pripomb, ki so bile že obravnavane, niti pripomb, ki niso bile povezane z razpoložljivimi dejstvi, ki so bila nazadnje uporabljena.

(226)

V zvezi s trditvijo o inflaciji je Komisija opozorila, da indijska vlada ni utemeljila, zakaj je bila prilagoditev glede na inflacijo pravno neupravičena niti zakaj je dala zavajajoč rezultat. Nasprotno, prilagoditev normalne vrednosti, ki je bila prvotno določena leta 2020, glede na inflacijo je privedla do skladnih in s tem točnih ugotovitev za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je zato ugotovila, da je trditev neupravičena.

(227)

Po drugem razkritju nove podlage za razpoložljiva dejstva se družba SG PAM ni strinjala z izbiro razpoložljivih dejstev s strani Komisije. Menila je, da je Komisija opravila izjemno in neupravičeno omejevalno oceno tega, kaj se lahko uporabi kot razpoložljiva dejstva in kaj ne, kar je preseglo obstoječe zahteve in povzročilo diskriminacijo med izvozniki. Sklicevala se je zlasti na besedilo člena 18(1) in (6) osnovne protidampinške uredbe, ki določa, da so razpoložljiva dejstva „lahko manj ugodna“ za stranko, ki ni sodelovala ali ki je predložila zavajajoče informacije. Po mnenju družbe SG PAM je bil „manj ugoden“ izid neposredna in normalna posledica nesodelovanja te stranke in ne vključuje nikakršnega kaznovalnega namena, čeprav bi bil ta očitno utemeljen, če bi stranka namerno manipulirala s podatki. Družba SG PAM je nadalje menila, da osnovna protidampinška uredba ne določa niti zahtev glede tega, kako zelo „manj ugoden“ je lahko ali ne more biti izid, niti glede tega, kaj bi se moralo šteti kot „razpoložljiva dejstva“. Zato je menila, da ima Komisija diskrecijsko pravico pri izbiri razpoložljivih dejstev, ki pa ne bi smela privesti do ugodnejšega izida za nesodelujočo stranko. V nasprotnem primeru bi bil ogrožen učinek ukrepov trgovinske zaščite Unije. Zato je družba SG PAM menila, da Komisija družbi ECL ne bi smela zagotoviti preferencialne obravnave v primerjavi z drugimi nesodelujočimi družbami, in trdila, da je bila uporaba preostale stopnje iz prvotne preiskave upravičena. Tudi če bi stopnja dampinga, določena za druge sodelujoče in nesodelujoče izvoznike, temeljila na podatkih, ki so zdaj stari osem let, bi jo Komisija lahko uporabila, saj se je uporabljala tudi za nesodelujoče proizvajalce izvoznike.

(228)

Komisija je pregledala pripombe družbe SG PAM glede uporabe razpoložljivih dejstev. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 215, je obdobje prvotne preiskave trajalo od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014. Zato je Komisija menila, da je primerno, da svoje ugotovitve utemelji na novejših razpoložljivih dejstvih od tistih, ki so bila stara že osem let. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je predpostavka te pripombe napačna iz dveh razlogov. Prvič, namen člena 18(6) osnovne protidampinške uredbe ni kaznovati nesodelovanje, temveč poudariti, da „lahko“ privede do manj ugodnega izida kot polno sodelovanje. Drugič, ni mogoče ugotoviti, ali so uporabljena dejstva privedla do izida, ki je za družbo ECL manj ali bolj ugoden, kot če bi ta v celoti sodelovala. Družba ECL ni v celoti sodelovala v preiskavi, zato ni referenčne vrednosti, ki bi omogočala tako določitev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(229)

Družba SG PAM je trdila tudi, da je v prvotni preiskavi normalna vrednost temeljila samo na dobičkonosni prodaji ali konstruirani normalni vrednosti. V takih primerih je bila normalna vrednost ali konstruirana normalna vrednost, uporabljena za primerjavo, običajno višja od domačih prodajnih cen. Vendar se je Komisija pri posodobljenem izračunu dampinga oprla na cene, kot so bile sporočene na trgu, in ni nujno, da so te cene dobičkonosne. Ker od družbe ECL ni dobila zanesljivih informacij o stroških, mora Komisija domnevati, da na domačem indijskem trgu še vedno obstaja nedonosna prodaja. Zato bi bilo treba namesto normalne vrednosti, ki temelji na povprečni prodajni ceni indijskih proizvajalcev, kot je navedeno v zahtevku, upoštevati le navedene višje prodajne cene, saj je manj verjetno, da bodo nedonosne in zato neprimerne za izračun dampinga.

(230)

Komisija je opozorila, da je normalno vrednost določila industrija Unije sama v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa. Normalna vrednost je po navedbah industrije temeljila na številnih cenovnih ponudbah in je zato predstavljala povprečje cen v obdobju preiskave. Če bi izhajali iz najvišjih cen ob predpostavki, da so (relativno) nižje cene verjetno nedonosne, bi bilo to povsem špekulativno. Poleg tega se je razpon cen štel za primernega za določitev normalne vrednosti v obdobju preiskave zaradi izteka ukrepa, Komisija pa prav tako ni imela podlage, da bi izbrala le nekatere od njih. Zato je ugotovila, da je trditev neupravičena.

(231)

Družba SG PAM je nadalje trdila, da stopnje dampinga ne bi smeli zmanjšati za stopnjo izvozne subvencije iz prvotne preiskave, saj je Komisija sama v pregledu zaradi izteka ukrepa ugotovila, da se je raven izvoznih subvencij v Indiji znižala. Družba SG PAM je menila, da čeprav bi bil odbitek upravičen, če bi Komisija uporabila preostalo dajatev iz prvotne preiskave, v njenem novem pristopu ni bil upravičen, saj so se ugotovitve nanašale na obdobje, v katerem je družba ECL prejela manj subvencij. Družba SG PAM se je sklicevala na preiskave v zvezi z nadomestilom za družbo ECL, pri katerih se je Komisija odločila strankam povrniti razliko med izravnalno stopnjo, določeno v prvotni preiskavi, in ravnjo subvencij v obdobjih preiskave, kar dokazuje, da je družba ECL prejela manj subvencij, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Zato in ker ni bilo zanesljivih informacij o ravni izvoznih subvencij, je družba SG PAM menila, da se mora Komisija vzdržati znižanja stopnje dampinga za kakršno koli stopnjo izvozne subvencije ali vsaj zagotoviti, da znižanje stopnje ni višje od dejansko prejetih izvoznih subvencij.

(232)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Ker je bil sedanji pregled omejen na ponovno oceno stopnje dampinga, ne more služiti kot podlaga za določitev nove stopnje izvoznih subvencij v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Tudi če je bilo v pregledu zaradi izteka ukrepa in preiskavah v zvezi z nadomestilom ugotovljeno, da se je raven izvoznih subvencij znižala, je za družbo ECL še vedno veljala izravnalna dajatev v višini 9 %. Če torej Komisija od protidampinške stopnje ne bi odbila izvoznih subvencij oziroma bi odbila le del subvencij, se (ustrezna) raven izravnalne stopnje (od 9-odstotne izravnalne dajatve) za družbo prav tako ne bi smela uvesti. Zato ne bi bilo nikakršnega učinka na skupno stopnjo za družbo ECL. Metoda (odbitka izvoznih subvencij) je bila prav tako v skladu z metodo, ki jo je Komisija uporabila v preiskavi v zvezi z nadomestilom. Komisija je zato trditev zavrnila.

(233)

Kot je določeno v oddelku 3, je Komisija določila novo stopnjo dampinga za družbo ECL v višini 13,1 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 4, je Komisija uvedla 9-odstotno izravnalno dajatev za družbo ECL po ločeni protisubvencijski preiskavi, od katere je 6,04 % temeljilo na subvencijah, vezanih na izvoz. V skladu s pristopom, sprejetim v prvotni preiskavi, je Komisija v ločeni protisubvencijski preiskavi znižala stopnjo dampinga za zneske subvencij, ugotovljene v zvezi s shemami, ki so odvisne od izvoza. Na podlagi navedenega se naložijo naslednje stopnje dajatev:

(234)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč.

(235)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –