<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑401/15</NO.CASE><NO.CASE>C‑402/15</NO.CASE><NO.CASE>C‑403/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0401</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:430">EU:C:2016:430</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. WATHELETA – ZDRUŽENE ZADEVE OD C‑401/15 DO C‑403/15</P><P>DEPESME IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Melchiorja Watheleta,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160609">9. junija 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Združene zadeve od C‑401/15 do C‑403/15</HT></P><P>Noémie Depesme (C‑401/15),</P><P>Saïd Kerrou (C‑401/15),</P><P>Adrien Kauffmann (C‑402/15),</P><P>Maxime Lefort (C‑403/15)</P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Ministre de l’Enseignement supérieur et de la Recherche</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih je vložilo Cour administrative (Luksemburg))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Prosto gibanje oseb</KEYWORD><KEYWORD>Enako obravnavanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialne ugodnosti</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 492/2011</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7(2)</KEYWORD><KEYWORD>Finančna pomoč za visokošolski študij</KEYWORD><KEYWORD>Pogoj</KEYWORD><KEYWORD>Diskriminacija</KEYWORD><KEYWORD>Sorodstvena vez</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Mačeha ali očim</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predlogi za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na razlago člena 45 PDEU in člena 7(2) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20110405">5. aprila 2011</DATE> o prostem gibanju delavcev v Uniji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="141" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 141, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ti predlogi so bili vloženi v okviru treh sporov med Noémie Depesme in Saïdom Kerroujem, Adrienom Kauffmannom in Maximom Lefortom ter ministre de l’Enseignement supérieur et de la Recherche (minister za visoko šolstvo in znanost, v nadaljevanju: minister) v zvezi z zavrnitvijo dodelitve državnih finančnih pomoči za visokošolski študij za študijsko leto 2013/2014.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V ozadju teh predlogov so spremembe luksemburške zakonodaje po sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>S postavljenim vprašanjem je Sodišče pozvano, naj opredeli, ali pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> delavca migranta, ki je v novem členu 2a zakona z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE> o državni finančni pomoči za visokošolski študij, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne <DATE ISO="20130719">19. julija 2013</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Mémorial</HT> A 2013, str. 3214), sprejetega po sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zajema tudi pastorke tega delavca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Naj opozorim, da je ta zakonodaja predmet drugega predloga za sprejetje prehodne odločbe v zadevi Bragança Linares Verruga, ki še poteka pred Sodiščem in v okviru katerega sem sklepne predloge predstavil <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160602">2. junija 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑238/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:389">ECLI:EU:C:2016:389</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Ta druga zadeva bolj temeljito in neposredno obravnava vprašanje, ali je pogoj, ki ga je izbral luksemburški zakonodajalec, da je dodelitev državne finančne pomoči za visokošolski študij odvisna od minimalne delovne dobe v Luksemburgu, skladen s pravom Unije. Sodišču sem po analizi predlagal, naj odloči, da člen 7(2) Uredbe št. 492/2011 nasprotuje taki zakonodaji države članice, kot je luksemburški zakon.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih je treba izraze <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>pastorek<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>pastorka<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>pastorki<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> razumeti tako, da zadevajo razmerje med otrokom in osebo, s katero je oče ali mati tega otroka poročen(-a) ali s katero je sklenil(-a) registrirano partnerstvo, ki je enakovredno zakonski zvezi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uredba št. 492/2011</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 7 te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Delavec, ki je državljan države članice, na ozemlju drugih držav članic zaradi njegovega državljanstva ne sme biti obravnavan drugače kot domači delavci v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, predvsem glede plačila, odpustitve in, če postane brezposeln, glede vrnitve na delovno mesto ali ponovne zaposlitve.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Delavec uživa enake socialne in davčne ugodnosti kot domači delavci.</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 2004/38/ES</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>družinski član<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> državljana Unije je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46.</P></NOTE>. V skladu s tem členom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>družinski član<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> pomeni:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>(a)</NO.P><TXT>zakonca;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>partnerja, s katerim je državljan Unije sklenil registrirano partnerstvo na podlagi zakonodaje države članice, če zakonodaja države članice gostiteljice obravnava registrirana partnerstva kot enakovredna zakonski zvezi in v skladu s pogoji, določenimi v ustrezni zakonodaji države članice gostiteljice;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>potomce v ravni črti, ki so mlajši od 21 let ali so vzdrževane osebe, in tistega zakonca ali partnerja, opredeljenega v točki (b);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>vzdrževane prednike v ravni črti in vzdrževane prednike v ravni črti zakonca ali partnerja, opredeljenega v točki (b)<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Luksemburško pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 2 loi du <DATE ISO="20000622">22 juin 2000</DATE> concernant l’aide financière de l’État pour études supérieures (zakon z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE> o državni finančni pomoči za visokošolski študij), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne <DATE ISO="20100726">26. julija 2010</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Mémorial</HT> A 2010, str. 2040) (v nadaljevanju: zakon z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE>), je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Upravičenci do finančne pomoči</P></TI></TITLE><P>Do državne finančne pomoči za visokošolski študij so upravičeni študentje, ki so sprejeti na visokošolski študij in ki izpolnjujejo enega od teh pogojev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>so luksemburški državljani ali družinski člani luksemburškega državljana in imajo stalno prebivališče v Velikem vojvodstvu Luksemburg ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>so državljani druge države članice Evropske unije ali druge države članice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru [z dne <DATE ISO="19920502">2. maja 1992</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="001" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="1994">UL 1994, L 1, str. 3</REF.DOC.OJ>)] ali Švicarske konfederacije in prebivajo v Velikem vojvodstvu Luksemburg v skladu s poglavjem 2 spremenjenega zakona z dne <DATE ISO="20080829">29. avgusta 2008</DATE> o prostem gibanju oseb in priseljevanju kot zaposleni delavci, samozaposlene osebe, kot osebe, ki so ohranile ta status, kot družinski člani osebe, ki spada v eno od navedenih kategorij, ali kot osebe, ki so pridobile pravico do stalnega prebivanja […]</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></GR.SEQ></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Po izreku sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je bil s členom 1(1) zakona z dne <DATE ISO="20130719">19. julija 2013</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Mémorial</HT> A 2013, str. 3214) v zakon z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE> vstavljen člen 2a, ki določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Študent, ki ne prebiva v Velikem vojvodstvu Luksemburg, lahko prav tako prejema finančno pomoč za visokošolski študij, če je otrok delavca ali samozaposlene osebe, ki je luksemburški državljan ali državljan Evropske unije ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarske konfederacije in je v Luksemburgu zaposlena ali pa tam opravlja svojo dejavnost, ter če je bil ta delavec, ko je študent vložil prošnjo za finančno pomoč za visokošolski študij, v Luksemburgu zaposlen ali pa je tam opravljal svojo dejavnost nepretrgano vsaj pet let. Zaposlitev v Luksemburgu mora biti enakovredna vsaj polovici običajnega obsega dela, kot je določen v podjetju na podlagi zakona ali, če je to primerno, veljavne kolektivne pogodbe. Samozaposlena oseba mora biti na podlagi člena 1(4) Code de la sécurité sociale [(zakonik o socialni varnosti)] pet let pred vložitvijo prošnje za finančno pomoč za visokošolski študij neprekinjeno obvezno zavarovana v Velikem vojvodstvu Luksemburg.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Vendar je bil zakon z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE>, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne <DATE ISO="20130619">19. junija 2013</DATE> (v nadaljevanju: spremenjeni zakon z dne 22. junija), kmalu razveljavljen z loi du <DATE ISO="20140724">24 juillet 2014</DATE> concernant l’aide financière de l’État pour études supérieures (zakon z dne <DATE ISO="20140724">24. julija 2014</DATE> o državni finančni pomoči za visokošolski študij) (<HT TYPE="ITALIC">Mémorial</HT> A 2014, str. 2188).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Odtlej člen 3 zadnjenavedenega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Do državne finančne pomoči za visokošolski študij so upravičeni študentje in učenci, opredeljeni v členu 2, v nadaljevanju imenovani <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>študent<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/>, ki izpolnjujejo enega od teh pogojev:</P><P>[…]</P><?PAGE NO="4"?><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>za študente, ki ne prebivajo v Velikem vojvodstvu Luksemburg:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>so delavci, ki so luksemburški državljani ali državljani Evropske unije ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarske konfederacije in so v času vložitve prošnje za finančno pomoč za visokošolski študij v Velikem vojvodstvu Luksemburg zaposleni ali pa tam opravljajo svojo dejavnost, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>so otroci delavca, ki je luksemburški državljan ali državljan Evropske unije ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarske konfederacije in ki je v času, ko študent vloži prošnjo za finančno pomoč za visokošolski študij, v Velikem vojvodstvu Luksemburg zaposlen ali pa tam opravlja svojo dejavnost, če ta delavec še naprej prispeva k preživljanju študenta ter je bil v času, ko je študent vložil prošnjo za finančno pomoč za visokošolski študij, v Velikem vojvodstvu Luksemburg zaposlen ali pa je tam opravljal svojo dejavnost vsaj pet let v sedemletnem referenčnem obdobju, ki se izračuna retroaktivno od datuma vložitve prošnje za pridobitev finančne pomoči za visokošolski študij, ali – z odstopanjem – če je oseba, ki ima še naprej status delavca, v času prenehanja svoje dejavnosti izpolnila zgoraj določeno merilo petih let od sedmih.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje iz sporov o glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>N. Depesme je pastorka S. Kerrouja, ki je obmejni delavec v Velikem vojvodstvu Luksemburg. Živita v kraju Mont-Saint-Martin v Loreni (Francija), ki je blizu meje z Velikim vojvodstvom. N. Depesme je zaprosila za finančno pomoč države Luksemburg za visokošolski študij, da bi se vpisala v prvi letnik medicine na univerzi v Loreni v Nancyju (Francija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>A. Kauffmann je pastorek Patricka Kieferja, ki je prav tako obmejni delavec v Velikem vojvodstvu Luksemburg. Prebivata v kraju Marly Freskaty (Francija) v obmejni regiji Lorena. A. Kauffmann je za študij prava in ekonomije na univerzi v Loreni v Nancyju (Francija) zaprosil za finančno pomoč države Luksemburg za visokošolski študij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>M. Lefort je pastorek g. Terwoigna, ki je tudi obmejni delavec v Velikem vojvodstvu Luksemburg. G. Terwoigne se je z materjo M. Leforta poročil po smrti njenega moža. Prebivajo v kraju Vance (Belgija) v delu pokrajine Luxembourg, ki meji na Veliko vojvodstvo Luksemburg. M. Lefort je za študij sociologije in antropologije na katoliški univerzi v Leuvnu v Louvain-la-Neuve (Belgija) zaprosil za finančno pomoč države Luksemburg za visokošolski študij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>V različici spremenjenega zakona z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE>, ki se uporablja za dejansko stanje postopkov v glavni stvari, se zahtevane finančne pomoči dodelijo študentom, ki ne prebivajo na luksemburškem ozemlju, če je, prvič, prejemnik teh pomoči otrok delavca ali samozaposlene osebe, ki je luksemburški državljan ali državljan Unije, in če, drugič, v času, ko študent vloži prošnjo, ta delavec dela ali opravlja svojo dejavnost v Luksemburgu neprekinjeno vsaj pet let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Minister je z dopisi z dne 26. septembra, 17. oktobra in <DATE ISO="20131112">12. novembra 2013</DATE> zavrnil prošnje N. Depesme, A. Kauffmanna in M. Leforta, ker niso izpolnjevali pogojev iz spremenjenega zakona z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE>. Iz predložitvenih odločb izhaja, da je minister menil, da N. Depesme, A. Kauffmanna in M. Leforta ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>otroke<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> obmejnega delavca, saj v Luksemburgu delajo le njihovi očimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>N. Depesme je <DATE ISO="20131220">20. decembra 2013</DATE> pri Tribunal administratif de Luxembourg (upravno sodišče v Luxembourgu) vložila tožbo, katere namen je razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi, ki jo zadeva. Njen očim, S. Kerrou, je izjavil, da bo v tem postopku prostovoljno udeležen kot intervenient. M. Lefort in A. Kauffmann sta 20. januarja in <DATE ISO="20140425">25. aprila 2014</DATE> vložila podobni tožbi zoper odločbi o zavrnitvi, ki ju zadevata.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Upravno sodišče v Luxembourgu je s sodbami z dne <DATE ISO="20150115">15. januarja 2015</DATE> ugotovilo, da so tožbe N. Depesme, A. Kauffmanna in M. Leforta dopustne, vendar neutemeljene. N. Depesme, S. Kerrou, A. Kauffmann in M. Lefort so te sodbe izpodbijali pred predložitvenim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>N. Depesme in S. Kerrou sta pred tem sodiščem trdila predvsem, da se je zadnjenavedeni, ki je obmejni delavec v Luksemburgu že 14 let, <DATE ISO="20060524">24. maja 2006</DATE> poročil z materjo N. Depesme. Od takrat naj bi vsi trije živeli v istem bivališču, S. Kerrou pa naj bi prispeval k preživljanju ženinega otroka, vključno kar zadeva visokošolski študij. Poleg tega naj bi za tega otroka pred začetkom njegovega visokošolskega študija prejemal luksemburški družinski dodatek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>A. Kauffmann trdi, da so se njegovi starši ločili leta 2003 in da so razvezani od <DATE ISO="20050620">20. junija 2005</DATE>. Izključna pravica do varstva in vzgoje otrok naj bi bila dodeljena njegovi materi. Ta naj bi se <DATE ISO="20070310">10. marca 2007</DATE> poročila s P. Kieferjem, od takrat pa naj bi vsi trije živeli pod isto streho. P. Kiefer naj bi A. Kauffmannu pomagal pri njegovem preživljanju in šolanju. Zanj naj bi prejemal tudi luksemburški družinski dodatek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Nazadnje, M. Lefort trdi, da je njegov oče umrl. Njegova mati naj bi se poročila z g. Terwoignem, ki je že več kot pet let obmejni delavec v Luksemburgu. Od takrat naj bi živel z materjo in očimom, g. Terwoignem, ki naj bi v celoti prispeval k pokrivanju finančnega bremena gospodinjstva. Prav tako naj bi kril tudi stroške visokošolskega študija M. Leforta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Država Luksemburg v odgovor na te dejanske trditve navaja, da N. Depesme, A. Kauffmann in M. Lefort <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>s pravnega vidika<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> niso otroci svojih očimov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Cour administrative (Luxembourg) (upravno sodišče v Luxembourgu) v predložitvenih odločbah poudarja, da je člen 2a spremenjenega zakona z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE> posledica sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Predložitveno sodišče meni, da v sporih, ki so mu predloženi, niso sporni pogoji za dodelitev, ki jih določa novi zakon, temveč sam pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, ki se uporablja v zakonu in na katerega se nanaša zgoraj navedena sodba Sodišča. Sorodstveno vez pa bi bilo mogoče preučiti s pravnega in ekonomskega vidika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Cour administrative prekinilo odločanje in Sodišču predložilo vprašanje za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlogi za sprejetje predhodne odločbe in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Cour administrative je Sodišču s tremi odločbami z dne <DATE ISO="20150722">22. julija 2015</DATE>, ki so na Sodišče prispele <DATE ISO="20150724">24. julija 2015</DATE>, v skladu s členom 267 PDEU postavilo tri vprašanja za predhodno odločanje, ki imajo razen ene razlike enako vsebino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V zadevi C‑403/15 predložitveno sodišče določbam prava Unije, navedenim v drugih dveh zadevah, namreč dodaja člen 33(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), po potrebi v povezavi s členom 7 te listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Najcelovitejša oblika postavljenega vprašanja je torej ta:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Ali je za učinkovito izpolnitev zahtev prepovedi diskriminacije v skladu z določbami člena 7(2) Uredbe [št. 492/2011] v povezavi s členom 45(2) PDEU na podlagi člena 33(1) Listine, po potrebi v povezavi z njenim členom 7, ob upoštevanju dejanske stopnje povezanosti med študentom nerezidentom, tj. prosilcem za finančno pomoč za visokošolski študij, ter družbo in trgom dela Luksemburga, tj. države članice, v kateri je obmejni delavec zaposlen ali opravlja svojo dejavnost pod pogoji iz člena 2a [spremenjenega zakona z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE>], ki je bil sprejet zaradi sodbe Sodišča Evropske unije z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE> [, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)],</P><?PAGE NO="6"?><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>treba šteti, da pogoj, da je zadevni študent <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/> zadevnega obmejnega delavca, pomeni, da je študent njegov <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>potomec v ravni črti ali otrok, katerega sorodstvena vez je pravno priznana<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="2018" ID="QE0019"/>, pri čemer je poudarek na sorodstveni vezi med študentom in obmejnim delavcem, ki naj bi bila podlaga za predvideno povezanost, oziroma</P></ITEM><ITEM><P>ali je treba poudariti dejstvo, da obmejni delavec <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>še naprej preživlja študenta<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="2018" ID="QE0020"/>, čeprav ga s študentom ne povezuje nujno pravno priznana sorodstvena vez, in sicer predvsem na podlagi vezi, ki izhaja iz življenjske skupnosti zaradi poroke z enim od staršev, ki ima pravno priznano sorodstveno vez s študentom?</P></ITEM></LIST><P>Kar zadeva zgoraj navedeno drugo možnost, ali mora prispevek obmejnega delavca, ki je hipotetično neobvezen (v primeru, da ni izključen), vendar je podoben prispevku enega ali obeh od staršev, ki so s študentom povezani s pravno priznano sorodstveno vezjo in imajo zato pravno obveznost, da ga preživljajo, izpolnjevati določena vsebinska merila?<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili N. Depesme, S. Kerrou, A. Kauffmann in M. Lefort, luksemburška vlada ter Evropska komisija. Sodišče je ob koncu pisne faze postopka menilo, da ima na voljo dovolj informacij, da lahko o zadevi odloči brez obravnave, v skladu s členom 76(2) Poslovnika Sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne pripombe o sodbi Giersch in drugi ter uredbi, ki se uporablja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodba Giersch in drugi</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče večkrat poudari povezavo med sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in spremembo zakona o državni finančni pomoči za visokošolski študij. Ta povezava je izrecno potrjena v obrazložitvenem memorandumu k osnutku zakona št. 6585, ki je podlaga za sprejetje zakona z dne <DATE ISO="20130719">19. julija 2013</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>V skladu z besedilom obrazložitvenega memoranduma je bil namen spremembe ureditve v zvezi s finančnimi pomočmi države Luksemburg za visokošolski študij <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>upoštevati posledice<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej osnutek zakona št. 6585 o spremembi zakona z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE> o državni finančni pomoči za visokošolski študij (dokument 6585 z dne <DATE ISO="20130705">5. julija 2013</DATE>, str. 2, ki je na voljo na spletnem mestu poslanske zbornice Velikega vojvodstva Luksemburg na tej povezavi: http://www.chd.lu/wps/portal/public/RoleEtendu?action=doDocpaDetails&amp;id=6585#).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Kar zadeva osrednji problem iz postopkov v glavni stvari, je res, da je Sodišče v točki 39 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), opozorilo na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>financiranje študija, ki ga <HT TYPE="ITALIC">otrokom</HT> delavcev plačuje država članica, za delavca migranta pomeni socialno ugodnost v smislu […] člena 7(2) [Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne <DATE ISO="19681015">15. oktobra 1968</DATE> o prostem gibanju delavcev v Skupnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 15.</P></NOTE>, kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46.</P></NOTE>]<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Prav tako je potrdilo, da so družinski člani delavca migranta posredno upravičeni do enakega obravnavanja, ki je priznano temu delavcu s členom 7(2), in da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>[k]er dodelitev financiranja študija otroku delavca migranta za delavca migranta pomeni socialno ugodnost, se lahko otrok sam sklicuje na to določbo za pridobitev tega financiranja, če je v skladu z nacionalnim pravom to dodeljeno neposredno študentu<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C-20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Uredba, ki se uporablja</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe navaja razlago člena 7(2) Uredbe št. 492/2011. V sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pa se Sodišče sklicuje na Uredbo št. 1612/68.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Vendar ta razlika nikakor ne vpliva na upoštevnost sodbe v postopkih v glavni stvari. Čeprav je bila Uredba št. 1612/68 z učinkom od <DATE ISO="20110615">15. junija 2011</DATE> razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 492/2011, je člen 7 namreč povsem enak v obeh uredbah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Poleg tega člen 41, drugi odstavek, Uredbe št. 492/2011 določa, da se sklicevanja na Uredbo št. 1612/68 upoštevajo kot sklicevanja na Uredbo št. 492/2011.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Za koristen odgovor predložitvenemu sodišču bo najprej treba razložiti pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> delavca migranta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ali ta pojem, kot ga vsebuje sodna praksa Sodišča v zvezi s členom 7(2) Uredbe št. 1612/68 (postal člen 7(2) Uredbe št. 492/2011), zadeva izključno pravno priznano sorodstveno vez ali zajema tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>pastorke<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> delavca, torej otroke njegovega zakonca, ne da bi morala biti med njima pravno priznana vez?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Le če se bo upoštevala druga razlaga – kar menim, da se bo – se bo nato treba vprašati o morebitni zahtevi v zvezi z določenim prispevkom obmejnega delavca k preživljanju otroka.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> delavca migranta</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Razlaga Sodišča lahko temelji na dveh ugotovitvah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Prvič, v skladu z ustaljeno sodno prakso financiranje študija, ki ga država članica dodeli otrokom delavcev, za delavca migranta pomeni socialno ugodnost v smislu člena 7(2) Uredbe št. 1612/68, če ta otroka še naprej preživlja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920226">26. februarja 1992</DATE>, <NAME.CASE>Bernini</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑3/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:89">EU:C:1992:89</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990608">8. junija 1999</DATE>, <NAME.CASE>Meeusen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:284">EU:C:1999:284</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120614">14. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑542/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:346">EU:C:2012:346</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega je bilo njegovim družinskim članom priznano, da so posredno upravičeni do enakega obravnavanja iz tega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920226">26. februarja 1992</DATE>, <NAME.CASE>Bernini</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑3/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:89">EU:C:1992:89</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120614">14. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑542/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:346">EU:C:2012:346</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi – vendar v zvezi s kritjem za zagotavljanje minimalnih sredstev za preživljanje – sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850618">18. junija 1985</DATE>, <NAME.CASE>Lebon</NAME.CASE> (<NO.CASE>316/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:302">EU:C:1987:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Drugič, v skladu s členom 10(1) Uredbe št. 1612/68 so imeli zakonec delavca, ki je državljan države članice, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, pravico, da se mu pridružijo v drugi državi članici, ne glede na njihovo državljanstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Sodišče je razložilo, da je to <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>[p]ravico pridružiti se delavcu migrantu, ki jo imajo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>njegov zakonec in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="2018" ID="QE0029"/>, […] poleg tega treba razlagati tako, da koristi potomcem tega delavca in <HT TYPE="ITALIC">potomcem njegovega zakonca</HT>. Ozka razlaga te določbe, po kateri imajo le skupni otroci delavca migranta in njegovega zakonca pravico, da se jima pridružijo, bi bila namreč v nasprotju s ciljem [integracije družinskih članov delavcev migrantov] iz Uredbe št. 1612/68.<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020917">17. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Baumbast in R</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑413/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:493">EU:C:2002:493</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>S spremembo Uredbe št. 1612/68 z Direktivo 2004/38 je bil člen 10 Uredbe št. 1612/68 sicer razveljavljen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej člen 38 Direktive 2004/38.</P></NOTE> Toda treba je ugotoviti, prvič, da je bila ta določba v korist vseh državljanov Unije povzeta v členu 2 Direktive 2004/38 in da je, drugič, zakonodajalec Unije natančno navedel formalno opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>potomca<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, pri čemer je upošteval široko razlago Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2, točka 2(c), Direktive 2004/38 se za družinske člane državljana Unije štejejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>potomc[i] v ravni črti, ki so mlajši od 21 let ali so vzdrževane osebe, <HT TYPE="ITALIC">in tist[i] zakonca ali partnerja</HT><QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Moj poudarek. Ugotavljam, da se podobna opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>družine<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> uporablja tudi v členu 4 Direktive Sveta 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Ker sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), vključno s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, ki se v njej uporablja, zadeva Uredbo št. 1612/68 in je bila izdana po sprejetju Direktive 2004/38, se nedvomno umešča v okoliščine te spremembe sodne prakse in zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Luksemburška vlada tej kontekstualni in zgodovinski razlagi nasprotuje s strogim ločevanjem področij uporabe Uredbe št. 492/2011 in Direktive 2004/38. Navedena direktiva naj bi zadevala le pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, in ne pravice obmejnih delavcev do prejemanja enakih socialnih ugodnosti kot domači delavci, ki je določena v členu 7(2) Uredbe št. 492/2011.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej pisna stališča luksemburške vlade (točka 23).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Po mnenju te vlade sklicevanje na opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>družinski član<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> iz Direktive 2004/38 zato ni upoštevno za presojo v zvezi z načelom prepovedi diskriminacije delavcev v okviru Uredbe št. 492/2011.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej pisna stališča luksemburške vlade (točka 22).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>S to trditvijo, ki strogo razlikuje med področji uporabe obeh predpisov in bi zahtevala, da družina državljana Unije ni nujno enaka kot družina državljana Unije, kadar se ta obravnava kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, se ne strinjam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Ne le, da ne upošteva razvoja zakonodaje Unije, ki sem jo opisal zgoraj, temveč poleg tega pripelje do položajev, ki jih ni mogoče upravičiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Treba je namreč opozoriti, da je Sodišče široko opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> podalo v okviru zadeve, v kateri se je obravnavala pravica <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>[o]tro[k] državljana države članice, ki je zaposlen ali je bil zaposlen v drugi državi članici, [do] dostopa do [šolanja] pod enakimi pogoji kot državljani te države, če prebivajo na njenem ozemlju<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Člen 12 Uredbe št. 1612/68. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020917">17. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Baumbast in R</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑413/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:493">EU:C:2002:493</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ta pravica, ki je bila takrat določena v členu 12 Uredbe št. 1612/68, je z enakimi besedami še naprej navedena v Uredbi št. 492/2011.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Člen 10 Uredbe št. 492/2011.</P></NOTE> Dejstvo, da Sodišče te določbe od sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020917">17. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Baumbast in R</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑413/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:493">EU:C:2002:493</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni razlagalo drugače, konkretno pomeni, da imajo potomci delavca migranta in potomci njegovega zakonca v skladu s členom 10 Uredbe št. 492/2011 pravico do dostopa do šolskega sistema države članice gostiteljice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Če bi moralo Sodišče upoštevati trditve luksemburške vlade, bi to torej pomenilo, da bi se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> v okviru pravice do šolanja (člen 10 Uredbe št. 492/2011) razlagal široko, kar zadeva dodelitev enakih socialnih in davčnih ugodnosti, kot jih imajo domači delavci (člen 7 Uredbe št. 492/2011), vključno z ugodnostmi v zvezi s financiranjem študija, pa bi se razlagal ozko.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Tako različno razumevanje pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> za uporabo iste uredbe zagotovo ne bi bilo upravičeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Poleg tega je zakonodajalec Unije nedavno potrdil enotnost pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>družinski člani<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, ne glede na to, ali se obravnava z vidika delavca ali s širšega vidika državljanstva Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo 1 Direktive 2014/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE> o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="128" PAGE.FIRST="8" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 128, str. 8</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>, je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>[p]rosto gibanje delavcev […] temeljna svoboščina državljanov Unije in eden od stebrov notranjega trga v Uniji, kot je določeno v členu 45 [PDEU]. Izvajanje te svoboščine je nadalje razvito s pravom Unije, katerega cilj je zagotoviti dosledno uresničevanje pravic, ki so podeljene državljanom Unije in njihovim družinskim članom. <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/><HT TYPE="ITALIC">Družinski člani<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="2018" ID="QE0042"/> bi bilo treba razumeti enako, kot je ta pojem opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive [2004/38], ki se uporablja tudi za družinske člane obmejnih delavcev</HT>.<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2, točka 2, te direktive pa je njeno področje uporabe <HT TYPE="ITALIC">enako</HT> področju uporabe Uredbe št. 492/2011. Člen 1 Direktive 2014/54 poleg tega določa, da je njen namen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>spodbuja[nje] enotn[e] uporab[e] in zagotovit[ev] spoštovanja v praksi pravic, zagotovljenih s členom 45 PDEU in s členi 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Zato se mi zdi, da je Direktivo 2014/54, ki velja od <DATE ISO="20140520">20. maja 2014</DATE>, mogoče v celoti uporabiti v postopkih v glavni stvari, saj državam članicam v členu 3(1) nalaga, naj zagotovijo, da so delavcem in njihovim družinskim članom, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>[menijo,] da jim je bila storjena krivica, ker ni bilo upoštevano načelo enakega obravnavanja<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, na voljo sodni postopki, s katerimi se zagotovi spoštovanje obveznosti iz člena 45 PDEU in členov od 1 do 10 Uredbe št. 492/2011.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Namreč, ali je treba še vedno opozarjati, da obveznost države članice, ki izhaja iz direktive, da doseže rezultat, predviden v tej direktivi, in njena dolžnost, da sprejme vse splošne ali posebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja te obveznosti, veljata za vse organe države članice, vključno s sodnimi organi v okviru njihovih pristojnosti?<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V zvezi z novejšo ustaljeno sodno prakso glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160419">19. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>DI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:278">EU:C:2016:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> To konkretno pomeni, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>da mora ob uporabi nacionalnega prava, pri čemer gre lahko za določbe, ki so <HT TYPE="ITALIC">starejše</HT> ali novejše od direktive, nacionalno sodišče, ki je dolžno podati njegovo razlago, to storiti glede na samo besedilo in namen direktive, da bi se dosegel rezultat, ki je predviden v njej, in tako zagotoviti skladnost s členom [288, tretji odstavek, PDEU]<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901113">13. novembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Marleasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑106/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:395">EU:C:1990:395</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je z Direktivo 2014/54 potrjeno, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, ki je lahko posredno upravičen do načela enakosti iz člena 7(2) Uredbe št. 492/2011, razlagati prav ob upoštevanju pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>družinski člani<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, kakor je bil opredeljen v sodni praksi Sodišča v zvezi z Uredbo št. 1612/1968 in nato povzet v členu 2 Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Do enake ugotovitve pride T. Stein pri analizi sodne prakse Sodišča in predpisov sekundarnega prava, v katerih se uporablja pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>družina<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>. Po njegovem mnenju je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>družina<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> v pravu Unije zasnovan na konceptu družine, ki temelji na zakonskem razmerju, vključno z registriranimi partnerstvi, vendar presega tradicionalni pojem primarne družine, saj zajema vzdrževane člane (Stein, T., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>The notion of the term of family on european level with a focus on the case law of the European Court of Human Rights and the European Court of Justice<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, v: Verbeke, A., Scherpe, J.‑M., Declerck, Ch., Helms, T., in Senaeve, P. (ured.), <HT TYPE="ITALIC">Confronting the frontiers of family and succession law: liber amicorum Walter Pintens</HT>, zv. 2, Cambridge/Antwerpen, Portland/Intersentia, 2012, str. od 1375 do 1392, zlasti str. 1391).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Poleg tega je ta razlaga v skladu z razlago <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, kot je varovano s členom 7 Listine in členom 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> v Rimu. Evropsko sodišče za človekove pravice se je namreč postopoma oddaljilo zlasti od načela v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>sorodstvenim razmerjem<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> in priznalo možnost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>dejanskih družinskih razmerij<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v tem smislu sodbo ESČP z dne <DATE ISO="19970422">22. aprila 1997</DATE>, X, Y in Z proti Združenemu kraljestvu (ECLI:CE:ECHR:1997:0422JUD002183093).</P></NOTE> V skladu s členom 52(3) Listine pa je treba pravicam, ki jih ta listina vsebuje in ustrezajo pravicam, zagotovljenim z navedeno konvencijo, pripisati enak pomen in obseg.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>S primerom bo mogoče dokončno dokazati neupoštevnost strogo pravne opredelitve sorodstvene vezi v okviru člena 7 Uredbe št. 492/2011 ter socialnih in davčnih ugodnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Predstavljajmo si sestavljeno družino s tremi otroki. Prvi otrok je bil star le nekaj mesecev, ko je v avtomobilski nesreči izgubil očeta. Ko je bil star tri leta, je njegova mati srečala moškega, ki je bil razvezan in oče dvoletnega otroka, glede katerega je imel izključno pravico do varstva in vzgoje. V tej novi zvezi se je rodil tretji otrok. Družina živi v Belgiji, nekaj kilometrov od Luksemburga, kjer mati dela že več kot deset let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Če bi bilo treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>otrok<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, uporabljen v členu 2a spremenjenega zakona z dne <DATE ISO="20000622">22. junija 2000</DATE>, razlagati ozko, bi v takih okoliščinah to pomenilo, da bi lahko mati finančno pomoč države Luksemburg za visokošolski študij dobila za lastnega otroka in skupnega otroka para. Otrok zakonca, ki v tej družini živi že od svojega drugega leta, pa ne bi mogel prejemati enake pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov torej menim, da je treba otroka, ki z delavcem migrantom nima pravno priznane vezi, vendar ustreza opredelitvi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>družinski član<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> iz člena 2, točka 2, Direktive 2004/38, obravnavati kot otroka tega delavca in posrednega upravičenca do socialnih ugodnosti iz člena 7(2) Uredbe št. 492/2011.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Nujnost tistega od staršev brez pravne vezi, da sodeluje pri preživljanju otroka</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se v drugem delu vprašanja za predhodno odločanje sprašuje tudi o stopnji prispevka, ki ga mora obmejni delavec nameniti preživljanju študenta, s katerim nima pravno priznane vezi, da se mu omogoči prejemanje finančne pomoči, kakršna se obravnava v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Res je, da v skladu s sodno prakso Sodišča, navedeno v točki 39 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>financiranje študija, ki ga otrokom delavcev plačuje država, za delavca migranta pomeni socialno ugodnost v smislu člena 7(2) Uredbe št. 1612/68 [(postal člen 7(2) Uredbe št. 492/2011)], <HT TYPE="ITALIC">če otroka še naprej preživlja</HT><QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Res je tudi, da se je člen 10 Uredbe št. 1612/68 nanašal na zakonca delavca in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>njun[e] potomc[e], ki so stari manj kot 21 let <HT TYPE="ITALIC">ali so vzdrževani družinski člani</HT><QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> in da je bil izraz povzet v členu 2, točka 2(c), Direktive 2004/38.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Sodišče menilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>status družinskega člana ne predpostavlja […] obstoja pravice do preživnine<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850618">18. junija 1985</DATE>, <NAME.CASE>Lebon</NAME.CASE> (<NO.CASE>316/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:302">EU:C:1987:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Namreč, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>[č]e bi to držalo, bi bila združitev družine odvisna od nacionalnih zakonodaj, ki se razlikujejo od države do države, kar bi privedlo do neenotne uporabe prava Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850618">18. junija 1985</DATE>, <NAME.CASE>Lebon</NAME.CASE> (<NO.CASE>316/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:302">EU:C:1987:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Treba je ugotoviti, da enak razmislek velja za prispevek, ki ga zakonec nameni svojim pastorkom. Zato se še vedno zdi primerno šteti, da je status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>vzdrževanega družinskega člana posledica dejanskega položaja<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850618">18. junija 1985</DATE>, <NAME.CASE>Lebon</NAME.CASE> (<NO.CASE>316/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:302">EU:C:1987:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> o katerem mora presojati uprava in nato po potrebi sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Ta razlaga je poleg tega v skladu z navedeno sodno prakso, v kateri ima širši izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>otroka […] vzdržuje [preživlja]<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> prednost pred izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>vzdrževani otrok<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Pogoj v zvezi s prispevkom k preživljanju otroka je posledica dejanskega položaja, ki ga je mogoče dokazati z objektivnimi elementi, kot je sklenitev zakonske zveze (ali registrirano partnerstvo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>pravnega<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> starša z mačeho/očimom) ali skupno stalno prebivališče, ne da bi bilo treba določiti razloge za uporabo te podpore ne natančno ovrednotiti njen obseg.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ni mogoče sprejeti stališča luksemburške vlade, ki meni, da njena uprava ne more za vsak posamezen primer preučiti, ali in koliko obmejni delavec, ki je mačeha ali očim študenta, prispeva ali ne prispeva k njegovemu preživljanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej pisna stališča luksemburške vlade (točka 46).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Najprej, domneva se, da je otrok do 21. leta vzdrževan, saj člen 2, točka 2(c), Direktive 2004/38 pogoj v zvezi z vzdrževanjem določa kot alternativo pogoju v zvezi s starostjo po 21. letu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Nato, iz stališč tožečih strank v postopku v glavni stvari izhaja, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>vzdrževanje<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> otroka v gospodinjstvu merilo za izplačilo družinskega dodatka (ki ga v obravnavani zadevi prejemata vsaj dva zadevna očima), kar pa ne povzroča posebnih težav, saj se ne zahteva izpolnjevanje pogoja v zvezi s pravno priznanim sorodstvom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej pisna stališča N. Depesme in S. Kerrouja (str. 21) ter pisna stališča A. Kauffmanna (točka 90 in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Nazadnje, luksemburški zakonodajalec je v členu 3 zdaj veljavnega zakona, torej zakona z dne <DATE ISO="20140724">24. julija 2014</DATE> o državni finančni pomoči za visokošolski študij, določil pogoj, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>delavec še naprej prispeva k preživljanju študenta<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>. Zato ni mogoče šteti, da uprava take zahteve ne more preveriti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Cour administrative (Luxembourg), odgovori:</TXT><P>Člen 45 PDEU in člen 7(2) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20110405">5. aprila 2011</DATE> o prostem gibanju delavcev v Uniji je treba razlagati tako, da je otroka, ki z delavcem migrantom nima pravno priznane vezi, vendar je potomec zakonca (ali registriranega partnerja) tega delavca, treba obravnavati kot otroka navedenega delavca. Na podlagi tega je posredno upravičen do socialnih ugodnosti iz člena 7(2) Uredbe št. 492/2011, če ga delavec preživlja.</P><P>Pogoj v zvezi s prispevkom k preživljanju otroka je posledica dejanskega položaja, pri čemer ni treba niti določiti razlogov za uporabo te podpore niti natančno ovrednotiti njenega obsega.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>