OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Blagny“

Referenčna številka EU: PDO-FR-A1023-AM01 – 13. julij 2026

1.   Ime proizvoda

„Blagny“

2.   Vrsta geografske označbe

☑

ZOP

☐

ZGO

3.   Sektor

☐	kmetijski proizvodi

☑

vina

☐	žgane pijače

4.   Država, ki ji pripada geografsko območje

Francija

5.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ministrstvo za kmetijstvo, agroživilstvo in prehransko suverenost, generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko uspešnost podjetij

6.   Opredelitev kot standardna sprememba

Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.

Spremembe specifikacije proizvoda so standardne spremembe v skladu z opredelitvijo iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.

Zahtevek za spremembo ZOP „Blagny“ ne vključuje nobenega od treh primerov, ki pomenijo spremembo na ravni Unije, zlasti pa sprememba:

(a)	ne vključuje spremembe imena ali uporabe imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo;

(b)	ne more izničiti povezave z geografskim območjem;

(c)	ne vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda.

Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na standardno spremembo.

7.   Opis odobrenih standardnih sprememb

Naslov

Geografsko območje

Opis

V poglavju I, oddelek IV(1), specifikacije proizvoda je bil dodan stavek „Zemljevidi geografskega območja so dostopni na spletišču inštituta INAO.“

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Razmejeno območje parcel

Opis

Zadnji stavek v poglavju I, oddelek IV(2), specifikacije proizvoda je bil spremenjen: „Zemljevidi razmejenega območja parcel so dostopni na spletišču inštituta INAO.“

Zadnji stavek v poglavju I, oddelek IV(2)(b), specifikacije proizvoda je bil spremenjen: „Zemljevidi razmejenega območja parcel so dostopni na spletišču inštituta INAO.“

Na podlagi sklepa pristojnega nacionalnega odbora je nacionalni inštitut za poreklo in kakovost INAO (Institut national de l‘origine et de la qualité) spremenil svoje postopke in zemljevidov, na katerih je prikazano razmejeno območje parcel, ne bo več deponiral pri občinskih upravah zadevnih občin, temveč jih bo objavil neposredno na svojem spletišču.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Območje v neposredni bližini

Opis

V poglavju I, oddelek IV(3), specifikacije proizvoda je za besedilom „zajema ozemlje naslednjih občin“ dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je območje v neposredni bližini navedeno po uradnem geografskem kodeksu v različici, veljavni leta 2024, ki ga vsako leto objavi nacionalni statistični inštitut INSEE (Institut national de la statistique et des études économiques). Ta dodani sklic omogoča, da je razmejitev območja v neposredni bližini pravno varna.

Imena občin, ki sestavljajo območje, so posodobljena zaradi upoštevanja upravnih sprememb. Meje območja ostajajo enake.

Enotni dokument je spremenjen v točki Dodatne veljavne zahteve.

☑	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Sorte vinske trte

Opis

V poglavju I, oddelek V(1)(a) in (b), specifikacije proizvoda je bilo za dovoljene sorte dodano naslednje: „césar N, če nacionalni inštitut za poreklo in kakovost, organ za zaščito in upravljanje ter zadevni gospodarski subjekt podpišejo sporazum v skladu z okvirnim sporazumom, ki ga odobri pristojni nacionalni odbor“.

Dodana je bila kot prilagoditveno obetavna sorta, ker ima agronomske značilnosti, ki so zanimive za označbo zaradi prilagajanja podnebnim spremembam, ter aromatični profil, ki je skladen s tistim, ki ga želijo doseči proizvajalci.

Spremenjena je bila točka Sorte vinske trte v enotnem dokumentu.

☑	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Pravila o sortnih deležih na vinogradniškem gospodarstvu

Opis

V poglavju I, oddelek V(2), specifikacije proizvoda je bil dodan naslednji prvi odstavek: „Delež sorte césar N je omejen na 10 % sort vinske trte in en hektar na vinogradniško gospodarstvo. Skladnost sort vinske trte se ocenjuje na vseh parcelah vinogradniškega gospodarstva, ki prideluje vino z označbo.“

Površine prilagoditveno obetavnih sort so omejene, saj se te sorte uvajajo za obdobje ocenjevanja v okviru vsakega sodelujočega vinogradniškega gospodarstva.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Gostota zasaditve

Opis

V poglavju I, oddelek VI(1)(a), specifikacije proizvoda je bil dodan naslednji odstavek: „Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je lahko 5 000 trsov na hektar z razdaljo med vrstami 2,20 metra ali manj, če nacionalni inštitut za poreklo in kakovost, organ za zaščito in upravljanje, zadevni pooblaščeni gospodarski subjekt ter izvajalec vinifikacije podpišejo sporazum v skladu z okvirnim sporazumom, ki ga je odobril pristojni nacionalni odbor. Površina teh trt je omejena na 10 % skupne površine parcel vinogradniškega gospodarstva, ki prideluje vino z označbo, in na en hektar na vinogradniško gospodarstvo.“

Določba vinogradnikom omogoča, da tak način vzgoje vinograda preskusijo na omejenih površinah in ocenijo prilagoditev praks podnebnim spremembam.

Spremenjena je bila točka Vinarske prakse v enotnem dokumentu.

☑	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Rez

Opis

V poglavju I, oddelku VI(1)(b), specifikacije proizvoda je bil dodan naslednji stavek: „Pri trtah, zasajenih z gostoto manj kot 9 000 trsov na hektar, so bila pravila rezi prilagojena tako, da upoštevajo, da se število očes ali rodnih mladik na trs šteje na kvadratni meter.“

To pravilo je bilo dodano za ureditev rezi na parcelah s posebno gostoto v primerjavi s tradicionalno gostoto.

☑	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Stanje vinske trte

Opis

V poglavju I, oddelek VI(1)(f), specifikacije proizvoda je bil dodan naslednji odstavek: „Trse, pri katerih so med rastno dobo ugotovljeni znaki rumene fitoplazme, je treba izkrčiti pred 31. marcem leta, ki sledi letu trgatve.

Za zlato trsno rumenico so značilni naslednji trije bolezenski znaki:

—	neolesenitev poganjkov,

—	venenje grozdov in

—	delno ali popolno razbarvanje listov, ki ga spremlja zvijanje listov.“

Namen te določbe je odstraniti trse, ki so okuženi s temi boleznimi in katerih grozdje je nižje kakovosti.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Druge pridelovalne prakse

Opis

V poglavju I, oddelek VI(2)(b), specifikacije proizvoda je bila črtana možnost uporabe drugih metod razen obdelave z vročo vodo za zatiranje zlate trsne rumenice, saj se nobena alternativna metoda ni izkazala za učinkovito.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Zvrščanje

Opis

V poglavju I, oddelek IX(1), specifikacije proizvoda so bili dodani naslednji odstavki:

„Grozdje s trt, ki so zasajene z gostoto manj kot 9 000 trsov na hektar in vključene v sporazum, se vinificira ločeno. Tako pridobljena vina se lahko zvrščajo šele po predložitvi vzorcev organu za zaščito in upravljanje.

Končna zvrst vina, ki je upravičena do zaščitene označbe porekla, lahko vsebuje največ 15 % grozdja

—	iz sorte vinske trte césar N in

—	iz trt, ki so zasajene z gostoto med 5 000 in 9 000 trsov na hektar, skupaj ali ločeno.“

Ta nova pravila o zvrščanju bodo omogočila oceno vpliva teh sort in manjših gostot zasaditve na značilnosti vin.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Pravila o predstavitvi in označevanju

Opis

V poglavju I, oddelek XII(2)(f), specifikacije proizvoda je bila črtana določba, da mora biti vse grozdje, uporabljeno za pridelavo vina, potrgano v zadevnem letu, če se letnik navede na etiketi vina.

To bo gospodarskim subjektom omogočilo uporabo do 15 % vin iz drugega letnika, če je letnik naveden na etiketi vina. Ta praksa je potrebna zlasti zato, da se omogoči dolivanje vin iz prejšnjega letnika v sode.

Enotni dokument je spremenjen v točki Dodatne veljavne zahteve.

☑	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Podatki o nadzornem organu

Opis

V poglavju III, oddelek II, specifikacije proizvoda so bile določbe o nadzornem organu spremenjene zaradi uskladitve z novimi redakcijskimi pravili.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

Označbe porekla in geografske označbe za vino

„Blagny“

Referenčna številka EU: PDO-FR-A1023-AM01 – 13. julij 2026

1.   Ime

„Blagny“

2.   Vrsta geografske označbe

☑

ZOP

☐

ZGO

3.   Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje

Francija

4.   Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143

2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

5.   Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013

1.

Vino

6.   Opis vina ali vin

Proizvod vinske trte

Rdeča vina

Organoleptične lastnosti

Videz

Vina imajo globoko barvo, ki vleče na granatno.

Vonj

Vina imajo lepo sadnost, pogosto s prevladujočimi notami črnega jagodičja in začimb, ki se s staranjem razvijejo v note divjačine ali podrasti.

Okus

Vina imajo pogosto precej krepko, vendar žametno taninsko strukturo, podprto z nekolikšno živahnostjo. Po nekaj letih v kleti se živahnost njihove mladosti umiri.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

—

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	—
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	—
Najnižja vsebnost skupnih kislin	—
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin	—
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	—
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	—

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

☑	Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

7.   Vinarske prakse

7.1   Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi

Vinarska praksa

Pridelovalna praksa

Vrsta enološkega postopka

Pridelovalna praksa

Opis

(a)

Gostota zasaditve – Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 9 000 trsov na hektar, pri čemer je največja razdalja med vrstami 1,25 metra, najmanjša razdalja med trsi v isti vrsti pa 0,50 metra. Trsi so lahko zasajeni gručasto, če se upošteva najmanjša gostota zasaditve in razdalja med trsi presega 0,50 metra. Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je lahko 5 000 trsov na hektar z razdaljo med vrstami 2,20 metra ali manj, če nacionalni inštitut za poreklo in kakovost, organ za zaščito in upravljanje, zadevni pooblaščeni gospodarski subjekt ter izvajalec vinifikacije podpišejo sporazum v skladu z okvirnim sporazumom, ki ga je pristojni nacionalni odbor odobril 29. junija 2023. Površina teh trt je omejena na 10 % skupne površine parcel vinogradniškega gospodarstva, ki prideluje vino z označbo, in na en hektar na vinogradniško gospodarstvo.

(b)

Pravila rezi – Vina izhajajo s trt, ki se obrezujejo po določbah v nadaljevanju. Splošne določbe – Trsi se obrežejo na največ 8 očes na trs: bodisi v kratko rez (kordonska gojitvena oblika royat, dvoramni kordon ter kotlasta in pahljačasta gojitvena oblika) bodisi v dolgo rez na enojni guyot. Posebne določbe – Obdobje vzgoje kordonske oblike traja največ dve leti. V tem obdobju je dovoljena rez na dvojni guyot z največ petimi očesi na vsakem šparonu. Rez na enojni guyot se lahko prilagodi z drugim reznikom, ki omogoča spreminjanje položaja šparona iz leta v leto. Vinska trta se lahko ne glede na rez obreže na dodatna očesa pod pogojem, da v fenološki fazi, ko ima trta 11 ali 12 listov, število enoletnih rodnih mladik na trs ni večje od števila očes, dovoljenih po pravilih rezi.

Pri trtah, zasajenih z gostoto manj kot 9 000 trsov na hektar, so bila pravila rezi prilagojena tako, da upoštevajo, da se število očes ali rodnih mladik na trs šteje na kvadratni meter.

Vinarska praksa

—

Vrsta enološkega postopka

Posebni enološki postopki

Opis

—	Odvzemalne tehnike obogatitve so dovoljene do koncentracije 10 %.

—	Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

—	Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih največ 13,5 %.

Pri vinarskih praksah se za ta vina upoštevajo predpisi EU.

7.2   Največji donosi

Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta vina

Rdeča vina

Največji donos

Največji donos	58
Enota pri največjem donosu	hektolitri na hektar

Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta vina

Rdeča vina, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“

Največji donos

Največji donos	56
Enota pri največjem donosu	hektolitri na hektar

8.   Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina

—	Chardonnay B

—

César N

—	Pinot blanc B

—	Pinot gris G

—	Pinot noir N

9.   Jedrnat opis razmejenega geografskega območja

Trgatev grozdja, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Côte-d’Or: Meursault in Puligny-Montrachet.

10.   Povezava z geografskim območjem

Kategorija proizvoda vinske trte

1.

Vino

Povzetek povezave

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje leži na vinorodnem območju Côte de Beaune, podolgovatem grebenu, ki se v ravni črti razteza na približno 25 kilometrih v smeri severovzhod–jugozahod. To površje tektonskega izvora ločuje apnenčaste planote visokih vinorodnih bregov (Hautes Côtes) na zahodu, visokih med 400 in 500 metrov, od ravnine Bresse na vzhodu, ki je tektonski jarek iz terciarja na nadmorski višini približno 250 metrov ob vinorodnem bregu (Côte). Geografsko območje obsega občini Meursault in Puligny-Montrachet, južno od mesta Beaune v departmaju Côte-d’Or v Burgundiji. Blagny je zaselek, katerega ozemlje si delita navedeni občini. Nahaja se na majhni apnenčasti terasi v osrčju glavnega pobočja, ki je posejano s kamnolomi, ki so delovali v preteklosti. Razmejene parcele za pridelavo grozdja obsegajo naravni amfiteater z blagimi pobočji, ki jih na vrhu obdaja gozd. Nahajajo se okoli zaselka Blagny, na polovici vinorodnega brega (Côte) na nadmorski višini med 300 in 380 metri ter so obrnjene na vzhod proti vzhajajočemu soncu. Matično podlago sestavljata predvsem lapor (glinasti apnenec) iz oxfordija (zgornja jura), v spodnjem delu pa apnenec dalle nacrée (biserna plošča) iz kalovija (srednja jura). Laporno-apnenčasto matično podlago pobočja pogosto prekrivajo plasti melišča, pomešanega z glino in meljem, ki so nastale zaradi preperevanja podtalja in reliefov na površju. Sestava in debelina teh plasti sta odvisni od njihove lege na pobočju. Na vrhu pobočja so te plasti zelo kamnite in tanke, na položnejših delih pa so nekoliko bolj razvite (od nekaj decimetrov do enega metra). Tla so slabo razvita, zelo karbonatna in plitva. Na laporju so lahko težka in glinasta, vendar pobočje omogoča dobro odcednost. Na apnencu dalle nacrée so zelo kamnita, vendar korenine vanje zlahka prodrejo. Oskrba z vodo poteka z intersticijsko vlažnostjo preperelega apnenca, ki v deževnih obdobjih omogoča izjemno učinkovito odcednost. Podnebje je oceansko in sveže s celinskimi ali južnimi vplivi, ki prehajajo skozi Ronsko-Saonski jarek. Vinorodni breg (Côte) vzhodno od masiva Morvan in burgundskih planot ima zavetrno lego, zaradi katere je to območje toplejše in bolj suho od širše regije, kar je ugodno za visokokakovostno vinogradništvo (učinek fena). Posebna lega geografskega območja prinaša nekolikšno svežino, povezano z relativno nadmorsko višino, vendar to v veliki meri izravnava osončenost, ki izhaja iz odprte pokrajine in zaščitenosti pred zahodnimi in severnimi vetrovi. Območje je naravni amfiteater, v katerem je v poletnih mesecih posebno vroče, kar je razlog za prisotnost samoraslega rastlinstva s sredozemskimi značilnostmi.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Po študiji Pierra Forgeota se je vinska trta v regiji Côte de Beaune prvič pojavila v drugem stoletju pred našim štetjem. Od 15. stoletja dalje so se vina „Beaune“ prodajala po vsej Evropi. V času največjega razcveta Burgundskega vojvodstva so bila njegov zaščitni znak. Ta opojna rdeča vina z malo tanini, znana kot „pinots vermeils“ (živo rdeči pinoti), so bila edina vina, primerna za prevoz. V 18. stoletju je v Burgundiji prišlo do vzpona trgovcev vinogradnikov, s čimer so burgundska vina dobila novo identiteto in se razširila po vsej Evropi. Regija Côte de Beaune je trgovce z vinom iz mesta Beaune, ki so obvladovali velik del trga, oskrbovala z vrhunskimi vini. Mali zaselek Blagny, ki leži na meji med občinama Meursault in Puligny-Montrachet, je bil v zgodovinskih zapisih prvič omenjen v srednjem veku. Njegovi začetki izvirajo iz obrobne posesti cistercijanske opatije Maizières nekaj kilometrov vzhodneje. Čeprav se je o tej posesti ohranilo le malo dokazov, se je spomin nanjo ohranil v lokalnih krajevnih imenih, zlasti v poti, znani kot Pot menihov, ki povezuje Blagny z ravnico. V času francoske revolucije je opatija Maizières izginila, potem ko je bila zaplenjena in nato prodana kot nacionalno premoženje, njene posesti pa so se razdelile. Na začetku 19. stoletja so se vina „Blagny“ pojavila med najbolj cenjenimi „crus“ (posebnih vinorodnih leg) Pulignyja. Omenjajo jih Jullien (že leta 1816), dr. Lavalle (1855) ter pozneje Danguy in Aubertin (1892). Blagny, ki se nahaja med znamenitima vasema Meursault in Puligny, ki slovita po vélikih belih vinih, se je uveljavil zaradi rdečih vin, pridelanih okoli zaselka. Tem vinom je bila leta 1937 uradno priznana zaščitena označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Blagny“. Vinogradi in dejavniki, ki določajo njihovo kakovost, so že od 18. stoletja dalje predmet obsežnih študij, in številni avtorji so pripravili razvrstitve burgundskih „crus“ (vin iz posebnih vinorodnih leg). Vrhunec tega dela so razvrstitve, ki jih je leta 1860 pripravil odbor za vinogradništvo okrožja Beaune. V vsaki občini vinorodnega brega (Côte) je bil vsak climat (ime za posebno vinogradniško lego, običajno lieu-dit, tj. parcela s tradicionalnim krajevnim imenom), ki je zasajen s cépage fin (izbranimi sortami vinske trte), razvrščen na kakovostni lestvici. Leta 1943 je bil priznan seznam vinorodnih leg climats, upravičenih do uporabe izraza „premier cru“ (vrhunska vinorodna lega). „Blagny“ je zaščitena označba porekla, ki se uporablja izključno za rdeča vina. Glavna sorta vinske trte je pinot noir N. Vinska trta se goji v skladu z veljavnimi praksami v regiji Côte de Beaune, zlasti z gostoto zasaditve več kot 9 000 trsov na hektar. Vina običajno zorijo vsaj osem mesecev. Vinorodno območje je leta 2008 merilo okrog pet hektarjev, povprečna letna proizvodnja pa je znašala 165 hektolitrov.

(c)   Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

Vina imajo globoko barvo, ki vleče na granatno. Pogosto imajo precej krepko, vendar žametno taninsko strukturo, podprto z nekolikšno živahnostjo. Odlikuje jih lepa sadnost, pogosto s prevladujočimi notami črnega jagodičja in začimb, ki se s staranjem razvijejo v note divjačine ali podrasti. Po nekaj letih v kleti se živahnost njihove mladosti umiri.

(d)   Medsebojni vzročni vplivi

Sveže oceansko podnebje, značilnosti površja vinorodnega brega (Côte) ter tla iz jurskih laporjev in apnencev prispevajo k razvoju avtohtone burgundske sorte pinot noir N. Na geografskem območju Blagny ima ta sorta zaradi posebnih značilnosti lege povsem samosvoj značaj. Nadmorska višina in težka lapornata matična podlaga prispevata k nekolikšni trpkosti v strukturi vin, medtem ko toplota, ki jo zadržuje amfiteater, ki ga sestavljata dolina in gozdnat zgornji rob, znatno pripomore k zorenju. Površje, geološka raznolikost in pestrost tal, ki so se tu razvila, v vinih ustvarjajo vrsto različnih posebnosti, kar proizvajalce že dolgo spodbuja k razlikovanju med vinorodnimi legami (climats), ki sestavljajo vinorodno območje. To raznovrstnost poudarjajo s splošno prakso označevanja vin z imenom vinorodne lege (climat), na kateri je bilo grozdje pridelano. Dolgo zorenje vin, ki krepi njihovo primernost za staranje v steklenicah, pomaga poudariti to raznolikost, ki se kaže v okusu. Leta 1816 je Jullien rdeča vina „Blagny“ med odličnimi burgundskimi vini uvrstil med vina tretjega razreda. Leta 1860 je odbor za vinogradništvo okrožja Beaune večino območja uvrstil v prvi razred. Krajevne lege lieux-dits, ki sestavljajo območje Blagny, so zdaj razvrščene kot „premier cru“. Vina z zaščiteno označbo porekla „Blagny“ so edinstvena in pomenijo redkost med zaščitenimi burgundskimi označbami porekla. Niso zelo razširjena, njihovo okušanje pa je za ljubitelje vin še vedno čustveno doživetje.

11.   Dodatne veljavne zahteve

Naslov zahteve/odstopanja

Označevanje

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatne zahteve/odstopanja

Dodatne določbe o označevanju

Opis zahteve/odstopanja

(a)

Ime zaščitene označbe porekla se lahko dopolni s tradicionalnim izrazom „premier cru“. Ime zaščitene označbe porekla se lahko dopolni z naslednjimi dopolnilnimi geografskimi imeni (climats) v skladu z določbami za vina, za katera se lahko uporablja tradicionalni izraz „premier cru“. Seznam climats: „Hameau de Blagny“, „La Garenne“ ali „sur la Garenne“, „La Jeunellotte“, „La Pièce sous le Bois“, „Sous Blagny“, „Sous le Dos d’Ane“ in „Sous le Puits“. Ime vinorodne lege (climat), ki se lahko uporablja skupaj s tradicionalnim izrazom „premier cru“, se navede takoj za imenom zaščitene označbe porekla in natisne s črkami, ki v višino ali širino merijo največ toliko kot črke, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.

(b)

Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: gre za ime kraja, zavedenega v katastru; in je to navedeno v prijavi pridelka. Črke za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, v višino in širino merijo največ polovico velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.

(c)	Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bourgogne“ ali „Grand Vin de Bourgogne“.

(d)

Če imenu zaščitene označbe porekla sledi dopolnilno geografsko ime „Côte de Beaune“, se to dopolnilno geografsko ime navede takoj za imenom zaščitene označbe porekla brez vmesnih besed. Natisne se z enakimi znaki enake velikosti, barve in pisave, kot so znaki, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.

(e)	Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla je prepovedano navajati sorte vinske trte.

Naslov zahteve/odstopanja

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatne zahteve/odstopanja

Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis zahteve/odstopanja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, zajema ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024:

—

departma Côte-d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Austriourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chambœuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Collonges-lès-Bévy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-Vauchignon, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, L’Etang-Vergy, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur- Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Prusly-sur-Ource, Quincey, Reulle-Vergy, La Rochepot, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Saint-Philibert, Saint-Romain, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Valforêts (del ozemlja, ki ustreza nekdanji občini Clémencey), Vannaire, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot;

—

departma Rhône: Alix, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville-en-Beaujolais, Belmont-d’Azergues, Blacé, Le Breuil, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Denicé, Dracé, Emeringes, Fleurie, Frontenas, Gleizé, Jarnioux, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Lantignié, Légny, Létra, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Le Perréon, Pommiers, Portes des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Régnié-Durette, Rivolet, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Vérand, Sainte-Paule, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Taponas, Ternand, Theizé, Val d’Oingt, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Villefranche, Ville-sur-Jarnioux, Villié-Morgon in Vindry-sur-Turdine (del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Dareizé, Les Olmes in Saint-Loup);

—

departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay-Saint-Ythaire, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chaintré, Chalon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-lès-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crêches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-Pertuis, Dracy-le-Fort, Dracy-lès-Couches, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Mâcon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fragnes-la-Loyère (del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine La Loyère), Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, La Vineuse-sur-Frégande (del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Donzy-le-National, La Vineuse in Massy), Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Leynes, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Symphorien-d’Ancelles, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, Vinzelles in Viré;

—

departma Yonne: Aigremont, Annay-sur-Serin, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Beine, Bernouil, Béru, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Chablis, Champlay, Champs-sur-Yonne, Chamvres, La Chapelle-Vaupelteigne, Charentenay, Châtel-Gérard, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chevannes, Chichée, Chitry, Collan, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Deux-Rivières, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, Lichères-près-Aigremont, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Lucy-sur-Cure, Maligny, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montholon (del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Champvallon, Villiers-sur-Tholon in Volgré), Montigny-la-Resle, Mouffy, Moulins-en-Tonnerois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Poilly-sur-Serein, Pontigny, Préhy, Quenne, Roffey, Rouvray, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Saint-Père, Sainte-Pallaye, Sainte-Vertu, Sarry, Senan, Serrigny, Tharoiseau, Tissey, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villy, Vincelles, Vincelottes, Viviers in Yrouerre.

Po členu 5(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 območje v neposredni bližini ustreza območju v neposredni bližini zadevnega razmejenega območja.

Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-8014d4a0-f691-4399-b6d4-ca4ad830e24e

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).