(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 15. septembra 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom vpredenega PET s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, LRK ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki sta jo 8. avgusta 2025 vložili družbi Freudenberg Performance Materials in Johns Manville (v nadaljnjem besedilu: pritožnika), edina znana proizvajalca vpredenega PET v Uniji. Pritožba je bila vložena v imenu industrije vpredenega PET v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/2409 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike in kitajsko vlado, znane uvoznike ter uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Po začetku preiskave sta pripombe predložila kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz tekstila (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCT) (4) in uvoznik Iko Europe NV.

(7)

Zbornica CCCT je menila, da je bil obseg uvoza iz LRK določen na nezanesljivi podlagi, saj sta pritožnika uporabila metodo ocenjevanja, ne pa podatkov, pridobljenih neposredno od Eurostata. Trdila je tudi, da so domnevne nizke cene kitajskega uvoza temeljile na selektivno izbranih in nedosledno uporabljenih podatkih, kot so cenovne ponudbe in podatki o uvozu. Nazadnje je trdila, da so bili dokazi, zbrani glede nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, nezadostni, delno zaradi nezanesljivosti uporabljenih podatkov o uvozu.

(8)

Komisija je uvodoma navedla, da je opravila preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe, in sklenila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da dokazi o dampingu, škodi in vzročni zvezi med domnevnim dampinškim uvozom in domnevno škodo zadostujejo za začetek preiskave.

(9)

Pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse pritožnikoma pod razumnimi pogoji dostopne informacije. Pravni dokazni standard, ki se zahteva za začetek preiskave („zadostni“ dokazi), se razlikuje od standarda, ki se zahteva za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze. Zato lahko dokazi, ki po količini in tudi kakovosti ne zadostujejo za utemeljitev predhodne ali dokončne ugotovitve dampinga, škode ali vzročne zveze, kljub vsemu zadostujejo za utemeljitev začetka preiskave.

(10)

Komisija je menila, da trditev zbornice CCCT presega zahteve iz člena 5(3) osnovne uredbe, saj je vloga Komisije v začetni fazi proučiti točnost in ustreznost dokazov, predloženih v pritožbi, da se ugotovi, ali obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka. Menila je, da je bila metoda, uporabljena za izračun obsega uvoza, dovolj zanesljiva za namene začetka preiskave. Oznake KN, pod katerimi se uvaža izdelek v preiskavi, zajemajo tudi izdelke, ki ne spadajo v obseg preiskave. Statističnih podatkov Eurostata zato ni bilo mogoče uporabiti za določitev obsega uvoza in tržnih deležev. Kot je pojasnjeno v pritožbi, sta pritožnika uvoz določila na podlagi celotnega povpraševanja v Uniji, od katerega sta odštela prodajo proizvajalcev Unije v Uniji. Skupni uvoz je bil nato na podlagi ocene podatkov Eurostata razdeljen na uvoz iz Kitajske in uvoz iz drugih držav. Dobljeni podatki so bili nato navzkrižno preverjeni z razpoložljivimi tržnimi informacijami. Kar zadeva uvozne cene, iz načina priprave pritožbe izhaja, da pritožnika nista v položaju, da bi lahko zbrala neposredne dokaze iz prve roke iz posameznih transakcij. Zato sta morala uporabiti druge metode zbiranja podatkov, Komisija pa je menila, da so bila merila glede zadostnih dokazov ob začetku preiskave izpolnjena. Po njenem mnenju so zato dokazi, ki so ji bili predloženi, zadostovali za utemeljitev začetka preiskave. Komisija je menila, da so bile cene, na primer v obliki ponudb, dovolj objektivne in zato tudi dovolj zanesljive za izračun nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen.

(11)

Zbornica CCCT je podvomila tudi o negativnem učinku, ki ga je imel uvoz iz LRK na proizvajalce Unije. Prvič, kot je sklepala tudi v uvodni izjavi 7, vzročne zveze med uvozom in škodo, povzročeno industriji Unije, ni mogoče ugotoviti, saj so cene uvoza nezanesljive. Poleg tega se je sklicevala tudi na druge dejavnike, kot so cene zrn PET, glavne surovine, ki so prav tako prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, zaradi česar je vzročna zveza vprašljiva.

(12)

Komisija je menila, da sta pritožnika predložila zadostne dokaze o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen ter o povezavi med uvozom iz Kitajske in škodljivimi razmerami za industrijo Unije.

(13)

Po začetku preiskave so dobavitelji industrije EU (BASF, Cargill, Corepla, Synthomer in Valmieras Stikla Skiedra) predložili pripombe v podporo preiskavi. Podporo sta izrazili tudi italijansko združenje podjetij za reciklažo plastike ASSORIMAP in evropsko združenje podjetij za reciklažo plastike (Plastics Recyclers Europe), pri čemer sta opozorili, da je vpredeni PET pomemben za recikliranje PET. Poleg tega sta podporo izrazila poljsko združenje proizvajalcev strešnih membran (uporabnikov izdelka v preiskavi) in evropsko združenje proizvajalcev netkanih tekstilij EDANA. Javil se je tudi nemški uporabnik, ki je izrazil zaskrbljenost in opozoril na pomen kitajskega uvoza za zanesljivost oskrbe.

(14)

V odgovor na začetek postopka je uvoznik/uporabnik Iko Europe NV vložil zahtevek za izključitev izdelka. Ta zahtevek je podrobneje opisan v oddelku 2.4 v nadaljevanju.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Pripomb ni prejela, vendar se je na koncu odločila, da vzorčenje proizvajalcev Unije ni potrebno, saj so trije znani in sodelujoči proizvajalci Unije predstavljali 100 % ocenjene celotne proizvodnje izdelka v preiskavi v Uniji.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Dva nepovezana uvoznika, ki sta se javila med vzorčenjem, sta bila pozvana, naj predložita izpolnjen vprašalnik.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(19)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov, od katerih sta enega sestavljala dva subjekta, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca (5). Glede dokončnega vzorca ni bila prejeta nobena pripomba.

(20)

Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(21)

Komisija je vprašalnike poslala tudi proizvajalcem Unije in uvoznikom ter jih dala na voljo vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma v LRK. Drugi vprašalniki, kot so vprašalniki za uporabnike Unije, so bili na dan začetka preiskave na voljo na spletu (6).

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(23)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(24)

Izdelek v tej preiskavi so nekatere netkane iglane tkanine iz poliestrskih filamentov, ojačane s steklenimi vlakni ali ne, mase več kot 70 g/m2, debeline več kot 0,5 mm do vključno 1,8 mm, impregnirane z enim ali več vezivi, z vsebnostjo manj kot 30 mas. % steklenih vlaken, neprevlečene ali neprekrite, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 5603 13 90 , 5603 14 20 in ex 5603 14 80 (oznaki TARIC 5603 13 90 70 in 5603 14 80 70) (7) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(25)

Komisija je pojasnila, da izdelki, proizvedeni iz rezanih vlaken, ne spadajo v obseg preiskave, ki vključuje le izdelke iz umetnih ali sintetičnih filamentov, tj. nepretrgana vlakna iz umetnih ali sintetičnih materialov.

(26)

Proizvodni proces za proizvodnjo vpredenega PET se začne z zrni PET (ali kosmiči PET), ki se najprej stopijo, nato pa se s predenjem in raztezanjem stopljenega polimera oblikujejo v filamente. Ti filamenti se nato razpršijo po mreži (s pomočjo zračnih tokov), da se oblikuje mrežasta tkanina. Filamenti se nato mehansko prepletejo s prebadanjem z iglo in povežejo s (kemičnim) vezivom na osnovi škroba ali polimera, lahko pa se tudi ojačajo s steklenimi vlakni. Končni izdelek se navije in zapakira v velike zvitke ali razreže po meri v skladu z zahtevami stranke.

(27)

Vpredeni PET se običajno prodaja v zvitkih in se uporablja pravzaprav izključno kot nosilna snov za bitumenske membrane, tj. hidroizolacijski material za strešne kritine v gradbeni industriji. Bitumenske membrane se običajno izdelujejo tako, da se nosilna membrana vpredenega PET (včasih ojačane s steklenimi vlakni za povečanje trdnosti in trajnosti) impregnira z bitumnom, snovjo na osnovi nafte, ki je zelo odporna proti vodi in vlagi.

(28)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(29)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(30)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je od uvoznika/uporabnika Iko Europe NV prejela trditev glede obsega izdelka. Družba Iko je zahtevala izključitev nekaterih vrst vpredenega PET s širino več kot 5 metrov in brez veziva. Komisija je pojasnila, da so vključeni izdelki iz vpredenega PET z vezivom, ne glede na širino. Poleg tega je pojasnila tudi, da v skladu z opredelitvijo izdelka vrste izdelka brez veziva ne spadajo v obseg izdelka v preiskavi.

(32)

S kontrolnimi številkami izdelka, kot so bile opredeljene ob začetku preiskave, se razlikuje med vpredenim PET, ojačanim s steklenimi vlakni, in neojačanim vpredenim PET. Več strani se je zavzemalo za natančnejšo kontrolno številko izdelka, ki bi upoštevala tudi različne vrste veziv, ki se uporabljajo (akrilna ali škrobna). Vendar tako industrija Unije kot tudi proizvajalci izvozniki uporabljajo mešanico veziv. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse vrste veziv podobne uporabe in cene. Zato je bilo ugotovljeno, da podrobnejša analiza izdelkov z različnimi vrstami veziv, ki se ne razlikujejo po uporabi ali ceni, ni potrebna.

(33)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(34)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo vpredenega PET. Ustrezne informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki.

(35)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(36)

V zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe ni noben proizvajalec izvoznik izpodbijal njegove uporabe, pri čemer je eden od njih trdil, da so bili vsi njegovi uporabljeni proizvodni dejavniki neizkrivljeni. Ker pa ta trditev ni bila dodatno utemeljena in ker je preverjanje izpolnjenega vprašalnika pokazalo, da so bili vsi proizvodni dejavniki priskrbljeni na domačem trgu in so bili zato izpostavljeni znatnim izkrivljanjem, podrobno opisanim v oddelku 3.2.1, je bila trditev zavrnjena.

(37)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(38)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da sta glede na razpoložljive dokaze v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti možni primerni reprezentativni tretji državi Tajska in Turčija. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(39)

Komisija je izdala dve obvestili k dokumentaciji, da bi zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 14. novembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 9. februarja 2026 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo).

(40)

V navedenih obvestilih je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države.

(41)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila takoj dostopne računovodske izkaze za tri proizvajalce izdelka v preiskavi na Tajskem in v Indoneziji. V drugem obvestilu je predlagala, da se prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določijo na podlagi informacij za družbo PT Multi Spunindo Jaya Tbk, proizvajalca zadevnega izdelka v Indoneziji, saj se je štelo, da so takoj dostopni finančni podatki, pridobljeni od tajskih proizvajalcev, nezanesljivi.

(42)

V teh obvestilih so bile obravnavane tudi pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile o teh elementih in ustreznih virih. Pripombe, ki so jih predložile strani, so obravnavane v naslednjih oddelkih.

(43)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(44)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(45)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(46)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(47)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(48)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(49)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(50)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (8) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delovna sila) ter v določenih sektorjih, kot je kemijski sektor.

(51)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo, ki se nanaša na Kitajsko, je bilo v spisu preiskave ob njenem začetku. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(52)

Pritožnika sta se oprla na dokaze iz poročila (9). Poleg tega sta se sklicevala na številne preferenčne politike in načrte kitajske vlade, ki zagotavljajo podporo domačim kitajskim proizvajalcem vpredenega PET, kar naj bi bil zadosten dokaz, da je kitajska industrija vpredenega PET izpostavljena znatnim izkrivljanjem in ne deluje pod običajnimi tržnimi pogoji (10).

(53)

Poleg tega je bilo v pritožbi opozorjeno na naslednje elemente, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(54)

Prvič, zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice. V pritožbi je bilo zlasti navedeno, da je več proizvajalcev vpredenega PET neposredno ali prek združenj tesno povezanih s kitajsko vlado ter regionalnimi ali lokalnimi oblastmi (11). Pritožnika sta na primer navedla, da je proizvajalec vpredenega PET, in sicer družba Langfang Chinatex Nonwovens, del konglomerata Chinatex Corporation (del skupine COFCO) v državni lasti, v katerem je partijski odbor Chinatex na isti ravni kot upravni odbor, in priložila prilogo z informacijami kot dokaz za to trditev (12).

(55)

Poleg tega je bilo v pritožbi navedeno tudi, da je kitajska vlada tesno povezana s kitajskimi proizvajalci vpredenega PET prek reprezentativnih industrijskih združenj, kot so kitajsko združenje za netkane in industrijske tekstilije (CNITA), kitajsko tehnično združenje za netkane tekstilije v Šanghaju (CNTA Shanghai), kitajsko nacionalno združenje za hidroizolacijske gradbene materiale (CWA ali CNBWA) in kitajsko združenje za gradbene materiale (CBMF) (13). Zato morajo tudi zasebne družbe v industriji vpredenega PET delovati pod nadzorom politik in po navodilih.

(56)

Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo vpredeni PET, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške. V pritožbi je bilo ugotovljeno, da so stroški večine, če ne vseh dejavnikov kitajske proizvodnje vpredenega PET, izkrivljeni, vključno s stroški surovin, električne energije, zemljišč in dela (14).

(57)

Poleg tega sta pritožnika pojasnila, da je tudi več surovin za proizvodnjo vpredenega PET, vključno s PET, prejo in škrobom, izpostavljenih znatnemu izkrivljanju, kot je Komisija potrdila v nedavnih zadevah v zvezi s PET in prejo iz steklenih vlaken (15). V pritožbi je bilo tudi navedeno, da Kitajska s praksami ustvarjanja zalog izkrivlja tudi cene koruznega in riževega škroba, ki se uporabljata za proizvodnjo veziva za vpredeni PET (16).

(58)

V pritožbi so bili izpostavljeni tudi stroški energije na Kitajskem, pri čemer je bilo navedeno, da kitajska vlada znatno in sistematično posega na kitajski trg električne energije ter da komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) regulira domače cene električne energije in plina na Kitajskem (17).

(59)

Poleg tega je bilo v pritožbi navedeno, da so izkrivljeni tudi stroški strojev, saj se z več državnimi politikami znižujejo stroški opreme in strojev za spodbujane industrije, kot so tekstilna industrija, industrija netkanih tekstilij in industrija vpredenega PET (18). Pritožba je vsebovala tudi dokaze o obstoju izkrivljanj tudi pri stroških zemljišč in plač (19).

(60)

V pritožbi je bilo v bistvu ugotovljeno, da zaradi posegov politike v vse dejavnike proizvodnje vpredenega PET kitajskih stroškov in cen ne določajo tržne sile. Zato ima kitajska vlada znaten vpliv na določanje cen in razvoj industrije vpredenega PET.

(61)

Tretjič, v pritožbi je bilo pojasnjeno, da kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga. Navedeno je bilo, da usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Za kitajska sektorja tekstila in netkanih tekstilij veljajo številne politike. To potrjuje pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju vpredenega PET, in namero posredovanja v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu z vladnimi politikami.

(62)

V zvezi s tem je bilo v pritožbi navedenih več primerov. V 14. petletnem načrtu je na primer sektor vpredenega PET podprta industrija, ki ima koristi od projektov za podporo pametni proizvodnji v tekstilnem sektorju ter sektorjih lahke industrije in gradbenih materialov (20). Tekstilni sektor in sektor lahke industrije se spodbujata tudi v pobudi „Made in China 2025“ in 14. petletnem načrtu za pametno proizvodnjo (21). V katalogu spodbujanih industrij je predvidena podpora tekstilni industriji za izboljšanje tehnologij proizvodnje netkanih tekstilij. V katalogu smernic za strukturno prilagoditev industrije so navedene tudi nove tehnologije za procese v zvezi z netkanimi tekstilijami in recikliranjem poliestra za proizvodnjo netkanih materialov v spodbujani kategoriji, zaradi česar so upravičene do državne podpore v obliki fiskalne, davčne, zemljiške in kreditne pomoči (22).

(63)

Četrtič, v pritožbi je bilo navedeno, da proizvajalcem vpredenega PET dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države (23). V njej je bilo ugotovljeno, da je za kitajski finančni sistem značilen močan položaj bank v državni lasti, ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja poleg ekonomske uspešnosti projekta upoštevajo še druga merila. Pritožnika sta se v zvezi s tem sklicevala tudi na poročilo Komisije o Kitajski in trdila, da kitajske banke tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje država (24).

(64)

Pritožnika sta nazadnje trdila, da so v sektorju vpredenega PET prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(65)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v dokumentaciji. Dokazi v dokumentaciji so vključevali dokaze iz poročila, ki temeljijo na javno dostopnih virih.

(66)

Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(67)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (25).

(68)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (26). Komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC) je namreč v primerjavi s 13. petletnim načrtom potrdila, da so se skupna sredstva osrednjih podjetij v 14. petletnem načrtu povečala za 44,6 %, kar je „učinkovito spodbudilo celostni razvoj podjetij višje in nižje v industrijski verigi ter zagotovilo močno podporo za uspešno doseganje glavnih ciljev in nalog gospodarskega in socialnega razvoja države“ (27).

(69)

Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(70)

Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (28).

(71)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(72)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(73)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (29). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(74)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(75)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (30). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(76)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(77)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(78)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(79)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte pripravijo do tega, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (31).

(80)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (32).

(81)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (33).

(82)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (34).

(83)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (35).

(84)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (36).

(85)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(86)

Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo zasebne družbe, kot so Tiandingfeng Non-wovens Co., Ltd. (37) in Changde Tiandingfeng Non-wovens Co., Ltd. (38), ki sta v celoti v lasti družbe Tiandingfeng Holdings Co., Ltd., ta pa je v celoti v lasti družbe Beijing Oriental Yuhong Waterproof Technology Co., Ltd. (39), Hubei Bushi Non-Woven Co., Ltd. (40), Jiangyin Huasicheng Nonwovens Co., Ltd. (41), ki je v lasti družbe Jiangsu Huahong Industrial Group Co., Ltd., ali Hebei Qianjin Non-Woven Group Co., Ltd (42). Kljub temu je v sektorjih višje v verigi stopnja državnega lastništva še vedno znatna, pri čemer so številni proizvajalci PET v celoti ali delno v državni lasti, kot sta družba Zhuhai China Resources Chemical Innovative Materials Co., Ltd. (v 100-odstotni lasti skupine China Resources Group, osrednjega podjetja v državni lasti (43)) ali družba Sinopec, proizvajalec prečiščene tereftalne kisline (PTA), ključnega vložka za proizvodnjo PET, ki je v 100-odstotni lasti komisije SASAC (44).

(87)

Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (45), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik. Poleg tega za celoten sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik. Najprej je treba navesti, da je PET, ki je eden od glavnih vložkov za proizvodnjo vpredenega PET, vključen v napredne petrokemične materiale in napredne materiale lahke industrije, ki so zajeti v načrtu pobude „Made in China 2025“ (46).

(88)

Poleg tega je industrija PET navedena med industrijami, ki jih je treba spodbujati, v katalogu smernic za strukturno prilagoditev industrije iz leta 2024, kar kaže na namere organov, da ustvarijo regulativno okolje, ki bo ugodno za razvoj sektorja, in bi lahko tudi utrlo pot dostopu industrije do financiranja (47). Hkrati so med omejenimi industrijami navedeni tudi proizvajalci PET z manjšimi proizvodnimi zmogljivostmi, kar kaže, da nameravajo kitajski organi vplivati na razporeditev industrije PET: „[n]eprekinjena proizvodnja konvencionalnega poliestra (PET) s polimerizacijo z eno proizvodnjo linijo z zmogljivostjo manj kot 200 000 ton/leto“.

(89)

Poleg tega je v 14. petletnem načrtu za surovine (48) petrokemijski sektor neposredno obravnavan z navedbo, da „[b]omo v sektorjih, vključno s sektorji petrokemičnih in kemičnih izdelkov, jekla, neželeznih kovin in gradbenih materialov, spodbujali številna pionirska podjetja v industrijski verigi, ki imajo vodilno vlogo v ekosistemu in za katera je značilna ključna konkurenčnost, […]. Vodilna vloga vodilnih podjetij v sektorjih kemičnih izdelkov in gradbenih materialov se bo izkoristila za spodbujanje reforme in prestrukturiranja podjetij.“

(90)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (49).

(91)

Na primer, kitajska zveza petrokemijske in kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: združenje CPCIF) je sektorsko industrijsko združenje. Organizacija v skladu s členom 3 statuta združenja CPCIF „potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (50). Družba Sinopec je članica združenja CPCIF (51).

(92)

Poleg tega je za zadevni izdelek pomembno tudi kitajsko združenje za netkane in industrijske tekstilije (52) (v nadaljnjem besedilu: združenje CNITA). Člen 3 statuta združenja CNITA določa, da „združenje spoštuje splošno vodstvo Komunistične partije Kitajske, ustanavlja partijske organizacije, izvaja partijske dejavnosti“ ter „sprejema poslovne smernice in nadzor organa za registracijo in upravljanje, vodilnega organa za krepitev partije in ustreznih oddelkov za upravljanje industrije“ (53). Družbi Tiandingfeng Holdings Co., Ltd. (54) in Hebei Qianjin Non-Woven Group (55) sta članici združenja CNITA.

(93)

Zato zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Javna in zasebna podjetja v tem sektorju morajo dejansko delovati pod nadzorom politik in po navodilih.

(94)

Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(95)

V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (56)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije.

(96)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (57), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (58).

(97)

Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (59). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(98)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (60), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila.

(99)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[m]oramo okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (61).

(100)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom / partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju vpredenega PET.

(101)

Na primer, dva podpredsednika (62) družbe Beijing Oriental Yuhong Waterproof Technology Co., Ltd. sta tudi člana KKP (63).

(102)

Poleg tega je družba Changde Tiandingfeng Non-wovens Co., Ltd. leta 2021 ustanovila partijsko podružnico in „upošteva vodilni organ za krepitev partije, ki usmerja razvoj družbe (64)“. Na primer, „devet članov partije je imelo vodilno vlogo pri proizvodnji, poslovnih dejavnostih in tehnoloških inovacijah“. Poleg tega, „kar zadeva nadgradnjo industrije, partijska organizacija usklajuje spodbujanje usklajenega razvoja industrije višje in nižje v verigi (65)“.

(103)

Partijsko podružnico družbe Changde Tiandingfeng Non-wovens Co., Ltd. je občinski partijski odbor mesta Čangde pohvalil kot „napredno lokalno partijsko organizacijo (66)“.

(104)

Vmešavanje KKP v poslovne odločitve je očitno tudi v industriji višje v verigi, kot je razvidno iz razpoložljivih uradnih dokumentov podjetij. V letnem poročilu skupine Sinopec, proizvajalca vložkov za proizvodnjo PET, za leto 2022 je poudarjeno, da „[d]ružba stalno izboljšuje kakovost krepitve partije, spodbuja duh zaposlenih, krepi disciplinsko inšpekcijo in nadzor, pomaga upravnemu odboru pri učinkovitem izvajanju različnih odločitev in ureditev ter spodbuja visokokakovostni razvoj družbe“ (67). Poleg tega je predsednik upravnega odbora skupine Sinopec Group sekretar partijskega odbora, več članov odbora pa opravlja funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (68). Skupina Sinopec Group je navedla, da se namerava „osredotočiti […] na novo poslanstvo podjetja in nove naloge na novi poti, negovati samorevolucionarni duh partije, okrepiti vodilno vlogo partije in krepitev partije na vsestranski in celovit način ter sistematično spodbujati celovito in strogo upravljanje s strani partije, da se zagotovi trdno jamstvo za pisanje novega poglavja sodobne petrokemijske industrije na Kitajskem“ (69).

(105)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (70). Prisotnost države v družbah v sektorju vpredenega PET in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(106)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialna in lokalna državna uprava. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(107)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (71).

(108)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(109)

Industrija PET je v načrtu pobude „Made in China 2025“ (72) navedena kot sektor, ki ga je treba nadalje razviti, in sicer kot sektor naprednih petrokemičnih materialov in tudi kot sektor naprednih materialov lahke industrije.

(110)

Cilj 14. petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj ter obetov za leto 2035 (73) je „nadgraditi tradicionalne industrije, spodbujati optimizacijo in strukturno prilagajanje industrij surovin, kot so petrokemijska industrija, jeklarstvo ter industriji neželeznih kovin in gradbenih materialov, razširiti ponudbo visokokakovostnih izdelkov v sektorjih, kot sta lahka industrija in tekstilna industrija, pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo podjetij v ključnih industrijah, kot sta kemijska in papirna industrija, ter izboljšati zeleni proizvodni sistem“. (74)

(111)

V skladu s 14. petletnim načrtom za industrijo surovin (75) bo „[v]zpostavljen […] načrt za razporeditev petrokemijske industrije, novi projekti v zvezi s ksilenom in etilenom, ki niso določeni v načrtu, pa bodo strogo prepovedani. […] [Kitajska] se bo osredotočila na podpodročja ali ključne izdelke s trdnimi industrijskimi temelji, pomembnimi primerjalnimi prednostmi in vodilnimi tehnologijami, da bi v celoti izkoristila vodilno vlogo vodilnih podjetij v industrijski verigi, […] in razvila skupino industrijskih grozdov na področju petrokemičnih izdelkov, […] zelenih gradbenih materialov in novih materialov“ (76).

(112)

Poleg tega je treba v skladu z usmerjevalnim mnenjem o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije (77) „okrepiti sektorske politike in znanstveno regulirati obseg industrije: […] povečati zmogljivost oskrbe z visokokakovostnimi polimeri, posebnimi kemikalijami in drugimi izdelki“; […] ter „[i]zboljšati podporne politike: okrepiti usklajevanje fiskalne, finančne, regionalne, naložbene, uvozne in izvozne, energetske, okoljske, cenovne in drugih politik z industrijsko politiko. V celoti izkoristiti vlogo nacionalne platforme za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem […].“

(113)

Na ravni provinc so v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije (78) lokalni organi pozvani, naj „[o]krepijo tehnološko preoblikovanje obstoječih podjetij, izboljšajo učinkovitost izkoriščanja energije in virov ter povečajo ključno konkurenčnost podjetij. Vzpostavijo naj mehanizem za umik podjetij iz tehnoloških parkov, odločno odpravijo zastarele proizvodne zmogljivosti, strogo nadzorujejo omejene proizvodne zmogljivosti ter izvajajo diferencirane politike in ukrepe za razporejanje virov, kot so zemljišča, električna energija in voda, da bi podjetja prisilili k preoblikovanju in razvoju.“ V njem je določeno tudi naslednje: „Povečanje finančne podpore. Okrepitev spodbud fiskalne politike, usklajevanje in vključevanje posebnih skladov, podpora kemičnim podjetjem pri pospeševanju tehnološke preobrazbe, inteligentne preobrazbe, prenosa industrije, selitve v tehnološke parke, odprave zastarele opreme itd. ter izvajanje oprostitev davka za uvoz pomembne tehnične opreme, vračila DDV, raziskovalnih in razvojnih politik, kot sta dodaten odbitek stroškov in zavarovalno nadomestilo za prvi sklop tehnične opreme. Aktivno usmerjanje raznih finančnih institucij in družbenega kapitala k naložbam v kemijsko industrijo, izkoriščanje prednosti financiranja na podlagi politike, razvojnega financiranja in komercialnega financiranja ter povečanje finančne podpore ključnim področjem kemijske tehnologije.“ Družba Tiandingfeng Non-wovens Co (79)., Ltd. ima sedež v provinci Šandong.

(114)

Poleg tega je cilj 14. petletnega načrta province Hunan za razvoj strateških in nastajajočih industrij (80) tudi razvoj novih kemičnih materialov: „razvoj novega sintetičnega kavčuka, posebnih smol, visokozmogljive tehnične plastike in drugih polimernih materialov.“ Družba Changde Tiandingfeng Non-wovens Co., Ltd. ima sedež v provinci Hunan, natančneje na industrijskem razvojnem območju West Dongting občine Čangde, ki je izdala izvedbeni načrt za pet izboljšav za obdobje 2022–2025 (81), da bi „okrepila vodilne industrije, razširila nastajajoče industrije in razvijala prihodnje industrije [… in] na podlagi obsežnih projektov, kot je Tiandingfeng, [da bi] privabila številne industrije višje in nižje v verigi, da bi oblikovale industrijsko verigo“. V ta namen so oblasti območja West Dongting „pomagale družbi Changde Tiandingfeng Non-woven Co., Ltd., da se je uspešno prijavila za projekt posebnega sklada za gradnjo provincialnega visokotehnološkega proizvodnega območja, projekt posebnega sklada za visokokakovostni razvoj digitalne industrije na ravni province ter za naziv provincialnega referenčnega podjetja za inteligentno proizvodnjo itd., da bi podjetjem pomagale pridobiti podporo politike in finančno podporo (82) “.

(115)

Poleg tega je cilj 14. petletnega načrta province Hubej za visokokakovostni razvoj industrije novih materialov (83), ki je osredotočen na tehnično plastiko, „izboljšati tehnološko raven industrije za visokozmogljivo tehnično plastiko, kot so polioksimetilen, smola PET/PBT, […]“.

(116)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v prodajni verigi.

(117)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(118)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah.

(119)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (84).

(120)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (85). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravice do rabe zemljišč in dodeljevanje te pravice po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (86). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (87).

(121)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor vpredenega PET. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(122)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(123)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (88).

(124)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (89). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju.

(125)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem zaposlitvenem položaju in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (90). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(126)

Noben dokaz ni bil predložen o tem, da za sektor vpredenega PET ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(127)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(128)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (91), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (92), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada.

(129)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (93). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(130)

Nedavna gibanja dodatno ponazarjajo obseg vpliva vlade na finančne institucije na Kitajskem. Kitajska vlada je marca 2025 napovedala izdajo državnih obveznic v vrednosti 500 milijard CNY, da bi zagotovila znatno finančno podporo velikim bankam, vključno z Banko Kitajske, Kitajsko konstrukcijsko banko, Banko za komunikacije in Poštno hranilnico Kitajske. Ta poseg je bil namenjen stabilizaciji teh institucij ob upadanju dobičkonosnosti in rekordno nizkih neto obrestnih maržah, pri čemer so bili poudarjeni proaktivni ukrepi, ki jih je država sprejela za ohranitev gospodarske stabilnosti (94).

(131)

Poleg tega je kitajska vlada pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh krovnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (95). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (96).

(132)

Poleg tega si kitajska vlada na ravni dodeljevanja finančnih sredstev z več ukrepi za nadaljnje spodbujanje razvoja zasebnih naložb (97) prizadeva „povečati sredstva iz centralnega proračuna za podporo upravičenim zasebnim naložbenim projektom ter dejavno prevzeti vodilno in usmerjevalno vlogo“. Kitajska vlada namerava tudi „dobro izkoristiti nove finančne instrumente politike [in] podpreti številne upravičene zasebne naložbene projekte v pomembnih industrijah in na ključnih področjih“ (98).

(133)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (99). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (100). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(134)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(135)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (101). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (102). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(136)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(137)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(138)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(139)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(140)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 67 do 138. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce vpredenega PET enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(141)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(142)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(143)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov.

(144)

Iz uvodne izjave 36 izhaja, da ni nobena stran izpodbijala uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe kot take in da kitajska vlada v preiskavi ni sodelovala.

(145)

Analiza iz tega oddelka, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor zadevnega izdelka, je pokazala, da cene in stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(146)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(147)

Normalno vrednost je zato skonstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(148)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(149)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 39, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih.

(150)

Komisija je v prvem obvestilu zainteresirane strani obvestila o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, in predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija. Opredelila je tudi možne reprezentativne države.

(151)

Glede na statistične podatke o uvozu surovin je bilo ugotovljeno, da je uvoz proizvodnih dejavnikov, potrebnih za proizvodnjo vpredenega PET, potekal iz Indonezije, Tajske in Turčije, pri čemer so vse tri države izpolnjevale merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. Poleg tega se zdi verjetno, da se vpredeni PET proizvaja v teh treh državah.

(152)

V zvezi z državami, opredeljenimi v prvem obvestilu, ni bila prejeta nobena pripomba glede stopnje gospodarske razvitosti. Vendar je več strani predložilo pripombe glede zanesljivosti cen nekaterih proizvodnih dejavnikov v vsaki od teh držav, ki so obravnavane v uvodnih izjavah v nadaljevanju.

(153)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Tajsko kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(154)

Družbi Changde Tiandingfeng Nonwovens Co, Ltd. in Tiandingfeng Nonwovens Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina TDF Group) sta v odgovor na prvo obvestilo trdili, da je Turčija primernejša od Tajske kot reprezentativna država, saj je uvoz zrn PET v Turčijo bolj diverzificiran, obsega večje količine in večinoma izvira iz držav s tržnim gospodarstvom, ter da zato bolje odraža neizkrivljene tržne cene.

(155)

Družba Hubei Unibon Nonwovens Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Unibon) je trdila, da Tajska ni primerna kot reprezentativna država, saj je uvoz zrn PET v navedeno državo izkrivljen zaradi velikega deleža uvoza zrn PET s poreklom iz Kitajske, pri čemer je povprečna uvozna cena iz drugih držav znatno višja kot v drugih dveh potencialnih reprezentativnih državah. Trdila je, da navedene cene kažejo, da tajski uvoz, ki ne izvira iz Kitajske, večinoma obsega zrna PET posebne kakovosti ali netipična zrna PET in ga zato ni mogoče šteti za standardno referenčno vrednost za zrna PET, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi.

(156)

Komisija je v drugem obvestilu ugotovila, da je tako na Tajskem kot tudi v Turčiji znaten delež celotnega uvoza zrn PET izviral iz Kitajske. Vendar je, kot je pojasnjeno v prvem obvestilu, menila, da se zdi, da na uvozne cene zrn PET nekitajskega porekla v Turčiji vpliva velika količina zrn PET kitajskega porekla po izkrivljenih cenah, medtem ko se zdi, da to na Tajskem ne velja.

(157)

Družba Unibon je v odgovor na drugo obvestilo ponovila svojo trditev, da Tajska ni primerna reprezentativna država, in trdila, da bi morala biti pri tej oceni odločilni dejavnik zrna PET. Trdila je, da je Tajska neto izvoznica zrn PET, medtem ko ima Indonezija bolj uravnotežen trgovinski položaj in bi zato pomenila ustreznejšo referenčno vrednost. Nadalje je trdila, da bi morala Komisija upoštevati ne le delež uvoza s poreklom iz Kitajske, temveč tudi absolutne količine uvoza. Nazadnje je trdila, da znatno višje uvozne cene zrn PET na Tajsko v primerjavi z Indonezijo in Turčijo kažejo, da izdelki, uvoženi na Tajsko, spadajo v posebno kategorijo in zato niso reprezentativni.

(158)

Komisija je ugotovila, da je razmeroma višje uvozne cene zrn PET na Tajsko mogoče pripisati manjšemu deležu uvoza s poreklom iz Kitajske, kar ima za posledico večji delež uvoza iz drugih tretjih držav po tržnih cenah. V zvezi s tem je relativni delež uvoza iz preostalega sveta v primerjavi s Kitajsko ustreznejši kazalnik zanesljivosti cen kot absolutne količine uvoza. Ker obseg uvoza zrn PET na Tajsko ostaja razmeroma velik, je diverzificirana struktura nabave z omejeno izpostavljenostjo potencialno izkrivljenemu uvozu ustreznejša podlaga za določitev neizkrivljene referenčne vrednosti.

(159)

Komisija je ugotovila, da v preiskavi niso bile ugotovljene nobene posebne trgovinske omejitve ali izkrivljanja v zvezi z zrni PET, zaradi katerih Tajska ne bi bila primerna kot reprezentativna država. Zgolj dejstvo, da je Tajska neto izvoznica zrn PET, ne pomeni, da so njene uvozne cene neobičajne ali neprimerne za namene primerjalne analize. Ravno nasprotno, saj uvoz konkurira doma proizvedenim zrnom PET.

(160)

Družba Unibon je nadalje trdila, da uporabljene referenčne cene ne bi smele vključevati zavarovanja in uvoznih dajatev. Po njenem mnenju pri zrnih PET, ki se prodajajo na domačem trgu, taki stroški ne nastanejo, pri čemer je večina zrn PET, ki se prodajajo na Tajskem, proizvedenih na domačem trgu in zato ne vključuje stroškov zavarovanja in uvoznih dajatev.

(161)

Kar zadeva izključitev zavarovanja in uvoznih dajatev, je normalna vrednost temeljila na statističnih podatkih o uvozu iz podatkovne zbirke GTA, uvozne dajatve, ki se uporabljajo, pa so bile določene z uporabo podatkovne zbirke MacMap. Po definiciji take uvozne cene vključujejo, kadar je to ustrezno, uvozne dajatve in povezane uvozne stroške. Njihova vključitev je zato neločljivo povezana z uporabljeno metodologijo.

(162)

Poleg tega sta pritožnika v odgovor na drugo obvestilo trdila, da je referenčna vrednost za delo, ki izhaja iz podatkov tajske narodne banke in je vključena v Prilogo V k drugemu obvestilu, nerazumno nizka in ne odraža natančno dejanskih stroškov dela na Tajskem. Navedla sta, da je ta vrednost precej nižja od vrednosti za stroške dela, ki jo je Komisija uporabila pri drugih reprezentativnih državah z višjim srednjim dohodkom. Komisijo sta pozvala, naj prilagodi referenčno vrednost za stroške dela z uporabo podatkov o višjih stroških dela za „inženirska delovna mesta“, ki jih je objavil tajski odbor za naložbe in za katere sta menila, da so ustreznejši in reprezentativnejši vir.

(163)

Komisija je ugotovila, da referenčna vrednost ni nenavadno nizka glede na naloge, ki jih je zadevna delovna sila dejansko opravljala v proizvodnem procesu. Poleg tega je bila raven referenčne vrednosti na splošno primerljiva s podatki o stroških dela, ki so jih navedli drugi mednarodni statistični viri, zato je ni bilo mogoče šteti za nereprezentativno ali neprimerno za konstruiranje normalne vrednosti. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(164)

Zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov o uvozu lignita na Tajsko, saj se lignit uvaža izključno iz Laosa, je Komisija v drugem obvestilu navedla, da namerava referenčno vrednost za lignit določiti z uporabo cen lignita za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem, ki jih je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo. Komisija je kot referenčno vrednost uporabila najnovejše podatke za leto 2024.

(165)

Družba Unibon je v odgovor na drugo obvestilo trdila, da bi morala referenčna cena za lignit temeljiti na tajskih carinskih podatkih o uvozu pod oznako HS 2702 10 , ne pa na domačih statističnih podatkih o premogu. Trdila je, da domači statistični podatki ne razlikujejo lignita od drugih vrst premoga in zagotavljajo le povprečno ceno za široko kategorijo premoga, kljub znatnim razlikam v kurilni vrednosti in drugih lastnostih, ki povzročajo znatne razlike v cenah. Nadalje je trdila, da je ustaljena praksa Komisije, da se opira na javno dostopne carinske podatke reprezentativne države za vrednotenje proizvodnih dejavnikov, in da v tej zadevi ni utemeljitve za odstopanje od tega pristopa, zlasti glede na to, da Tajska vodi statistične podatke o uvozu lignita za posamezne izdelke, beleži znatne količine uvoza in te količine uvaža iz držav s tržnim gospodarstvom, kar po njenem mnenju zagotavlja, da so cene neizkrivljene in reprezentativne.

(166)

Komisija je ugotovila, da so tajski carinski podatki pod oznako HS 2702 10 sicer na voljo, vendar evidentirani uvoz izvira skoraj izključno iz ene sosednje države, in sicer Laosa, zato ga ni mogoče šteti za dovolj reprezentativnega za konkurenčen in diverzificiran trg. Visoka koncentracija ponudbe v eni državi izvora je vzbudila pomisleke glede zanesljivosti uvozne cene kot ustrezne referenčne vrednosti. Poleg tega je glede na posebne fizikalne lastnosti lignita, zlasti njegovo nizko kurilno vrednost in visoko vsebnost vlage, prevoz na dolge razdalje na splošno negospodaren (104). Zato je verjetno, da statistični podatki o uvozu odražajo omejene čezmejne transakcije, ki so posledica geografske bližine, ne pa cen, ki bi bile oblikovane na podlagi širših tržnih razmer. V teh okoliščinah je Komisija potrdila, da podatki o uvozu niso najprimernejša podlaga za vrednotenje tega proizvodnega dejavnika.

(167)

Nazadnje sta pritožnika trdila, da se tajske uvozne cene koruznega škroba zdijo prenizke, da bi lahko odražale cene modificiranega koruznega škroba, ki se uporablja pri proizvodnji vpredenega PET. V zvezi s tem sta trdila, da je to verjetno posledica nabora izdelkov, zajetih z zadevno oznako KN, saj ta vključuje tako modificirani koruzni škrob (ki se uporablja pri proizvodnji vpredenega PET) kot tudi nemodificirani koruzni škrob (ki se ne uporablja pri proizvodnji vpredenega PET). Proizvajalci Unije so zato vztrajali, da bi morala Komisija izvesti ustrezne prilagoditve, s katerimi bi upoštevala to razliko.

(168)

Komisija se je seznanila s trditvijo proizvajalcev Unije glede uporabe modificiranega koruznega škroba pri proizvodnji vpredenega PET in ravni tajskih uvoznih cen. Vendar proizvajalci Unije niso predložili zadostnih dokazov za utemeljitev teh trditev. Zato tajske uvozne cene koruznega škroba niso bile prilagojene.

(169)

Skupina TDF Group je v odgovor na prvo obvestilo trdila, da je uvoz ključnih proizvodnih dejavnikov, zlasti zrn PET, v Turčijo bolj reprezentativen in tržno usmerjen kot uvoz na Tajsko. Kitajski uvoz predstavlja manj kot polovico uvoza zrn PET v Turčijo, nabava iz številnih držav s tržnim gospodarstvom pa kaže, da cene odražajo razmere na mednarodnem trgu. Skupina TDF Group je trdila, da ravni cen same po sebi ne dokazujejo izkrivljanja in da bi morale biti reprezentativne količine uvoza odločilni dejavnik pri analizi Komisije, zlasti glede na to, da zrna PET predstavljajo približno 50 % skupnih proizvodnih stroškov izdelka v preiskavi. Trdila je, da večje in bolj diverzificirane količine uvoza iz držav, ki niso Kitajska, v Turčijo zato zagotavljajo zanesljivejšo referenčno vrednost. Poleg tega je trdila, da Turčija zaradi neobstoja uvoza lignita ne bi smela biti izključena, saj bi se lahko take vrzeli odpravile z uporabo podatkov iz drugih držav.

(170)

Družba Unibon je nasprotno trdila, da Turčija ni tako primerna kot reprezentativna država zaradi močno izkrivljenega trga surovin, makroekonomske nestabilnosti, ki vpliva na stroške dela na enoto, stroške energije in deleže finančnih odhodkov, ter pomanjkanja ustreznih finančnih podatkov.

(171)

Komisija je v drugem obvestilu ugotovila, da imata tako Tajska kot tudi Turčija podobne vzorce uvoza, pri čemer znaten delež uvoza zrn PET izvira iz Kitajske. Vendar je, kot je pojasnjeno v prvem obvestilu in tudi v uvodni izjavi 156 zgoraj, menila, da se zdi, da na uvozne cene zrn PET nekitajskega porekla v Turčiji vpliva velika količina zrn PET kitajskega porekla po izkrivljenih cenah.

(172)

Komisija je nadalje analizirala uvoz glavne surovine, tj. zrn PET, in preučila podatke o uvozu na bolj razčlenjeni ravni, da bi opredelila vrste zrn PET, ki se uporabljajo pri proizvodnji vpredenega PET. Vendar se v nasprotju s tajsko in indonezijsko tarifno nomenklaturo v turški tarifni nomenklaturi ne razlikuje med različnimi 8-mestnimi oznakami pod oznako HS 3907 69 .

(173)

Komisija je po objavi prvega obvestila ugotovila tudi, da ima Turčija vzpostavljene zaščitne ukrepe, ki zajemajo uvoz zrn PET, uvrščenih pod oznako HS 3907 69  (105). Ukrepi veljajo od 11. junija 2020. Komisija je ugotovila, da zaščitni ukrepi za zrna PET izkrivljajo uvozne cene te ključne surovine, zaradi česar je Turčija manj primerna kot reprezentativna država.

(174)

Komisija je v prvem obvestilu ugotovila, da Turčija ni uvažala lignita. Skupina TDF Group je trdila, da to ne bi smelo preprečiti izbire Turčije kot reprezentativne države. Opozorila je, da je v prejšnjih zadevah, ko reprezentativna država ni imela uvoznih količin nekaterih proizvodnih dejavnikov, to vprašanje rešila z uporabo uvoznih cen iz druge reprezentativne države za konstruiranje normalne vrednosti.

(175)

Komisija je upoštevala pripombe skupine TDF Group in se strinjala, da se lahko v primeru, če bi bila kot reprezentativna država izbrana Turčija, zaradi neobstoja zanesljive referenčne vrednosti za uvoz uporabijo neizkrivljene mednarodne cene, stroški ali referenčne vrednosti.

(176)

Družba Unibon je v odgovor na prvo obvestilo menila, da je Indonezija najprimernejša reprezentativna država, pri čemer je kot glavni razlog navedla, da ima najbolj uravnoteženo in najmanj izkrivljeno nabavo ključnega proizvodnega dejavnika, tj. zrn PET. Trdila je, da je vzorec uvoza Indonezije enakomerno porazdeljen med kitajske in nekitajske vire, kar zmanjšuje tveganje, da bi kitajske cene posredno vplivale na cene uvoza iz „preostalega sveta“. V nasprotju z Indonezijo velika večina tajskega uvoza zrn PET izvira iz Kitajske, medtem ko struktura turškega uvoza vključuje uvoz iz držav, ki niso članice STO, kar vzbuja dodatne pomisleke glede izkrivljanja. Vendar družba Unibon te trditve ni utemeljila niti ni predložila dodatnih dokazov v njeno podporo.

(177)

Družba Unibon je nadalje trdila, da so vrzeli v indonezijskih podatkih o proizvodnih dejavnikih omejene in jih je mogoče takoj odpraviti, na primer, neobstoj uvoza lignita odraža samozadostnost Indonezije kot glavne proizvajalke premoga, ne pa pomanjkanja podatkov, ob tem so referenčne cene premoga na voljo v priznanih publikacijah o domačem trgu, medtem ko je komercialni obseg uvoza steklenih vlaken, ki ni iz Kitajske, zadosten.

(178)

Komisija je v drugem obvestilu ugotovila, da uvoz steklenih vlaken iz preostalega sveta v Indonezijo predstavlja le 3,28 % celotnega uvoza steklenih vlaken, medtem ko preostalih 96,72 % izvira iz Kitajske. Zato je jasno, da je na uvoz steklenih vlaken iz preostalega sveta verjetno vplival uvoz iz Kitajske. Trditev družbe Unibon je bila zato zavrnjena.

(179)

Komisija je upoštevala pripombe družbe Unibon in se strinjala, da se lahko v primeru, če bi bila kot reprezentativna država izbrana Indonezija, zaradi neobstoja zanesljive referenčne vrednosti za uvoz uporabijo neizkrivljene mednarodne cene, stroški ali referenčne vrednosti.

(180)

Komisija, ki je upoštevala argumente zainteresiranih strani v zvezi s prvim in drugim obvestilom, je menila, da je Tajska najprimernejša reprezentativna država, ki izpolnjuje merila glede stopnje gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK.

(181)

Komisija je preučila, kateri finančni podatki so takoj na voljo za tri države, opredeljene v prvem obvestilu, tj. Indonezijo, Tajsko in Turčijo.

(182)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila takoj dostopne računovodske izkaze za tri proizvajalce izdelka v preiskavi v reprezentativnih državah, ki kažejo razumno raven dobičkonosnosti za obdobje, ki je najbližje obdobju preiskave.

(183)

Proizvajalca izvoznika, tj. družba Unibon in skupina TDF Group, sta trdila, da Tajska ni primerna kot reprezentativna država, saj obravnavani tajski družbi, Thai Unitika Spunbond Co., Ltd. in Narula Nonwoven Co., Ltd., nista predložili zanesljivih podatkov.

(184)

Družba Unibon je poudarila, da je družba Thai Unitika Spunbond izkazovala izjemno in neredno dobičkonosnost, ki je odražala izredne ali neoperativne postavke, ne pa običajnega poslovanja v industriji. Nasprotno je imela družba Narula Nonwoven izjemno nizko stopnjo dobička. Družba Unibon je sklenila, da to izrazito nasprotje kaže, da Tajska nima stabilnih in komercialno razumnih finančnih podatkov za proizvodnjo vpredenega PET, zaradi česar je vsaka referenčna vrednost, ki izhaja iz podatkov teh dveh družb, zelo izkrivljena.

(185)

Podobno je tudi skupina TDF Group trdila, da se finančni podatki družbe Thai Unitika Spunbond Co., Ltd. za leto 2025 ne bi smeli upoštevati, ker niso ustrezna podlaga za referenčne vrednosti. Menila je, da je izjemno povečanje skupnih prihodkov, ki je bilo več kot trikratno v primerjavi s prihodki iz prodaje in storitev ter stroški prodanega blaga, odražalo izredne druge prihodke, ne pa običajne poslovne uspešnosti.

(186)

Družba Unibon je po drugi strani trdila, da Indonezija zagotavlja zanesljive finančne podatke, specifične za izdelek, dejanskega proizvajalca vpredenega PET, tj. družbe PT Multi Spunindo Jaya Tbk, katerega revidirani računovodski izkazi kažejo komercialno razumne PSU-stroške in stopnje dobička, skladne z običajnimi industrijskimi dejavnostmi.

(187)

Skupina TDF Group je trdila, da ima Turčija širšo in bolj reprezentativno industrijsko bazo, saj ima osem opredeljenih proizvajalcev vpredenega PET v primerjavi z le dvema na Tajskem in enim v Indoneziji. Priznala je, da so lahko finančni podatki, specifični za posamezno družbo, za turške proizvajalce omejeni, in Komisiji predlagala, naj namesto tega uporabi sektorske finančne podatke.

(188)

Komisija se je strinjala s skupino TDF Group in družbo Unibon, da finančni podatki v zvezi s tajskimi družbami niso primerni. Finančni podatki družb Thai Unitika Spunbond Co., Ltd. in Narula Nonwoven Co., Ltd. so zelo nedosledni in ne odražajo običajnega poslovanja v industriji, saj izredne postavke povzročajo izjemna nihanja dobičkonosnosti in prihodkov.

(189)

Komisija se je seznanila s pripombo skupine TDF Group glede uporabe sektorskih podatkov, vendar je opozorila, da lahko sektorski podatki vključujejo tudi proizvajalce, ki ne proizvajajo vpredenega PET, kot so proizvajalci tekstilij z drugačnim naborom izdelkov ali stroškovnimi strukturami. Uporaba takih zbirnih podatkov bi lahko privedla do napačnega prikaza dejanske stroškovne strukture in dobičkonosnosti segmenta vpredenega PET.

(190)

Komisija se je strinjala s trditvijo družbe Unibon, da med proizvajalci vpredenega PET, opredeljenimi v reprezentativnih državah, družba PT Multi Spunindo Jaya Tbk (Indonezija) izkazuje najbolj točne PSU-stroške in stopnje dobička, skladne z običajnimi industrijskimi dejavnostmi.

(191)

Družba Unibon je v svojem odgovoru na drugo obvestilo trdila, da združevanje podatkov o proizvodnih dejavnikih iz Tajske s finančnimi količniki iz Indonezije ni primerno, saj uporaba dveh različnih reprezentativnih držav po njenem mnenju poruši notranjo doslednost konstruiranja normalne vrednosti in vodi do izkrivljenega rezultata. Trdila je, da bi se morala Komisija namesto tega tako za cene proizvodnih dejavnikov kot tudi za finančne podatke opreti na eno samo reprezentativno državo, ter navedla, da bi bila Indonezija primernejša izbira.

(192)

Kadar se v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe potrdi obstoj znatnih izkrivljanj, bi morala Komisija normalno vrednost konstruirati na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene in referenčne vrednosti. Viri, ki jih lahko uporabi Komisija, vključujejo ustrezne stroške proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi, če so relevantni podatki na voljo takoj. Kot je podrobno pojasnjeno zgoraj, je Komisija menila, da je Tajska primerna reprezentativna država, kar ji je omogočilo, da se je za vse proizvodne dejavnike izdelka v preiskavi oprla na njene stroške in cene. Vendar ni mogla najti takoj dostopnih finančnih podatkov tajskih proizvajalcev vpredenega PET za izračun neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička. Zato se ji je zdelo primerno, da neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določi na podlagi takoj dostopnih finančnih podatkov proizvajalca vpredenega PET v Indoneziji.

(193)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Tajska edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(194)

Glede na zgornjo analizo Tajska izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(195)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(196)

Komisija ni prejela nobenega ugovora glede seznama proizvodnih dejavnikov iz prvega obvestila.

(197)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas – GTA (za uvozne cene) in podatkovno zbirko MacMap (za uvozne dajatve), da bi določila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin.

(198)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

(199)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je izračunala razmerje med posrednimi stroški proizvodnje posameznih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in njunimi neposrednimi stroški proizvodnje (kot so navedeni v preglednici 1 zgoraj). To razmerje je nato uporabila za neizkrivljene neposredne stroške proizvodnje in ga k njim prištela.

(200)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza.

(201)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (111).

(202)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.1 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(203)

Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(204)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki sta jih imela vzorčena proizvajalca izvoznika, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošni material, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 221 in 222.

(205)

Komisija je za določitev uvoznih dajatev, ki se uporabljajo za določeno oznako blaga in državo porekla, uporabila podatkovno zbirko MacMap. Uvozne dajatve so bile dodane vrednosti CIF, zabeleženi v tajskih statističnih podatkih o uvozu, kot so na voljo v podatkovni zbirki GTA.

(206)

Komisija je stroške prevoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalcev izvoznikov in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(207)

Zrna PET so glavna surovina pri proizvodnji vpredenega PET. Komisija je v prvem obvestilu navedla carinsko oznako za PET z nizko viskoznostjo, tj. oznako HS 3907 69 , in carinsko oznako za PET z visoko viskoznostjo, tj. oznako HS 3907 61 . Proizvajalci Unije so predložili pripombe k prvemu obvestilu, v katerih so Komisijo pozvali, naj skrbno preveri točne surovine vsakega kitajskega proizvajalca, da bi zagotovila uporabo pravilne oznake za vsakega proizvajalca. Komisija je po preveritvenih obiskih sklenila, da je pri proizvodnji vpredenega PET pomemben le PET z nizko viskoznostjo, tj. oznako HS 3907 69 , in s seznama surovin črtala PET z visoko viskoznostjo (oznaka HS 3907 61 ).

(208)

Komisija je v drugem obvestilu nadalje analizirala uvoz glavne surovine, tj. zrn PET, in se odločila, da bo podatke o uvozu preučila na bolj razčlenjeni ravni, da bi opredelila vrste zrn PET, ki se uporabljajo pri proizvodnji vpredenega PET.

(209)

V tajski tarifni nomenklaturi se razlikuje med naslednjimi oznakami blaga v okviru šestmestne oznake HS 3907 69 :

(210)

Zrna PET, ki se uporabljajo pri proizvodnji vpredenega PET, spadajo pod oznako blaga 3907 69 10 , medtem ko lahko oznaka blaga 3907 69 90 vključuje polietilen tereftalat posebne kakovosti ali drugače netipičen polietilen tereftalat. Komisija je lahko na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke GTA opredelila uvoz na Tajsko pod oznako blaga 3907 69 10 in tako zagotovila podrobnejše informacije.

(211)

Za Tajsko je skupna količina uvoza znašala 23 411 ton, od tega 33 % s poreklom iz Kitajske. Ker je uvoz izviral iz več virov in je bil delež uvoza iz Kitajske razmeroma majhen, je Komisija sklenila, da uvozne cene za zrna PET pod oznako blaga 3907 69 10 iz preostalega sveta na Tajsko verjetno niso bile pod vplivom uvoza iz Kitajske, zaradi česar je uvoz na Tajsko zanesljiva referenčna vrednost.

(212)

Kot je že opisano v uvodni izjavi 26, je za proizvodnjo vpredenega PET potrebna uporaba veziv na osnovi škroba, kemičnih veziv (na osnovi polimerov) ali mešanih veziv kot premaznega materiala.

(213)

Pritožnika sta v odgovor na prvo obvestilo trdila, da kitajski proizvajalci za vpredeni PET, ki se prodaja na kitajskem domačem trgu, večinoma uporabljajo veziva na osnovi škroba, medtem ko se izdelki, ki se prodajajo na trgu EU, proizvajajo z uporabo vseh treh vrst veziv. Proizvajalci Unije so zato trdili, da bi morala Komisija za zagotovitev poštene primerjave pri izračunih dampinga določiti ločene normalne vrednosti za vpredeni PET, proizveden z vsako vrsto veziva, ali ustrezno prilagoditi normalno vrednost na podlagi proizvodnje z vezivi na osnovi škroba.

(214)

Komisija je upoštevala pripombe proizvajalcev Unije v zvezi z različnimi vrstami veziv, ki se uporabljajo pri proizvodnji vpredenega PET, in njihovim morebitnim vplivom na primerljivost cen. Ocenila je, ali bi bilo treba upoštevati razlike v vrstah veziv in, kjer je to primerno, ali so na podlagi informacij, ki so na voljo v dokumentaciji, upravičene kakršne koli prilagoditve. Rezultat te ocene je opisan v uvodni izjavi 220.

(215)

Pritožnika sta v odgovor na drugo obvestilo trdila, da se ne strinjata s cenami koruznega škroba, ki so bile uporabljene v obvestilu o proizvodnih dejavnikih. Trdila sta, da je vrsta koruznega škroba, ki se uporablja pri proizvodnji vpredenega PET, modificirani koruzni škrob, katerega cena je približno dvakrat višja od cene navadnega koruznega škroba. V podporo tej trditvi sta predložila cenovne ponudbe, v katerih sta primerjala modificirani in navadni koruzni škrob, ter Komisijo pozvala, naj uporabi ustrezen pribitek k cenam na podlagi podatkovne zbirke GTA, da bi se upoštevali višji stroški modificiranega koruznega škroba.

(216)

V odgovor na trditev pritožnikov sta oba proizvajalca izvoznika trdila, da za lastno proizvodnjo uporabljata le navadni koruzni škrob. Navedla sta, da je to razvidno iz računov, ki so bili zbrani med preverjanjem njunih nakupov surovin in v katerih je navedena vrsta kupljenega koruznega škroba. Poleg tega je skupina TDF Group trdila, da je na Kitajskem modificirani koruzni škrob deklariran pod drugo oznako HS, in sicer 3505 10 , in da se njeni nakupi pod oznako HS 1108 12 nanašajo na navadni koruzni škrob, ne pa na modificirani koruzni škrob.

(217)

Komisija je ugotovila, da pritožnika nista predložila prepričljivih dokazov, da proizvajalci vpredenega PET, vključno s kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, uporabljajo modificirani koruzni škrob. Predložene cenovne ponudbe zgolj kažejo, da je modificirani koruzni škrob morda dražji od navadnega koruznega škroba, iz njih pa ni razvidno, da bi preiskovani proizvajalci izvozniki uporabljali ta izdelek. Nasprotno, preverjene tehnične specifikacije in ravni cen so pokazale, da proizvajalci izvozniki uporabljajo navadni koruzni škrob.

(218)

Skupina TDF Group je v odgovor na drugo obvestilo trdila, da je bila emulzija akrilnih estrov, ki jo uporablja, napačno uvrščena pod oznako HS 3903 90 , ki zajema polimere stirena. Trdila je, da čeprav izdelek vsebuje stiren, je njegova glavna sestavina akrilna kislina, zato bi bilo ustrezneje, da se uvrsti pod oznako HS 3906 90 , ki zajema akrilne polimere v primarnih oblikah. Komisija je sprejela trditev skupine TDF Group in spremenila oznako HS, pod katero se uvršča emulzija akrilnih estrov.

(219)

Družba Unibon je v odgovor na drugo obvestilo trdila, da bistvene razlike v vrstah veziv, ki se uporabljajo pri proizvodnji vpredenega PET, in sicer veziv na osnovi škroba, kemičnih veziv na akrilni osnovi in mešanih veziv, povzročajo znatne razlike v proizvodnih stroških in tržnih cenah. Trdila je, da se mora to ustrezno upoštevati pri konstruiranju normalne vrednosti. Na podlagi tega je Komisijo pozvala, naj uporabi prilagoditve, da se upoštevajo razlike v stroških, povezane z vezivi.

(220)

Komisija je ta zahtevek zavrnila. Opozorila je, da tako proizvajalci vpredenega PET iz Unije kot tudi vzorčeni kitajski proizvajalci uporabljajo mešanico veziv, ki imajo vsa podobne uporabe in tržne cene. Zato podrobnejša analiza, v kateri bi se razlikovalo med izdelki glede na vrsto veziva, ne bi bistveno vplivala na izračun normalne vrednosti, kadar ni bistvene razlike v uporabi ali ceni.

(221)

Komisija je v drugem obvestilu strani obvestila, da so se zaradi zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih stroških proizvodnje nekateri proizvodni dejavniki šteli za potrošni material.

(222)

Komisija je izračunala delež potrošnega materiala v skupnih stroških proizvodnje in ga uporabila za ponovni izračun proizvodnih stroškov na podlagi referenčnih vrednosti.

(223)

Delo je proizvodni dejavnik, ki predstavlja približno 3 % skupnih stroškov proizvodnje. Komisija je uporabila statistične podatke, ki jih je objavila tajska narodna banka (112), za določitev plač na Tajskem, pri čemer je uporabila podrobne informacije o plačah v proizvodnem sektorju za obdobje preiskave za gospodarsko dejavnost v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2.

(224)

Komisija je uporabila ceno električne energije za poslovna, industrijska in državna podjetja, ki jo je objavil tajski odbor za naložbe (113), pri čemer je za izračun referenčne vrednosti za električno energijo uporabila tarifo glede na čas porabe – velike splošne storitve, raven napetosti pod 22 kV. Ta tarifa se od leta 2018 ni spremenila in se mesečno posodablja z uporabo doplačila v obliki prilagodljive cene električne energije (Ft). Stroški električne energije, zaračunani za vsak mesec, se zato izračunajo kot:

(225)

Komisija je določila referenčno vrednost za električno energijo za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na podlagi zadevne konične in zunajkonične porabe. Dobljena poraba je bila dodeljena koničnim in zunajkoničnim tarifam.

(226)

Poleg tega je Komisija v referenčno ceno električne energije vključila ceno odjema in pristojbino za storitve, da bi se v celoti upoštevali stroški električne energije v reprezentativni državi. Pristojbina za storitve je bila izražena kot fiksni znesek na mesec, medtem ko je bila cena odjema določena v kW na podlagi konservativnega izračuna odjema električne energije. Ta je bil določen tako, da se je skupna električna energija, porabljena v konici, delila s številom proizvodnih ur. Tehtana povprečna stopnja za konično in zunajkonično porabo je bila določena kot ustrezna referenčna vrednost za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika.

(227)

Komisija je ugotovila, da so cene električne energije na Tajskem navedene brez DDV.

(228)

Komisija je uporabila cene plina za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem, ki jih je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo (115). Cene so se razlikovale glede na količino porabe. Komisija je uporabila ustrezne cene iz preglednice 7.2-4: Končna poraba energije na prebivalca. Komisija je kot referenčno vrednost uporabila najnovejše podatke za leto 2024.

(229)

Kot je navedeno v drugem obvestilu, je Komisija referenčno vrednost za lignit določila z uporabo cen lignita za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem, ki jih je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 166 zgoraj, je Komisija menila, da stroške uvoza lignita iz Laosa v Tajsko ni mogoče šteti za zanesljive in razumne ustrezne stroške v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je alternativna referenčna vrednost, ki jo je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo, razumnejša glede na naslednje elemente. Prvič, uradne tajske statistične podatke zbirajo nacionalni organi, pristojni za zbiranje in nadzor informacij o energiji in ekonomskih informacij na Tajskem (116), zato ti podatki zagotavljajo celovito pokritost porabe energije na makro ravni v tej državi. Drugič, ugotovljeno je bilo, da je vrednost 1,19 CNY/kg iz tajskih statističnih podatkov v skladu s prevladujočimi ravnmi cen lignita v jugovzhodni Aziji v obdobju preiskave (tj. v razponu 1,15–1,23 CNY/kg) (117).

(230)

Komisija je uporabila uvozne cene za polkoks pod oznako HS 2704 iz preostalega sveta na Tajsko. Pojasnila je, da se te uvozne cene lahko štejejo za reprezentativne, saj so bile uvožene količine znatne in so izvirale iz več neizkrivljenih virov. Na podlagi tega je menila, da ti podatki zagotavljajo dovolj zanesljivo referenčno vrednost za določitev normalne vrednosti. Temu pristopu ni nasprotovala nobena zainteresirana stran.

(231)

Kot je navedeno v drugem obvestilu, je Komisija analizirala računovodske prakse vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi s stranskimi proizvodi in odpadki. Zato je Komisija prilagodila konstruirane stroške proizvodnje v skladu z računovodskimi praksami posameznih družb, ki se nanašajo na stranske proizvode in odpadke.

(232)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(233)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2024 za družbo PT Multi Spunindo Jaya Tbk, kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis.

(234)

Splošni stroški proizvodnje niso ločeno opredeljeni v razpoložljivih podatkih iz izkaza poslovnega izida in se v zvezi z njimi šteje, da so vključeni v stroške prodanega blaga. Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(235)

Komisija je v drugem obvestilu v zvezi s stroški proizvajalcev izvoznikov za raziskave in razvoj navedla, da bodo ti stroški vključeni v splošne stroške proizvodnje, razen če iz objavljenih računovodskih izkazov proizvajalca v Indoneziji izrecno izhaja, da so ti stroški vključeni v njegove PSU-stroške.

(236)

Proizvajalec izvoznik, skupina TDF Group, je v odgovor na drugo obvestilo navedla, da iz indonezijskih računovodskih standardov izhaja, da bi bilo treba stroške za raziskave in razvoj uvrstiti v PSU-stroške. Medtem ko v letnem poročilu družbe PT Multi Spunindo Jaya Tbk stroški za raziskave in razvoj niso izrecno navedeni, je druga družba, in sicer PT Bakrie Telecom, ki upošteva iste indonezijske računovodske standarde, svoje stroške za raziskave in razvoj navedla v okviru svojih PSU-stroškov.

(237)

Komisija je sprejela trditev skupine TDF Group in stroškov za raziskave in razvoj ni dodala splošnim stroškom proizvodnje.

(238)

Proizvajalec izvoznik, skupina TDF Group, je v odgovor na drugo obvestilo trdila, da se Komisija pri določitvi PSU-stroškov in dobička ne bi smela opreti na konsolidirane računovodske izkaze družbe Spunindo za leto 2024, saj ti izkazi vključujejo podatke treh odvisnih družb, katerih dejavnosti niso povezane z izdelkom v preiskavi in ki v nekaterih primerih še niso začele poslovati. Glede na to je navedla, da bi bilo treba pri konstruiranju normalne vrednosti za določitev razumnih zneskov za PSU-stroške in dobiček uporabiti le samostojne finančne podatke matične družbe. Komisija je to trditev sprejela ter pri konstruiranju normalne vrednosti uporabila dobiček in PSU-stroške matične družbe.

(239)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(240)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(241)

Komisija je nato neizkrivljenim proizvodnim stroškom prištela splošne stroške proizvodnje, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(242)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške in dobiček proizvajalca vpredenega PET iz Indonezije, navedenega v uvodni izjavi 233.

(243)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 12,03 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 11,14 %.

(244)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(245)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta izdelke izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(246)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(247)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost.

(248)

V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, so bile izvozne cene po potrebi prilagojene, da bi se: (i) pobotale nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(249)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2 zgoraj, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(250)

Komisija ni našla razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih popravkov.

(251)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(252)

Komisija je za vzorčena proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(253)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(254)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika.

(255)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 49,4 %.

(256)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(257)

V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je bila izračunana na podlagi obsega izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, vzorčenih in nevzorčenih, v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz LRK v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu za leto 2024 za oznake KN iz uvodne izjave 24.

(258)

Raven sodelovanja je bila v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 87 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija menila, da je primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(259)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(260)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave v Uniji izdelovali trije proizvajalci, od katerih dva pripadata isti skupini. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(261)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno [52 000–63 600] ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki iz izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, so sodelujoči proizvajalci Unije predstavljali 100 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(262)

Ker so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni od treh proizvajalcev Unije, od katerih dva pripadata isti skupini, so podatki za analizo škode zaradi zaupnosti navedeni v razponih. Vendar indeksi temeljijo na dejanskih podatkih in ne na razponih.

(263)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov, ki so jih predložili proizvajalci Unije in jih je preverila Komisija, o prodaji podobnega izdelka industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji ter (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav v Unijo na podlagi podatkov Eurostata, preverjenih podatkov vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci izvozniki (118).

(264)

Pristop k oceni uvoza in potrošnje Unije je bil opredeljen v obvestilu k dokumentaciji z dne 4. marca 2026 (119). Zbornica CCCT je predložila pripombe glede pristopa Komisije. V celoti je priznala praktične izzive, s katerimi se srečuje Komisija pri določanju uvoza in potrošnje, vendar je izrazila pomisleke glede zanesljivosti podatkov zaradi predpostavk v metodologijah, opisanih v obvestilu. Njeni trije glavni pomisleki so bili, (i) da je bil pri izračunu uvoza iz Kitajske uporabljen fiksen delež, ki je temeljil na podatkih za obdobje preiskave, brez dokazov, da je reprezentativen za celotno obravnavano obdobje; (ii) da je ocena uvoza iz drugih držav za leto 2024 in obdobje preiskave temeljila na statističnih podatkih Eurostata kljub ugotovitvam Komisije, da znaten del uvoza ni bil ustrezno deklariran, in (iii) da je zapletena metodologija filtriranja cenovnih razponov za oceno uvoza iz drugih držav za leti 2022 in 2023 povzročila negotovost. Zato je zbornica CCCT dvomila o zanesljivosti teh podatkov in trdila, da bi lahko vplivali na analizo kazalnikov škode ter oceno povezave med uvozom in gospodarskim položajem industrije Unije.

(265)

Komisija je menila, prvič, da zbornica CCCT, čeprav je dvomila o pristopu, ni predložila dokazov v podporo svojemu stališču ali dokazov, da je metodologija, ki jo je predlagala Komisija, privedla do netočnih ali nezanesljivih rezultatov niti glede količin niti glede cen.

(266)

Drugič, zaradi očitnih razlik med preverjenimi podatki o izvozu vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in podatki Eurostata je morala Komisija poiskati alternativno metodo za določitev obsega uvoza zadevnega izdelka v Unijo. Vendar zbornica CCCT ni predlagala alternativnega pristopa ali predložila dodatnih podatkov, s katerimi bi izpodbijala ali celo spremenila metodologijo Komisije, zlasti v zvezi z deležem izvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v celotnem izvozu v letih pred obdobjem preiskave. Kar zadeva delež proizvajalcev izvoznikov, niso niti vzorčeni niti nevzorčeni proizvajalci izvozniki predložili pripomb niti glede obvestila o vzorčenju niti glede obvestila k dokumentaciji o določitvi uvoza.

(267)

Tretjič, uporaba razdelitvenih ključev za določitev uvoza iz tretjih držav je običajna praksa, kadar je izdelek v preiskavi uvrščen pod oznake KN, ki zajemajo tudi drugo blago, ki ne spada v obseg preiskave. Zbornica CCCT znova ni predlagala alternativnega pristopa ali predložila podatkov v zvezi z deležem ali cenami uvoza iz drugih držav porekla glede na celoten uvoz v Unijo.

(268)

Četrtič, ugotovitve Komisije o razmerah na trgu Unije so v skladu z dokazi, predloženimi v pritožbi, zlasti s podatki o potrošnji iz tržnega poročila združenja EDANA (120), ki je bilo del pritožbe (121). To dodatno podpira točnost in ustreznost metodologije Komisije.

(269)

Glede na navedeno je Komisija pripombe zbornice CCCT zavrnila.

(270)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(271)

Potrošnja v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. Iz podrobne analize je razvidno, da se je potrošnja Unije med letoma 2022 in 2023 zmanjšala za 11 %, nato pa se je leta 2024 znatno povečala. Od leta 2024 do obdobja preiskave se je potrošnja zmanjšala za 10 odstotnih točk, vendar je ostala na visoki ravni, in sicer je bila za 15 % večja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(272)

Na začetku obravnavanega obdobja je okrevanje po pandemiji spodbudilo potrošnjo vpredenega PET. Potrošnja se je med letoma 2022 in 2023 zmanjšala zaradi manjšega povpraševanja po bitumenskih membranah v gradbenem sektorju EU, ki je bilo posledica visokih obrestnih mer, višjih cen energije in geopolitičnih negotovosti. Leta 2024 se je potrošnja vpredenega PET v Uniji ponovno povečala, kar je odražalo zlasti obnovo zalog s strani proizvajalcev bitumenskih membran nižje v verigi zaradi povečanega povpraševanja po njihovih izdelkih na gradbenem trgu (122). Med letom 2024 in obdobjem preiskave je potrošnja ostala na visoki ravni.

(273)

Kot je podrobno pojasnjeno v oddelku 4.2 zgoraj, je Komisija obseg uvoza zadevnega izdelka v Unijo določila na podlagi podatkov Eurostata, preverjenih podatkov vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci izvozniki. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(274)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(275)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 417 %, in sicer s [3 400–4 200] ton v letu 2022 na [17 600–21 500] ton v obdobju preiskave. Tržni delež Kitajske se je znatno povečal, in sicer s 6 % v letu 2022 na 26 % v obdobju preiskave, kar pomeni 352-odstotno povečanje.

(276)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov, ki sta jih predložila vzorčena proizvajalca izvoznika, ki sta v obdobju preiskave predstavljala 72 % uvoza sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Cene uvoza so bile določene na podoben način kot obseg uvoza.

(277)

Tehtana povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(278)

Cene so se med letoma 2022 in 2023 znatno znižale (–38 %). Nato so se leta 2024 in v obdobju preiskave zvišale za 4 oziroma 13 odstotnih točk. Na splošno so se v obravnavanem obdobju znižale za 21 %, in sicer s približno 2 500 EUR/tono v letu 2022 na približno 2 000 EUR/tono v obdobju preiskave.

(279)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od vzorčenih kitajskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), po potrebi z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(280)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 26-30 % za 100 % uvoženih količin vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(281)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bil prisoten tudi znaten pritisk na znižanje cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, je industrija Unije v obravnavanem obdobju znižala svojo povprečno prodajno ceno na enoto v Uniji za 21 % na raven, ki močno presega znižanje stroškov (10 %), kot je prikazano v preglednici 8 v nadaljevanju. Znaten pritisk na znižanje cen dodatno potrjuje nelojalno nižanje ciljnih cen, ki je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov, ki sta jih predložila vzorčena proizvajalca izvoznika.

(282)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(283)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Oba sklopa kazalnikov je ocenila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov znanih proizvajalcev Unije. Ker Komisija ni seznanjena z nobenim drugim proizvajalcem Unije, je bilo za oba sklopa podatkov ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 262, so kazalniki škode navedeni v razponih, saj so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni od treh proizvajalcev Unije, od katerih dva pripadata isti skupini.

(284)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(285)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije med letoma 2022 in 2023 močno zmanjšal, med drugim zaradi zmanjšanja potrošnje Unije. Industrija Unije v letu 2024 in obdobju preiskave kljub močnemu povečanju potrošnje (+25 % v letu 2024, +15 % v obdobju preiskave, glej preglednico 2) in zaradi vse večjega obsega uvoza po nizkih cenah iz LRK ni mogla doseči enakega obsega proizvodnje, kar je povzročilo 5-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2022.

(286)

V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost industrije Unije na splošno zmanjšala za 8 %. Izguba, ki je znašala približno 7 000 ton, je bila posledica odpovedi sporazuma o poslih oplemenitenja v imenu enega od proizvajalcev Unije med letoma 2022 in 2023 zaradi razmer na trgu in vse večjega obsega uvoza po nizkih cenah. Obstoj navedenega sporazuma je bil tudi razlog za manjšo izkoriščenost zmogljivosti v letu 2022, kar pa je povzročilo navidezno 3-odstotno povečanje izkoriščenosti zmogljivosti med letom 2022 in obdobjem preiskave. Povedano drugače, industrija Unije je ohranila izkoriščenost zmogljivosti na zadostni ravni, vendar le na račun njene zmogljivosti.

(287)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(288)

Medtem ko se je trg v obravnavanem obdobju povečal za 15 %, se je celotni obseg prodaje industrije Unije zaradi vse večje nepoštene konkurence poceni kitajskega uvoza zmanjšal za 10 %.

(289)

Posledično se je tržni delež industrije Unije močno zmanjšal, in sicer s 86 % v letu 2022 na 63 % v letu 2024, kar je v skladu z vse večjim obsegom kitajskega uvoza. Industrija Unije je med letom 2024 in obdobjem preiskave kljub zmanjšanju prodaje ponovno pridobila 4 odstotne točke tržnega deleža, in sicer zaradi manjšega obsega kitajskega uvoza.

(290)

V okviru znatno naraščajoče potrošnje Unije je iz podatkov razvidno, da je industrija Unije utrpela znatno zmanjšanje proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža. Nasprotno se je tržni delež dampinškega uvoza iz LRK povečal za 352 %.

(291)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(292)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju zabeležila majhen upad zaposlenosti v višini 2 %, pri čemer se je skupno število zaposlenih v obdobju preiskave zmanjšalo za [5–10].

(293)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v tonah, proizvedenih na zaposlenega na leto, se je zmanjšala za 4 %, kar je tesno sledilo trendu zmanjševanja proizvodnje. Industrija Unije se je odločila obdržati svoje zaposlene tudi v letu 2023, ko se je proizvodnja močno zmanjšala zaradi zmanjšanja potrošnje, saj se je zavedala, da je kvalificirano delovno silo težko nadomestiti.

(294)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(295)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(296)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(297)

Prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije so se med letoma 2022 in 2024 znižale za 21 % ter med letom 2024 in obdobjem preiskave ostale skoraj nespremenjene.

(298)

Proizvodni stroški vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto so se med letoma 2022 in 2024 znižali za 12 %, nato pa so se med letom 2024 in obdobjem preiskave nekoliko zvišali. Zato je prisotnost veliko cenejšega kitajskega uvoza povzročila znatno znižanje cen, zaradi česar je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje cene na raven, ki je močno presegla znižanje proizvodnih stroškov.

(299)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(300)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 12 %. Medtem ko so stroški dela med letoma 2022 in 2023 ostali razmeroma stabilni, so se v letu 2024 in obdobju preiskave zvišali, predvsem zaradi inflacije in v skladu z dolžino delovne dobe zaposlenih.

(301)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(302)

V absolutnem smislu so se zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije stalno in znatno povečevale, in sicer so se v obravnavanem obdobju povečale za 55 %. Ob upoštevanju ravni proizvodnje so se končne zaloge kot delež proizvodnje v obravnavanem obdobju povečale za 69 %.

(303)

To splošno povečanje zalog kaže na precejšnje neravnovesje med proizvodnjo in prodajo. Ta trend kaže, da kljub prizadevanjem za uskladitev proizvodnje s povpraševanjem kopičenje neprodanih zalog odraža resne težave proizvajalcev Unije pri dostopu do trga.

(304)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(305)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju hitro in znatno zmanjšala, in sicer z dobička v višini 15–16,5 % v letu 2022 na izgubo v višini 0,5–1,5 % v obdobju preiskave.

(306)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 106 %, zaradi česar so bili denarni tokovi v obdobju preiskave negativni, kar odraža poslabšanje finančne uspešnosti.

(307)

Raven letnih naložb je v tem obdobju nihala, zaradi česar se je v obravnavanem obdobju znižala za 5 %. Med letoma 2022 in 2023 se je znatno zvišala, in sicer za 18 %, se v naslednjem obdobju znižala, nato pa se je v obdobju preiskave ponovno zvišala. Na podlagi naložbenega programa proizvajalcev Unije so se naložbe nadaljevale kljub močni konkurenci, izgubi tržnega deleža in finančno težkemu položaju, saj se njihov največji del nanaša na odhodke za vzdrževanje/prestrukturiranje obstoječih objektov, zlasti v zvezi z okoljem, in zato niso bile elastične.

(308)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je gibala negativno, in sicer je z 81 % v letu 2022 padla na –6 % v obdobju preiskave. Negativno gibanje je pokazalo, da se je kljub nadaljnjim naložbam, da bi se ohranila konkurenčnost, donosnost teh naložb v obravnavanem obdobju znatno znižala.

(309)

Industrija Unije je bila na začetku obravnavanega obdobja uspešna in je imela visoko raven dobičkonosnosti, pri čemer so bili tudi vsi drugi kazalniki na zdravi ravni.

(310)

Vendar se je v obravnavanem obdobju uvoz iz Kitajske hitro in znatno povečal (+417 %), in sicer po cenah, zaradi katerih so se znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. To je kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so leta 2022 predstavljali le 6 % trga Unije, omogočilo, da so v obdobju preiskave dosegli 26-odstotni tržni delež, kar pomeni 352-odstotno povečanje v dveh letih in pol.

(311)

Posledično se je kljub znatnemu povečanju potrošnje Unije (+16 %) v obravnavanem obdobju gospodarski položaj industrije Unije poslabšal, kot je razvidno iz negativnega trenda proizvodnje (–8 %) in prodaje (–10 %), povečanja zalog (+55 %) in znatnega zmanjšanja tržnega deleža (s 86 % na 67 %). Proizvodna zmogljivost se je zmanjšala (–8 %), saj je industrija Unije zaradi manjše potrošnje in večje konkurence nepoštenega kitajskega uvoza odstopila od sporazuma o poslih oplemenitenja.

(312)

Povečanje kitajskega uvoza po nizkih cenah je bilo povezano z močnim poslabšanjem in negativnimi ravnmi dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb, ki kažejo na težave, s katerimi se je srečevala industrija Unije.

(313)

V obravnavanem obdobju so se prodajne cene industrije Unije znižale za 21 %, kar je močno preseglo 10-odstotno znižanje njenih stroškov, s katerim je poskušala ohraniti svoj tržni delež na trgu Unije. Med letom 2024 in obdobjem preiskave se je zaradi 14-odstotnega zvišanja kitajskih cen zmanjšal kitajski uvoz, s čimer se je zmanjšal pritisk, industrija Unije pa je lahko cene ohranila na isti ravni in ponovno pridobila del tržnega deleža.

(314)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(315)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ta dejavnika sta uvoz iz tretjih držav in izvozna učinkovitost industrije Unije.

(316)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadlo z znatnim in naraščajočim prodorom uvoza iz Kitajske, ki je povzročil nenehno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije, pa tudi zniževanje njenih cen. Zaradi razvoja obsega kitajskega uvoza in cen, kot je prikazan v preglednicah 3 in 4 zgoraj, so se znižale ravni cen industrije Unije, kar je povzročilo vzročno zvezo med njima.

(317)

Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 417 %, in sicer s [3 400–4 200] ton leta 2022, ko je predstavljal 6-odstotni tržni delež, na [17 600–21 500] ton v obdobju preiskave, ko je predstavljal 26-odstotni tržni delež. Ta naraščajoči uvoz je bil zagotovljen po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije. Podobno je zmanjšanje tržnega deleža in obsega prodaje, kar je posledično povzročilo zmanjšanje proizvodnje, škodljivo vplivalo na proizvodne stroške industrije na enoto zaradi zmanjšane ekonomije obsega.

(318)

V obdobju preiskave se je kljub rahlemu povečanju prodaje in proizvodnje v letu 2023 zaradi povečanja povpraševanja to poslabšanje še stopnjevalo, ko so vsi kazalniki škode (zlasti dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb) dosegli precej negativne ravni.

(319)

Kombinacija izgube tržnega deleža, zmanjšanja proizvodnje in padca cen je imela močan negativen vpliv na industrijo Unije. Kljub 10-odstotnemu znižanju proizvodnih stroškov industrija Unije ob cenovnem pritisku zaradi vse večjega obsega dampinškega uvoza iz Kitajske ni mogla določiti cen in obsega proizvodnje na vzdržnih ravneh, kar je povzročilo zelo močen upad dobičkonosnosti s približno 15 %-16,5 % v letu 2022 na izgubo v višini približno 0,5 %-1,5 % v obdobju preiskave in posledično poslabšanje njenih finančnih kazalnikov.

(320)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije.

(321)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(322)

V primerjavi s Kitajsko so druge države ohranile omejeno prisotnost na trgu Unije, njihov uvoz v Unijo in skupni tržni delež pa sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 % oziroma 24 %. Turčija je bila edina tretja država, katere obseg uvoza je presegel 5-odstotni tržni delež. Cene uvoza iz Turčije so bile na spodnjem delu cenovnega razpona industrije Unije in znatno višje od cen kitajskega uvoza. Obseg uvoza iz Turčije in njegov tržni delež sta v obravnavanem obdobju ostala večinoma nespremenjena, v obdobju preiskave pa sta celo kazala trend upadanja. Uvoz iz drugih držav porekla ni nikoli presegel 1,5 % tržnega deleža, njegove cene pa so bile visoke.

(323)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv uvoza iz drugih držav ne zmanjšuje resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(324)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(325)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 27 %, prodaja pa za 25 %. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je zmanjšanje izvozne učinkovitosti proizvajalcev Unije mogoče pojasniti s pritiskom kitajskih proizvajalcev na trge tretjih držav, kar je posledično povzročilo zmanjšanje izvoza proizvajalcev Unije. Kot je razvidno iz podatkov, pridobljenih iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas, je kitajski izvoz v preostale dele sveta znaten po obsegu in poteka po cenah, ki so nižje od cen za Unijo. Poleg tega sta obseg in vrednost izvoza predstavljala manj kot 10 % celotnega prihodka industrije Unije od prodaje. Zato je zmanjšanje izvozne učinkovitosti industrije Unije morda prispevalo k škodi, vendar ni zmanjšalo resnične in bistvene vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in škodo, povzročeno industriji Unije.

(326)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija začasno ugotovila resnično in bistveno vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Zaradi znatnega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske industrija Unije ni mogla določiti cen in obsega proizvodnje na vzdržnih ravneh, kar je močno poslabšalo njen gospodarski položaj.

(327)

Gospodarsko nazadovanje industrije Unije je sovpadalo z močnim povečanjem nizkocenovnega dampinškega uvoza iz Kitajske. Ta uvoz je nenehno nelojalno nižal cene Unije in izvajal močan pritisk na zniževanje tržnih cen. Zato industrija Unije ni mogla zvišati cen in jih je dejansko morala znižati precej bolj, kot so se znižali stroški proizvodnje. To je privedlo do upada prodaje, zmanjšanja proizvodnje ter znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb. Časovni okvir in obseg tega razvoja vzpostavljata jasno vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(328)

Komisija je preučila alternativne dejavnike, ki bi lahko prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ti so vključevali uvoz iz drugih tretjih držav in izvozno učinkovitost industrije Unije. Vendar ni bilo ugotovljeno, da bi kateri koli od teh dejavnikov oslabil resnično in bistveno vzročno zvezo med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(329)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(330)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(331)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(332)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(333)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Osnovna stopnja dobička je bila določena na 9,16 %, kar odraža tehtano povprečno preteklo dobičkonosnost industrije Unije med letoma 2015 in 2021, tj. pred nenadnim povečanjem kitajskega uvoza na trg Unije.

(334)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je preverila notranje evidence družb v zvezi z naložbenimi načrti, odločitvami vodstva in računovodskimi izkazi ter ugotovila, da so trditve utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Tehtana stopnja naložb, raziskav in razvoja ter inovacij je bila določena na ravni 2,26 %. Ta delež je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 9,16 % iz uvodne izjave 333, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini 11,42 %.

(335)

Na podlagi tega neškodljiva cena, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene stopnje dobička v višini 11,42 % za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, znaša med [2 900 in 3 320] EUR na tono.

(336)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je za vsako vzorčeno družbo določila dodatne stroške v višini od 0 do 27 EUR na tono. Ta razlika je bila prišteta neškodljivi ceni iz uvodne izjave 336.

(337)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(338)

Nato je določila stopnjo nelojalnega nižanja cen na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(339)

Stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za „druge sodelujoče družbe“ in za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz (glej oddelek 3.5 zgoraj).

(340)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(341)

Industrijo Unije sestavljajo trije pritožniki, od katerih dva pripadata isti skupini družb. Trije proizvodni obrati so v Nemčiji, Franciji in Italiji ter neposredno zaposlujejo [330–400] delavcev.

(342)

Sedanje ravni izgub so nevzdržne. Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov industriji Unije omogočila, da si povrne del izgubljenega tržnega deleža in določi cene na ravneh, ki ji omogočajo doseganje vzdržne ravni dobičkonosnosti.

(343)

Nesprejetje ukrepov bi verjetno imelo znaten negativen učinek na industrijo Unije zaradi nadaljnjega zniževanja cen in zmanjševanja prodaje, kar bi pomenilo nadaljnje izgube in verjetno zaprtje proizvodnih obratov, odpuščanje delavcev, na koncu pa zaprtje celih podjetij.

(344)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(345)

Dve družbi (Ventas Inernationales S.A. in Silcart S.p.A.) sta se v preiskavi javili kot nepovezana uvoznika, vendar nista predložili izpolnjenega vprašalnika za uvoznike. Družba Silcart Silcart S.p.A. se je prijavila za sodelovanje v preiskavi kot uvoznica, vendar je po pojasnilih potrdila, da vpredenega PET ne uvaža in ga nadalje prodaja, temveč ga uvaža in uporablja, zaradi česar je bila opredeljena kot uporabnik. Količine uvoženega zadevnega izdelka so bile zanemarljive (12 ton).

(346)

En uporabnik je predložil pripombe kot zainteresirana stran. Družba W. Quandt GmbH & Co. KG je izrazila pomisleke (ne da bi predložila izpolnjen vprašalnik) glede varnosti oskrbe zaradi omejenega števila dobaviteljev vpredenega PET v EU in opozorila na težave s kakovostjo, s katerimi se je v preteklosti srečala pri pritožnikih, kar jo je skupaj z vidiki oblikovanja cen pripeljalo do tega, da je svojo dobavno verigo zgradila okoli uvoza iz Kitajske.

(347)

Poljsko proizvodno združenje, ki zastopa veliko večino proizvajalcev strešnih in hidroizolacijskih rešitev na Poljskem, je izrazilo podporo preiskavi in morebitni uvedbi ukrepov, saj je ohranjanje odporne in konkurenčne dobavne verige EU za kritične gradbene vložke strateškega pomena za poljsko industrijo in širše evropsko gospodarstvo.

(348)

Ker ni bilo podatkov o gospodarskem položaju uvoznikov in uporabnikov, je bil verjetni učinek ukrepov na uvoznike in uporabnike ocenjen na podlagi razumnih predpostavk.

(349)

Za uvoznike bo vpliv na njihovo gospodarsko dejavnost verjetno omejen glede na njihove raznolike portfelje, kot je razvidno z njihovih spletišč, in ob upoštevanju, da kitajski uvoz ne bo prepovedan, temveč se bo verjetno vrnil na nižjo raven.

(350)

Kar zadeva uporabnike, je vpredeni PET vgrajen v bitumenske membrane, ki se uporabljajo predvsem v gradbenem sektorju in zlasti pri projektih prenove. Vpredeni PET je del stroškov pri proizvodnji bitumenskih membran, ki same predstavljajo le del stroškov pri projektih prenove, katerih glavnino predstavljajo stroški dela. Zato je malo verjetno, da bi morebitno zvišanje cen zadevnega izdelka zaradi uvedbe protidampinških dajatev znatno vplivalo na končne stroške, in prav tako malo verjetno, da bi vplivalo na stroške in gospodarske dejavnosti uporabnikov.

(351)

V zvezi s pomisleki družbe W. Quandt GmbH & Co. KG je treba opozoriti, da ukrepi, če bodo uvedeni, ne bodo prepovedali uvoza in zato ne bodo ogrozili zanesljivosti oskrbe uporabnikov. Nasprotno, s ponovno vzpostavitvijo poštene konkurence in zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev na trgu EU bo industrija Unije lahko nadaljevala proizvodnjo in zagotavljala odpornost svoje dobavne verige. Komisija je ugotovila tudi, da se vpredeni PET uvaža iz drugih tretjih držav, kot je Turčija, kar dodatno podpira ugotovitev, da zanesljivost oskrbe uporabnikov ne bo ogrožena.

(352)

Nadaljnji obstoj industrije Unije bo poleg tega prispeval k sposobnosti preživetja njenih dobaviteljev, ti pa bodo posledično podpirali gospodarstvo in zaposlovanje v EU, kot je navedlo več dobaviteljev materialov (PET, akrilnega veziva, škroba) in storitev, ki so podprli pritožbo.

(353)

Vpredeni PET je pomemben prodajni trg za izvajalce recikliranja plastike v Uniji, z nadaljevanjem gospodarskih dejavnosti industrije Unije pa se bodo podprle dejavnosti izvajalcev recikliranja, od katerih jih je več izrazilo podporo preiskavi in morebitni uvedbi ukrepov. Zato bo uvedba ukrepov prispevala tudi k ciljem zelenega in krožnega gospodarstva Unije.

(354)

Glede na navedeno se ne pričakuje, da bi uvedba ukrepov škodovala uporabnikom ali uvoznikom, temveč bo koristila dobaviteljem in podpirala okoljske politike Unije. Zato se sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ni v nasprotju z interesi uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev.

(355)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske očitno ne bi bila v interesu Unije.

(356)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(357)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz vpredenega PET s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in stopnje dampinga (oddelek 6 zgoraj). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(358)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(359)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(360)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi se morala za uvoz uporabljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(361)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(362)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(363)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(364)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti.

(365)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(366)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. Pripombe so predložile skupina TDF ter družbi Unibon in Hebei Jinliu Chemical Fiber Co., Ltd.

(367)

Skupina TDF je trdila, da nekateri dokumenti za izračun, uporabljeni za določitev stopnje dampinga za skupino TDF, niso bili končne različice, ki jih je preverila Komisija. Skupina TDF je zato od Komisije zahtevala, naj izračun stopnje dampinga in stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen za skupino TDF utemelji na končnih preverjenih različicah navedenih dokumentov. Komisija je zahtevek sprejela in ustrezno popravila izračune, pri čemer je uporabila podatke iz končnih preverjenih različic ustreznih dokumentov.

(368)

Družba Unibon je trdila, da je bila v referenčni vrednosti za električno energijo za družbo Unibon uporabljena kategorija porabe električne energije napačno razvrščena. Poleg tega je nevzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. družba Hebei Jinliu Chemical Fiber Co., Ltd., trdil, da stopnja dampinga, določena za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, ne odraža njegovega individualnega položaja, saj je družba trdila, da pri prodaji na trgu Unije ne izvaja dampinga.

(369)

Komisija je ugotovila, da se trditve družb Unibon in Hebei Jinliu Chemical Fiber Co., Ltd. ne nanašajo na točnost izračunov, temveč na metodologije, ki jih je Komisija uporabila pri določanju njunih stopenj dampinga. Te pripombe bodo zato obravnavane skupaj z vsemi drugimi stališči po objavi začasnih ukrepov.

(370)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(371)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –