(1)

Standardizacija ima pomembno vlogo pri podpiranju strategije Evropa 2020, kakor je bila opredeljena v sporočilu Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“. Več vodilnih pobud strategije Evropa 2020 je poudarilo pomen prostovoljne standardizacije na trgih proizvodov ali storitev, da se zagotovita združljivost in interoperabilnost med proizvodi in storitvami, spodbuja tehnološki razvoj in podpira inovacije.

(2)

Standardi so bistveni za evropsko konkurenčnost in ključnega pomena za inovacije in napredek. Komisija poudarja njihov pomen v zvezi z nedavnimi pobudami za dokončanje enotnega trga (2) in enotnega digitalnega trga (3), pri katerih je vloga standardizacije in interoperabilnosti pri ustvarjanju evropskega digitalnega gospodarstva okrepljena s sprejetjem sporočila o prednostnih nalogah standardizacije IKT za enotni digitalni trg (4), ki določa celovit strateški in politični pristop k standardizaciji za prednostne tehnologije IKT, ki so nujne za dokončanje enotnega digitalnega trga.

(3)

V digitalni družbi standardizacijski dokumenti postanejo nujni, da se zagotovi interoperabilnost med omrežji in sistemi. Sporočilo Komisije z naslovom „Strateška vizija za evropske standarde: za boljšo in hitrejšo trajnostno rast evropskega gospodarstva do leta 2020“ (5) priznava specifičnost standardizacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kjer rešitve, aplikacije in storitve IKT pogosto razvijajo globalni forumi in konzorciji IKT, ki so se uveljavili kot vodilne organizacije za razvoj standardov IKT.

(4)

Cilj Uredbe (EU) št. 1025/2012 je posodobitev in izboljšanje pravnega okvira za evropsko standardizacijo. Vzpostavlja sistem, v katerem se Komisija lahko odloči opredeliti najustreznejše in najbolj razširjene tehnične specifikacije IKT, ki jih izdajajo organizacije, ki niso evropske, mednarodne ali nacionalne organizacije za standardizacijo. Možnost uporabe celotne palete tehničnih specifikacij IKT pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije bo omogočila interoperabilnost med napravami, storitvami in aplikacijami, pomagala javnim upravam preprečevati vezanost na določeno tehniko, do katere pride, kadar javni naročnik po poteku pogodbe zaradi uporabe lastniških rešitev IKT ne more zamenjati ponudnika, in spodbujala konkurenco pri zagotavljanju interoperabilnih rešitev IKT.

(5)

Da bi tehnične specifikacije IKT izpolnjevale pogoje za sklicevanje pri javnem naročanju, morajo izpolnjevati zahteve, določene v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1025/2012. Izpolnjevanje navedenih zahtev javnim organom zagotavlja, da so tehnične specifikacije IKT oblikovane v skladu z načeli preglednosti, odprtosti, pravičnosti, nepristranskosti in soglasja, ki jih priznava Svetovna trgovinska organizacija na področju standardizacije.

(6)

Sklep o opredelitvi specifikacije IKT je treba sprejeti po posvetovanju z evropsko platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT, ustanovljeno s Sklepom Komisije 2011/C 349/04 (6), ki jo je treba dopolniti z drugimi oblikami posvetovanja s sektorskimi strokovnjaki.

(7)

Evropska platforma več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT je ocenila opredelitev naslednjih tehničnih specifikacij za sklicevanje pri javnem naročanju in glede njih dala pozitivno mnenje: „Simple Knowledge Organisation System“ (v nadaljnjem besedilu: „SKOS“) in „Resource Description Framework“ 1.0 ter 1.1 (v nadaljnjem besedilu: „RDF 1.0 in 1.1“), ki jih je razvil konzorcij za svetovni splet (W3C); „Service Metadata Publisher 1.0“ (v nadaljnjem besedilu: „SMP 1.0“), ki ga je razvila organizacija za spodbujanje strukturiranih informacijskih standardov (OASIS); „MIME-Based Secure Peer-to-Peer Business Data Interchange Using HTTP, Applicability Statement 2“, RFC 4130 (v nadaljnjem besedilu: „AS2“) in „Internationalized Resource Identifiers“ RFC 3987 (v nadaljnjem besedilu: „IRIs“), ki ju je razvila delovna skupina za internetsko inženirstvo (Internet Engineering Task Force (IETF)); tehnične specifikacije „Data Foundation & Terminology Model“, „PID Information Types API“, „Data Type Registries Model“ in „Practical Policies Recommendations“, ki jih je razvila Zveza za raziskovalne podatke (Research Data Alliance (RDA) Foundation). Ocena in mnenje platforme sta bila nato predložena v posvetovanje s sektorskimi strokovnjaki, ki so potrdili pozitivno mnenje o njihovih opredelitvah.

(8)

Tehnična specifikacija „SKOS“, ki jo je razvil konzorcij W3C, daje neformalne sisteme organizacije znanja na voljo javnosti na spletu v strukturirani obliki; cilj je urediti in zagotoviti dostop do strokovnega znanja v zvezi s pomenom in medsebojno povezanostjo osnovnih terminov. Podatkovni model „SKOS“ določa standardno, nizkocenovno migracijsko pot za prenos obstoječih sistemov organizacije znanja na semantični splet. „SKOS“ prav tako zagotavlja enostaven, intuitiven jezik za razvoj in skupno uporabo novih sistemov organizacije znanja. Uporablja se lahko samostojno ali v kombinaciji s formalními jeziki za predstavitev znanj, kot je Web Ontology language (OWL).

(9)

„RDF 1.0“, ki ga je prav tako razvil konzorcij W3C, je standardni model za izmenjavo podatkov na spletu s funkcijami, ki olajšujejo združevanje podatkov tudi v primeru različnih osnovnih shem in posebej podpira razvoj shem skozi čas, ne da bi se morali spremeniti vsi uporabniki podatkov. „RDF 1.1“ je izpopolnjeni „RDF 1.0“ s povratno združljivostjo, ki uporablja mednarodne identifikatorje, izpopolnjuje uporabo vrst podatkov in jezikovnih oznak v literalih in ima več novih serializacijskih formatov.

(10)

Tehnična specifikacija „SMP 1.0“, ki jo je razvila organizacíja OASIS, opredeljuje protokol za objavo metapodatkov o storitvah v okviru štiristranskega omrežja, v katerem si subjekti izmenjujejo poslovne dokumente prek storitve posredniškega prehoda (ki se včasih imenuje dostopovna točka). Da bi lahko uspešno poslal dokument v štiristranskem omrežju, mora biti subjekt zmožen odkriti ključne metapodatke o prejemniku (končnem mestu) poslovnega dokumenta, kot so vrste dokumentov, ki jih končno mesto lahko sprejme, in podprte metode prenosa. Prejemnik te metapodatke da na voljo ostalim subjektom v omrežju prek storitve Service Metadata Publisher. Specifikacija opisuje izmenjave zahtevkov/odzivov med Service Metadata Publisher in odjemalcem, ki želi odkriti informacije o končnem mestu.

(11)

„AS2“, ki jo je razvila delovna skupina za internetsko inženirstvo, je ena izmed najbolj priljubljenih metod za varen in zanesljiv prenos strukturiranih poslovnih podatkov prek interneta. V osnovi vključuje dva računalnika (odjemalnik in strežnik), povezana od točke do točke prek spleta. AS2 ustvari „ovojnico“ za strukturirane poslovne podatke, s čimer se lahko varno pošljejo prek interneta s pomočjo digitalnih potrdil in šifriranja. AS2 uporabljajo organizacije zasebnega in javnega sektorja ter vlade v več državah članicah tako za posebne uporabe kot tudi za izvajanje splošne infrastrukture v podporo varnemu prenosu sporočil in poslovnih dokumentov.

(12)

Tehnična specifikacija „IRIs“, ki jo je razvila delovna skupina za internetsko inženirstvo, je element protokola, ki na nizu znakov ASCII temelječi enotni označevalnik vira (URI) razširi s podporo večjega niza znakov, ki se uporabljajo v latiničnih pisavah EU, ki vsebujejo črke, ki niso vključene v niz ASCII, ali v jezikih, ki uporabljajo povsem drugo pisavo (grško, bolgarsko).

(13)

Zveza za raziskovalne podatke (Research Data Alliance (RDA)) je mednarodna organizacija, ki se osredotoča na razvoj infrastrukture in skupnostne dejavnosti ter mnenja, namenjena manjšanju ovir za skupno uporabo in izmenjavo podatkov ter spodbujanje podatkovno vodenih inovacij po vsem svetu. Opredeljene so štiri tehnične specifikacije RDA. „RDA Data Foundation & Terminology Model“ je osnovni model, osnovno besedišče in orodje za iskanje osnovne terminologije, ki zagotavlja, da raziskovalci pri sklicevanju na podatke uporabljajo skupno terminologijo; „RDA PID Information Types API – Persistent Identifier Type Registry“ je konceptualni model za strukturiranje vnesenih informacij za boljšo identifikacijo PID in skupni vmesnik za dostop do teh informacij; „RDA Data Type Registries Model“ je model in seznam vrst podatkov (vrste MIME za podatke), ki orodjem pomaga razlagati, prikazovati in obdelovati podatke; „RDA Practical Policies recommendations“ je niz strojno uporabnih strategij za večje zaupanje in interoperabilnost –