(1)

Davčne goljufije, davčne utaje in izogibanje davkom so velik izziv, tako za Unijo kot na svetovni ravni. Izmenjava informacij je ključnega pomena v boju proti takim praksam.

(1)

Davčne goljufije, davčne utaje in izogibanje davkom so velik izziv, tako za Unijo kot na svetovni ravni. Ocenjuje se, da države članice zaradi davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom izgubijo do 170 milijard EUR na leto  (1a) , kar znatno omejuje zmožnost za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev. Izmenjava informacij ima ključno vlogo pri razvoju dobro delujočega in učinkovitega okvira Unije za boj proti takim škodljivim praksam.

(2a)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja te direktive bi morale države članice Komisiji vsako leto sporočiti ustrezne informacije o ovirah, ki so jih ugotovile. Poleg tega bi bilo treba spodbujati tudi izmenjavo primerov nacionalnih najboljših praks med davčnimi organi.

(2b)

Evropski parlament je pozval k ambicioznejšemu pristopu k sistemu in infrastrukturi za izmenjavo informacij na področju obdavčevanja, zlasti v več mnenjih o revizijah direktive o upravnem sodelovanju in poročilu o izvajanju.

(2c)

Zaradi prostega pretoka kapitala nacionalni samostojni pristopi ne zagotavljajo učinkovitih odgovorov na davčne zlorabe. Zato ostaja izvajanje politik na ravni Unije in mednarodnih sporazumov, kadar koli je to mogoče, ključna razsežnost v prizadevanjih za izboljšanje pravičnosti davčnih sistemov.

(5)

Trg kriptosredstev je v zadnjih desetih letih pridobil na pomenu ter znatno in hitro povečal svojo kapitalizacijo. Kriptosredstva so digitalna predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije.

(5)

Trg kriptosredstev je v zadnjih desetih letih pridobil na pomenu ter znatno in hitro povečal svojo kapitalizacijo. Kriptosredstva so digitalna predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije. Kriptosredstva bi se lahko zaradi njihove nepregledne in spremenljive narave uporabljala za nezakonite namene. Spremljanje prenosov kriptosredstev je zelo pomembno.

(6)

Države članice imajo vzpostavljena pravila in smernice za obdavčitev dohodkov iz transakcij s kriptosredstvi, čeprav se med državami članicami razlikujejo. Vendar zaradi decentralizirane narave kriptosredstev davčne uprave držav članic težko zagotavljajo izpolnjevanje davčnih obveznosti .

(6)

Države članice imajo vzpostavljena pravila in smernice za obdavčitev dohodkov iz transakcij s kriptosredstvi, čeprav se med državami članicami razlikujejo. Vendar so nekatere države članice oblikovale davčne ugodnosti, ki so posebej usmerjene v privabljanje kriptosredstev, kar bi lahko povzročilo škodljive davčne prakse in izgube davčnih prihodkov .

(7)

Uredba XXX Evropskega parlamenta in Sveta26 o trgih kriptoimetij (v nadaljnjem besedilu: Uredba XXX) je razširila regulativni obseg Unije na vprašanja kriptosredstev, ki jih akti Unije o finančnih storitvah doslej niso urejali, in ponudnike storitev v zvezi s takimi kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi). Uredba XXX določa opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za namene te direktive. Direktiva upošteva tudi zahtevo po dovoljenju za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi iz Uredbe XXX , da se čim bolj zmanjša upravno breme za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi. Zaradi čezmejne narave kriptosredstev je za zagotovitev učinkovite ureditve potrebno tesno mednarodno upravno sodelovanje.

(7)

Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (1a) je razširila regulativni obseg Unije na vprašanja kriptosredstev, ki jih akti Unije o finančnih storitvah doslej niso urejali, in ponudnike storitev v zvezi s takimi kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi). V tej uredbi so določene opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za namene te direktive. Direktiva upošteva tudi zahtevo po dovoljenju za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi iz te uredbe , da se čim bolj zmanjša upravno breme za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi. Zaradi čezmejne narave kriptosredstev je za zagotovitev učinkovite ureditve potrebno tesno mednarodno upravno sodelovanje. Bistveno je zagotoviti sistematično skladnost pravnih aktov Unije v zvezi z regulacijo kriptosredstev. Zato je pri reviziji direktive o upravnem sodelovanju obravnavana tudi Uredba (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta  (1b) . Vendar je v direktivi navedena ugotovitev, da je za učinkovito izmenjavo informacij potrebna širša pokritost.

(8)

Okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT) razširja področje uporabe pooblaščenih subjektov, za katere veljajo pravila AML/CFT, na ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba XXX . Poleg tega Uredba XXX 27 razširja obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da prenosom sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila, na ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, da se zagotovi sledljivost prenosov kriptosredstev za namene boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(8)

Okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT) razširja področje uporabe pooblaščenih subjektov, za katere veljajo pravila AML/CFT, na ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba (EU) 2023/1114 . Poleg tega Uredba (EU) 2023/1113 razširja obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da prenosom sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila, na ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, da se zagotovi sledljivost prenosov kriptosredstev za namene boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(9)

Na mednarodni ravni je cilj okvira za poročanje o kriptosredstvih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) (28) uvesti večjo davčno preglednost kriptosredstev in poročanja o njih. Pravila Unije bi morala upoštevati okvir, ki ga je razvil OECD, da bi povečali učinkovitost izmenjave informacij in zmanjšali upravno breme.

(9)

Na mednarodni ravni je cilj okvira za poročanje o kriptosredstvih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) (28) uvesti večjo davčno preglednost kriptosredstev in poročanja o njih. Pravila Unije bi morala upoštevati okvir, ki ga je razvil OECD, da bi povečali učinkovitost izmenjave informacij in zmanjšali upravno breme. Države članice bi morale za dosledno izvajanje in uporabo te direktive upoštevati pripombe o vzorčnem sporazumu med pristojnimi organi in okviru za poročanje o kriptosredstvih, ki jih je pripravila OECD.

(14)

Direktiva se uporablja za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba XXX in imajo dovoljenje v skladu z njo, ter za upravljavce kriptosredstev, ki jih navedena uredba ne ureja. Oboji so opredeljeni kot poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, saj morajo poročati v skladu s to direktivo. Splošno razumevanje tega, kaj so kriptosredstva, je zelo široko in vključuje tudi kriptosredstva, ki so bila izdana decentralizirano, ter stabilne kovance in nekatere nezamenljive žetone. V skladu s to direktivo se poroča o kriptosredstvih, ki se uporabljajo za plačilne ali naložbene namene. Zato bi morali poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi za vsak primer posebej ugotoviti, ali se kriptosredstva lahko uporabijo za plačilne in naložbene namene, pri čemer bi bilo treba upoštevati izjeme iz Uredbe XXX, zlasti v zvezi z omejeno mrežo in nekaterimi uporabniškimi žetoni.

(14)

Direktiva se uporablja za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba (EU) 2023/1114 in imajo dovoljenje v skladu z njo, ter za upravljavce kriptosredstev, ki jih navedena uredba ne ureja. Oboji so opredeljeni kot poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, saj morajo poročati v skladu s to direktivo. Splošno razumevanje tega, kaj so kriptosredstva, je zelo široko in vključuje kriptosredstva, ki so bila izdana decentralizirano, ter stabilne kovance , vključno z e-denarnimi žetoni, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2023/1114, in nekatere nezamenljive žetone. V skladu s to direktivo se poroča o kriptosredstvih, ki se uporabljajo za plačilne ali naložbene namene.

(17)

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, zajeti z Uredbo XXX , lahko po prejetju dovoljenja v državi članici svojo dejavnost v Uniji opravljajo na podlagi enotnega dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev. Za te namene vodi ESMA register ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi z dovoljenjem. Poleg tega ESMA vodi tudi črni seznam upravljavcev, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, za katere je potrebno dovoljenje v skladu z Uredbo XXX .

(17)

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, zajeti z Uredbo (EU) 2023/1114 , lahko po prejetju dovoljenja v državi članici svojo dejavnost v Uniji opravljajo na podlagi enotnega dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev. Za te namene vodi ESMA register ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi z dovoljenjem. Poleg tega ESMA vodi tudi črni seznam upravljavcev, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, za katere je potrebno dovoljenje v skladu z navedeno Uredbo .

(19)

Za spodbujanje upravnega sodelovanja na tem področju z jurisdikcijami zunaj Unije bi moralo biti upravljavcem kriptosredstev, ki se nahajajo v jurisdikcijah zunaj Unije in opravljajo storitve za uporabnike kriptosredstev iz EU, kot so ponudniki storitev nezamenljivih žetonov ali upravljavci, ki storitve opravljajo na podlagi obratnega iskanja, dovoljeno, da informacije o uporabnikih kriptosredstev, ki so rezidenti Unije, sporočajo le davčnim organom jurisdikcije zunaj Unije, če sporočene informacije ustrezajo informacijam iz te direktive in če je vzpostavljena učinkovita izmenjava informacij med jurisdikcijo zunaj Unije in državo članico. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo XXX , bi lahko bili oproščeni poročanja o takih informacijah v državah članicah, v katerih imajo dovoljenje, če ustrezno poročanje poteka v jurisdikciji zunaj Unije in če je sklenjen veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi. Kvalificirana jurisdikcija zunaj Unije bi nato take informacije sporočila davčnim upravam tistih držav članic, v katerih so uporabniki kriptosredstev rezidenti. Kadar je to primerno, bi bilo treba ta mehanizem omogočiti, da se preprečita večkratno poročanje in prenos ustreznih informacij.

(19)

Za spodbujanje upravnega sodelovanja na tem področju z jurisdikcijami zunaj Unije bi moralo biti upravljavcem kriptosredstev, ki se nahajajo v jurisdikcijah zunaj Unije in opravljajo storitve za uporabnike kriptosredstev iz EU, kot so ponudniki storitev nezamenljivih žetonov ali upravljavci, ki storitve opravljajo na podlagi obratnega iskanja, dovoljeno, da informacije o uporabnikih kriptosredstev, ki so rezidenti Unije, sporočajo le davčnim organom jurisdikcije zunaj Unije, če sporočene informacije ustrezajo informacijam iz te direktive in če je vzpostavljena učinkovita izmenjava informacij med jurisdikcijo zunaj Unije in državo članico. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 , bi lahko bili oproščeni poročanja o takih informacijah v državah članicah, v katerih imajo dovoljenje, če ustrezno poročanje poteka v jurisdikciji zunaj Unije in če je sklenjen veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi. Kvalificirana jurisdikcija zunaj Unije bi nato take informacije sporočila davčnim upravam tistih držav članic, v katerih so uporabniki kriptosredstev rezidenti. Kadar je to primerno, bi bilo treba ta mehanizem omogočiti, da se preprečita večkratno poročanje in prenos ustreznih informacij.

(23)

Ta direktiva nikakor ne nadomešča širših obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe XXX .

(23)

Ta direktiva nikakor ne nadomešča širših obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2023/1114 ali Uredbe (EU) 2023/1113 .

(24)

Za spodbujanje konvergence in doslednega nadzora v zvezi z Uredbo XXX bi morali pristojni nacionalni organi sodelovati z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi ali institucijami ter si izmenjevati zadevne informacije.

(24)

Za spodbujanje konvergence in doslednega nadzora v zvezi z Uredbo (EU) 2023/1114 bi morali pristojni nacionalni organi sodelovati z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi ali institucijami ter si na učinkovit in lojalen način izmenjevati zadevne informacije.

(26)

Za prilagoditev novemu razvoju na različnih trgih in posledično učinkovito obravnavanje ugotovljenih ravnanj v zvezi z davčnimi goljufijami, izogibanjem davkom in davčnimi utajami je bistvenega pomena, da se okrepijo določbe Direktive 2011/16/EU v zvezi z informacijami, ki jih je treba sporočati ali izmenjati. Te določbe bi morale odražati razvoj dogodkov na notranjem trgu in na mednarodni ravni ter omogočiti učinkovito poročanje in izmenjavo informacij. Posledično Direktiva med drugim zajema najnovejše dodatke k skupnemu standardu poročanja OECD, tudi vključitev določb o e-denarju in centralnobančnih digitalnih valutah, jasen in harmoniziran okvira za ukrepe za zagotavljanje skladnosti ter razširitev področja uporabe davčnih stališč s čezmejnim učinkom na premožne posameznike.

(26)

Za prilagoditev novemu razvoju na različnih trgih in posledično učinkovito obravnavanje ugotovljenih ravnanj v zvezi z davčnimi goljufijami, izogibanjem davkom in davčnimi utajami je bistvenega pomena, da se okrepijo določbe Direktive 2011/16/EU v zvezi z informacijami, ki jih je treba sporočati ali izmenjati. Te določbe bi morale odražati razvoj dogodkov na notranjem trgu in na mednarodni ravni ter omogočiti učinkovito poročanje in izmenjavo informacij. Posledično Direktiva med drugim zajema najnovejše dodatke k skupnemu standardu poročanja OECD, tudi vključitev določb o e-denarju in centralnobančnih digitalnih valutah, jasen in harmoniziran okvira za ukrepe za zagotavljanje skladnosti ter razširitev področja uporabe davčnih stališč s čezmejnim učinkom na premožne posameznike. Države članice bi morale za dosledno izvajanje in uporabo te direktive upoštevati pripombe o vzorčnem sporazumu med pristojnimi organi in skupnem standardu poročanja, ki jih je pripravila OECD.

(26a)

Čeprav več držav, vključno s številnimi državami članicami, objavlja anonimizirane in združene informacije po državah, pridobljene iz poročil po posameznih državah, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2016/881 ali ukrepom 13 iz akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, je obžalovanja vredno, da nekatere države članice teh informacij ne objavljajo v mednarodnih podatkovnih zbirkah. V okviru naslednje revizije direktive o upravnem sodelovanju bi se moralo oceniti prakse objavljanja anonimiziranih in združenih informacij po državah ter uporabnost usklajenega pristopa.

(27)

Produkti e-denarja, kot so opredeljeni v Direktivi 2009/110/EU Evropskega parlamenta in Sveta (31), se v Uniji pogosto uporabljajo, obseg transakcij in njihova skupna vrednost pa se stalno povečujeta. Vendar Direktiva 2011/16/EU produktov e-denarja ne zajema izrecno. Države članice uporabljajo različne pristope k e-denarju. Tako s tem povezani produkti niso vedno zajeti v obstoječih kategorijah prihodkov in kapitala iz Direktive 2011/16/EU. Zato bi bilo treba uvesti pravila, ki bi zagotavljala, da se obveznosti poročanja uporabljajo za e-denar in e-denarne žetone v skladu z Uredbo XXX .

(27)

Produkti e-denarja, kot so opredeljeni v Direktivi 2009/110/EU Evropskega parlamenta in Sveta (31), se v Uniji pogosto uporabljajo, obseg transakcij in njihova skupna vrednost pa se stalno povečujeta. Vendar Direktiva 2011/16/EU produktov e-denarja ne zajema izrecno. Države članice uporabljajo različne pristope k e-denarju. Tako s tem povezani produkti niso vedno zajeti v obstoječih kategorijah prihodkov in kapitala iz Direktive 2011/16/EU. Zato bi bilo treba uvesti pravila, ki bi zagotavljala, da se obveznosti poročanja uporabljajo za e-denar in e-denarne žetone v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 .

(28)

Da bi odpravili vrzeli, ki omogočajo davčne utaje, izogibanje davkom in davčne goljufije, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da si izmenjujejo informacije v zvezi z dohodki od neskrbniških dividend . Dohodek od neskrbniških dividend bi bilo zato treba vključiti v kategorije prihodkov, za katere velja obvezna avtomatična izmenjava informacij .

(28)

Da bi odpravili vrzeli, ki omogočajo davčne utaje, izogibanje davkom in davčne goljufije, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da si izmenjujejo informacije v zvezi z dohodki od neskrbniških dividend in kapitalskih dobičkov iz naslova nepremičnin. Zahteve glede obvezne avtomatične izmenjave informacij se štejejo za izpolnjene, če so take informacije prek nacionalnih ali medsebojno povezanih registrov na voljo pristojnim organom .

(28a)

Nekatere vrste dohodkov in sredstev so še vedno izključene iz področja uporabe avtomatične izmenjave podatkov, kar pomeni tveganje za izogibanje davčnim obveznostim. Komisija bi morala oceniti potrebo in najprimernejši način ter predstaviti predloge za vključitev naslednjih informacij o lastništvu, prihodkih in nefinančnih sredstvih v avtomatično izmenjavo informacij: dejanski lastniki nepremičnin in podjetij; finančna sredstva; nefinančna sredstva, kot so gotovina, umetnine, zlato ali drugi vredni predmeti, ki se hranijo v prostocarinskih območjih, carinskih skladiščih ali sefih, lastništvo jaht in zasebnih reaktivnih letal; in računi na večjih platformah za medsebojno posojanje, množično financiranje in na podobnih platformah.

(29)

Identifikacijska številka davkoplačevalca (IŠD) je bistvena za to, da lahko države članice prejete informacije uskladijo s podatki iz nacionalnih podatkovnih zbirk. Povečuje zmožnost držav članic, da identificirajo zadevne davčne zavezance in pravilno odmerijo ustrezne davke. Zato je pomembno, da države članice zahtevajo, da se v okviru izmenjav, povezanih s finančnimi računi, vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi, poročili po posamičnih državah, čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, in informacijami o prodajalcih na digitalnih platformah, navede IŠD.

(29)

Identifikacijska številka davkoplačevalca (IŠD) je bistvena za to, da lahko države članice prejete informacije uskladijo s podatki iz nacionalnih podatkovnih zbirk. Povečuje zmožnost držav članic, da identificirajo zadevne davčne zavezance in pravilno odmerijo ustrezne davke. Zato je pomembno, da države članice zahtevajo, da se v okviru izmenjav, povezanih s finančnimi računi, vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi, poročili po posamičnih državah, čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, in informacijami o prodajalcih na digitalnih platformah ter kriptosredstvih , navede IŠD. Kadar pa IŠD ni na voljo, pristojni organi držav članic take obveznosti morda ne bodo izpolnili.

(29a)

Z evropsko IŠD bi v čezmejnih odnosih vsakemu pristojnemu organu omogočili hitro, preprosto in pravilno identifikacijo ter evidentiranje IŠD, uporabljala pa bi se tudi kot osnova za učinkovito avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi upravami držav članic. Zato bi morala Komisija uvedbo evropske IŠD ponovno preučiti, med drugim njeno dodano vrednost in morebitni učinek.

(33)

Pomembno je, da se informacije, sporočene na podlagi Direktive 2011/16/EU, načeloma uporabljajo za odmero, upravljanje in izterjavo davkov s stvarnega področja uporabe navedene direktive. Čeprav to doslej ni bilo izključeno, so se zaradi nejasnega okvira pojavile negotovosti glede uporabe informacij. Glede na medsebojne povezave med davčnimi goljufijami, utajami in izogibanjem davkom ter preprečevanjem pranja denarja in na sinergije pri izvrševanju je primerno pojasniti, da se lahko informacije, ki se sporočajo med državami članicami, uporabijo tudi za ocenjevanje, izvajanje in izvrševanje carinskih dajatev ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(33)

Pomembno je, da se informacije, sporočene na podlagi Direktive 2011/16/EU, načeloma uporabljajo za odmero, upravljanje in izterjavo davkov s stvarnega področja uporabe navedene direktive. Čeprav to doslej ni bilo izključeno, so se zaradi nejasnega okvira pojavile negotovosti glede uporabe informacij. Glede na medsebojne povezave med davčnimi goljufijami, utajami in izogibanjem davkom ter preprečevanjem pranja denarja in na sinergije pri izvrševanju je primerno pojasniti, da se lahko informacije, ki se sporočajo med državami članicami, uporabijo tudi za ocenjevanje, izvajanje in izvrševanje carinskih dajatev ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Vendar se določbe te direktive ne bi smele podvajati ali vsebinsko prekrivati z določbami okvira Unije za preprečevanje pranja denarja.

(34)

Direktiva 2011/16/EU omogoča uporabo izmenjanih informacij za druge namene, ki niso neposredni in posredni davčni nameni, če je država članica pošiljateljica na seznamu navedla namen, za katerega je dovoljena uporaba takih informacij. Vendar je postopek za tako uporabo zapleten, saj se mora država članica prejemnica, preden lahko informacije uporabi za druge namene, posvetovati z državo članico pošiljateljico. Z odpravo zahteve po takšnem posvetovanju bi se zmanjšalo upravno breme in po potrebi omogočilo hitro ukrepanje davčnih organov. Zato se posvetovanje z državo članico pošiljateljico v primerih, ko je nameravana uporaba informacij zajeta na seznamu, ki ga vnaprej pripravi država članica pošiljateljica, ne bi smelo zahtevati.

(34)

Direktiva 2011/16/EU omogoča uporabo izmenjanih informacij za druge namene, ki niso neposredni in posredni davčni nameni, če je država članica pošiljateljica na seznamu navedla namen, za katerega je dovoljena uporaba takih informacij. Vendar je postopek za tako uporabo zapleten, saj se mora država članica prejemnica, preden lahko informacije uporabi za druge namene, posvetovati z državo članico pošiljateljico. Z odpravo zahteve po takšnem posvetovanju bi se zmanjšalo upravno breme in po potrebi omogočilo hitro ukrepanje davčnih organov. Zato se posvetovanje z državo članico pošiljateljico v primerih, ko je nameravana uporaba informacij zajeta na seznamu, ki ga vnaprej pripravi država članica pošiljateljica, ne bi smelo zahtevati. Tak seznam lahko vključuje uporabo informacij o podatkih, ki niso povezani z davki, s strani lokalnih organov v okviru mejnih vrednosti in omejitev, povezanih z zagotavljanjem nekaterih storitev, kot so storitve, ki se zagotavljajo zlasti prek spletne platforme.

(35a)

Informacije, pridobljene s poročanjem ali izmenjavo informacij v skladu z Direktivo 2011/16/EU, bi morale učinkovito uporabljati vse države članice. Zato bi bilo treba v vsaki državi članici uvesti mehanizem, ki zagotavlja učinkovito uporabo, vključno z analizo tveganja podatkov.

(36)

Za učinkovitejšo rabo virov, lažjo izmenjavo informacij ter v izogib temu, da bi morala vsaka država članica uvesti podobne prilagoditve v svojem sistemu za hrambo podatkov, bi bilo treba vzpostaviti osrednjo podatkovno zbirko, ki bi bila dostopna vsem državam članicam, za statistične namene pa tudi Komisiji, ter v katero bi države članice naložile in shranile sporočene informacije, namesto da bi si jih pošiljale po varni elektronski pošti. Komisija bi morala sprejeti praktične ureditve, potrebne za vzpostavitev take osrednje podatkovne zbirke.

(36)

Za učinkovitejšo rabo virov, lažjo izmenjavo informacij ter v izogib temu, da bi morala vsaka država članica uvesti podobne prilagoditve v svojem sistemu za hrambo podatkov, bi bilo treba vzpostaviti osrednjo podatkovno zbirko, ki bi bila dostopna vsem državam članicam, za statistične namene pa tudi Komisiji, ter v katero bi države članice naložile in shranile sporočene informacije, namesto da bi si jih pošiljale po varni elektronski pošti. Ta prizadevanja bi morala tudi okrepiti izmenjavo najboljših praks o tem, kako v davčnih upravah uvajati digitalna orodja, da bi zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti in birokracijo, hkrati pa izboljšali uspešnost in učinkovitost ter upoštevali potrebo po usposabljanju človeških virov. Komisija bi morala sprejeti praktične ureditve, potrebne za vzpostavitev take osrednje podatkovne zbirke.

(36a)

Komisija lahko pri pripravi poročil in dokumentov uporab informacije, izmenjane v anonimizirani obliki, s čimer upošteva pravico davkoplačevalcev do zaupnosti in ravna v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Letna objava anonimiziranih in združenih statističnih podatkov iz poročil po posameznih državah, vključno z dejanskimi davčnimi stopnjami, za vse države članice prispeva k izboljšanju kakovosti javnih razprav o davčnih zadevah.

(39)

Za zagotovitev skladnosti z Direktivo 2011/16/EU bi morale države članice določiti pravila o kaznih in drugih ukrepih za zagotavljanje skladnosti , ki bi morali biti učinkoviti , sorazmerni in odvračilni . Vsaka država članica bi morala ta pravila uporabljati v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in določbami te direktive.

(39)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja pravil iz te direktive bi morale države članice določiti pravila o kaznih , ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb o obvezni izmenjavi informacij, ki jih sporočijo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi , in ki bi morala biti učinkovita , sorazmerna in odvračilna . Pri tem bi morale države članice zagotoviti, da pravilno opredelijo krivdno odgovornost za vsako kršitev. Države članice bi morale v zvezi s členom 8ad uvesti začasno ureditev zniževanja kazni za mala in srednja podjetja.

(40)

Da bi zagotovili ustrezno raven učinkovitosti v vseh državah članicah, bi bilo treba določiti najnižje ravni kazni za dve ravnanji, ki sta opredeljeni kot hudi: neporočanje po dveh upravnih opominih ter primer, ko zagotovljene informacije vsebujejo nepopolne, nepravilne ali napačne podatke, kar bistveno vpliva na celovitost in zanesljivost sporočenih informacij. Nepopolni, nepravilni ali napačni podatki bistveno vplivajo na celovitost in zanesljivost sporočenih informacij, če obsegajo več kot 25 % vseh podatkov, ki bi jih moral davčni zavezanec ali poročevalski subjekt pravilno sporočiti v skladu z zahtevanimi informacijami iz Priloge VI, oddelek II, pododstavek (B) . Ti najnižji zneski kazni državam članicam ne bi smeli preprečevati uporabe strožjih sankcij za ti dve vrsti kršitev. Države članice morajo poleg tega še vedno uporabljati učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni tudi za druge vrste kršitev.

(40)

Da bi med izvajanjem Direktive Sveta 2014/107/EU in še zlasti Direktive Sveta (EU) 2016/881 zagotovili ustrezno raven učinkovitosti v vseh državah članicah, bi bilo treba določiti najnižje ravni kazni za dve ravnanji, ki sta opredeljeni kot hudi: neporočanje po dveh upravnih opominih ter primer, ko zagotovljene informacije vsebujejo nepopolne, nepravilne ali napačne podatke, kar bistveno vpliva na celovitost in zanesljivost sporočenih informacij. Nepopolni, nepravilni ali napačni podatki bistveno vplivajo na celovitost in zanesljivost sporočenih informacij, če obsegajo več kot 25 % vseh podatkov, ki bi jih moral davčni zavezanec ali poročevalski subjekt pravilno sporočiti v skladu z zahtevanimi informacijami iz prilog . Ti najnižji zneski kazni državam članicam ne bi smeli preprečevati uporabe strožjih kazni za ti dve vrsti kršitev. Države članice morajo poleg tega še vedno uporabljati učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni tudi za druge vrste kršitev.

(42a)

V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-694/20 bi bilo treba Direktivo 2011/16/EU spremeniti tako, da njene določbe od odvetnikov v vlogi posrednikov ne zahtevajo, da obvestijo vse druge posrednike, ki niso njihove stranke, o obveznostih poročanja teh posrednikov, in sicer v primerih, ko so ti odvetniki oproščeni obveznosti poročanja zaradi poklicne tajnosti, ki jih zavezuje, medtem ko se ohrani obveznost posrednikov, da svoje stranke nemudoma obvestijo o njihovih obveznostih poročanja.

(44a)

(44b)

Zaporedne revizije zakonodajnega okvira Unije o izmenjavi informacij bi se morale odražati v sporazumih s tretjimi državami. Zato bi bilo treba v primeru podpisanega sporazuma predvideti preglede.

(a)

v členu 8(1) ter členih 8a do 8ad sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se sklicevanje na podatke, ki so na voljo, nanaša na informacije, ki so v davčnih spisih države članice, ki sporoča informacije, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo informacij v navedeni državi članici;“

(a)

v členu 8(1) ter členih 8a do 8ad sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih in novih informacij drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se sklicevanje na podatke, ki so na voljo, nanaša na informacije, ki so v davčnih spisih države članice, ki sporoča informacije, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo informacij v navedeni državi članici;“

(aa)

točka 14 se spremeni:

14.

„vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom “ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali vsak drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, tudi tak, ki se izda, spremeni ali obnovi v okviru davčnega nadzora, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

„14.

‚vnaprejšnje davčno stališče‘ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali vsak drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, tudi tak, ki se izda, spremeni ali obnovi v okviru davčnega nadzora , in ne glede na njegovo formalno oz. neformalno in pravno zavezujočo oz. nezavezujočo naravo , pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izda, spremeni ali obnovi ga vlada ali davčni organ države članice ali ozemeljske ali upravne podenote države članice, tudi lokalni organi, ali pa je to storjeno v njihovem imenu, ne glede na to, ali se dejansko uporablja ali ne;

(a)

izda, spremeni ali obnovi ga vlada ali davčni organ države članice ali ozemeljske ali upravne podenote države članice, tudi lokalni organi, ali pa je to storjeno v njihovem imenu, ne glede na to, ali se dejansko uporablja ali ne;

(b)

izda, spremeni ali obnovi se za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje;

(b)

izda, spremeni ali obnovi se za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje;

(c)

zadeva razlago ali uporabo pravne ali upravne določbe, ki se nanaša na uporabo ali izvrševanje nacionalne davčne zakonodaje s strani države članice ali njenih ozemeljskih ali upravnih podenot, tudi lokalnih organov;

(c)

zadeva razlago ali uporabo pravne ali upravne določbe, ki se nanaša na uporabo ali izvrševanje nacionalne davčne zakonodaje s strani države članice ali njenih ozemeljskih ali upravnih podenot, tudi lokalnih organov;

(d)

nanaša se na čezmejno transakcijo ali na vprašanje, ali gre pri dejavnostih, ki jih oseba opravlja v drugi jurisdikciji, za stalno poslovno enoto, ter

(e)

izda se pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti. Čezmejna transakcija lahko med drugim vključuje naložbe, dobavo blaga ali storitev, financiranje ali uporabo opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, pri čemer ni nujno, da je vanjo neposredno vključena oseba, ki ji je bilo izdano vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ;

(e)

izda se pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti. Transakcija lahko med drugim vključuje naložbe, dobavo blaga ali storitev, financiranje ali uporabo opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, pri čemer ni nujno, da je vanjo neposredno vključena oseba, ki ji je bilo izdano vnaprejšnje davčno stališče;“

(ab)

točka 16 se črta.

33.

„matična država članica“ pomeni matično državo članico, kot je opredeljena v  Uredbi XXX;

33.

„matična država članica“ pomeni matično državo članico, kot je opredeljena v  členu 3(1), točka 33, Uredbe (EU) 2023/1114.

34.

„naslov razpršene evidence“ pomeni naslov razpršene evidence, kot je opredeljen v  Uredbi XXX .“

34.

„naslov razpršene evidence“ pomeni naslov razpršene evidence, kot je opredeljen v  členu 3(1), točka 18, Uredbe (EU) 2023/1113 .

34a.

34b.

34c.

(1a)

(e)

lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek;

(e)

lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek ter kapitalski dobički ;

(ba)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

(bb)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

(bc)

v odstavku 3a, drugi pododstavek, se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a)

ime, naslov, identifikacijsko(-e) številko(-e) davkoplačevalca (IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz prilog ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča;

„(a)

ime, naslov, identifikacijsko(-e) številko(-e) davkoplačevalca (IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake osebe, o kateri se poroča in ki je končni dejanski imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz prilog ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča;“

(-a)

(iia)

četrti pododstavek se črta.

(ba)

v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

(ia)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(b)

povzetek vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

„(b)

povzetek vnaprejšnjega davčnega stališča ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, vse s tem povezane neposredne in posredne davčne posledice, kot so dejanske davčne stopnje, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, pri čemer se izpustijo informacije, ki bi lahko vodile v razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;“

(3a)

(3b)

(c)

povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, vključno z navedbo imena, pod katerim je znan, če tako ime obstaja, in opisom zadevnih aranžmajev, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

(c)

povzetek vsebine aranžmaja, o katerem se poroča, vključno z navedbo imena, pod katerim je znan, če tako ime obstaja, in opisom zadevnih aranžmajev, pričakovan učinek na dejansko davčno stopnjo davkoplačevalca v zaprošeni državi članici in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, pri čemer se izpustijo informacije, ki bi lahko vodile v razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

(4a)

(i)

skupno pošteno tržno vrednost ter število enot vrednosti prenosov, ki jih je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil na naslove razpršene evidence, kot so opredeljeni v  Uredbi XXX, za katere ni znano , da so povezani s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ali finančno institucijo .

(i)

skupno pošteno tržno vrednost ter število enot vrednosti prenosov, ki jih je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil na naslove razpršene evidence, kot so opredeljeni v  členu 3(1) , točka 18, Uredbe (EU) 2023/1113 .

(6a)

(6b)

(6c)

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

(a)

zaprošena skupna revizija bi vključevala opravljanje poizvedb ali posredovanje informacij v nasprotju z zakonodajo zaprošene države članice;

(b)

organ prosilec iz pravnih razlogov ne more posredovati informacij, podobnih tistim, za katere bi se pričakovalo, da jih bo zaprošena država članica zagotovila med skupno revizijo.

(7a)

(9a)

(11a)

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

(c)

pristojnost za izvajanje nadzora pri pravni osebi.

(c)

v primeru kršitve nacionalnih določb, sprejetih za zagotavljanje skladnosti s členom 8ab, je najnižja denarna kazen najmanj 50 000  EUR, če znaša letni promet posrednika ali zadevnega davčnega zavezanca manj kot 6 milijonov EUR, in najmanj 150 000  EUR, če promet znaša 6 milijonov EUR ali več; najnižja denarna kazen je najmanj 20 000  EUR, če je posrednik ali zadevni davčni zavezanec fizična oseba;

(d)

v primeru kršitve nacionalnih določb, sprejetih za zagotavljanje skladnosti s členom 8ac, je najnižja denarna kazen najmanj 50 000  EUR, če znaša letni promet Poročevalskega operaterja platforme manj kot 6 milijonov EUR, in najmanj 150 000  EUR, če promet znaša 6 milijonov EUR ali več; najnižja denarna kazen je najmanj 20 000  EUR, če je Poročevalski operater platforme fizična oseba;

(e)

v primeru kršitve nacionalnih določb, sprejetih za zagotavljanje skladnosti s členom 8ad, je najnižja denarna kazen najmanj 50 000  EUR, če znaša letni promet Poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi manj kot 6 milijonov EUR, in najmanj 150 000  EUR, če promet znaša 6 milijonov EUR ali več; najnižja denarna kazen je najmanj 20 000  EUR, če je Poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi fizična oseba.

(13a)

(14a)

(15a)

(a)

se kategorije prihodkov iz člena 8(1) razširijo na finančna sredstva, vključno na trgovanje z valutami, in nefinančna sredstva, kot so nepremičnine, umetnost ali nakit, ter nove oblike za shranjevanje premoženja, kot so prosta pristanišča in sefi, vključno s podatki o končnem dejanskem lastništvu in kapitalom;

(b)

se seznam postavk iz člena 8(3a) razširi, tako da vključuje podatke o končnem lastništvu, da se prepreči izogibanje davkom z dvema ali več davčnimi rezidentstvi;“

(c)

ali je račun skupni račun ter število Imetnikov skupnega računa;

(c)

ali je račun skupni račun ter število imetnikov skupnega računa in delež vsakega imetnika računa ;

(iia)

doda se naslednji pododstavek:

(ca)

doda se naslednji odstavek:

(1a)

(a)

točka A se črta;

(b)

točka B se nadomesti z naslednjim:

B.

Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 presega v domači valuti posamezne države članice izražen znesek, ki ustreza 250 000 USD, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz odstavka D.

(b)

katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev ali Kriptosredstev, o katerih se poroča, oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je Depozitna institucija, Skrbniška institucija, Določena zavarovalna družba ali Investicijski subjekt iz pododstavka A(6), točka (a).

10.

Izraz „Žeton elektronskega denarja“ ali „E-denarni žeton“ pomeni Žeton elektronskega denarja ali E-denarni žeton, kot je opredeljen v  Uredbi XXX .

10.

Izraz „žeton elektronskega denarja“ ali „e-denarni žeton“ pomeni žeton elektronskega denarja ali e-denarni žeton, kot je opredeljen v  členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114 .

13.

Izraz „Kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kot je opredeljeno v  Uredbi XXX .

13.

Izraz „kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kot je opredeljeno v  členu 3(1), točka 5, Uredbe (EU) 2023/1114 .

1.

Subjekt, ki ima dovoljenje v skladu z Uredbo XX;

1.

Subjekt, ki ima dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114.

Ba.

C.

Informacije, naštete v odstavku 3, se sporočijo do 31. januarja koledarskega leta, ki sledi letu, na katero se informacije nanašajo. Prve informacije se sporočijo za zadevno koledarsko leto ali drugo ustrezno poročevalsko obdobje od 1. januarja 2026.

C.

Informacije, naštete v odstavku 3, se sporočijo do 31. julija koledarskega leta, ki sledi letu, na katero se informacije nanašajo. Prve informacije se sporočijo za zadevno koledarsko leto ali drugo ustrezno poročevalsko obdobje od 1. januarja 2026.

1.

„Kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kot je opredeljeno v  Uredbi XXX .

1.

„kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kot je opredeljeno v  členu 3(1), točka 5, Uredbe (EU) 2023/1114 .

5.

„Elektronski denar“ ali „E-denar“ pomeni Elektronski denar ali E-denar, kot je opredeljen v  Direktivi 2009/110/ES.  V  tej direktivi izraz „Elektronski denar“ ali „E-denar“ ne vključujeta produkta, ustvarjenega izključno za namen olajšanja prenosa sredstev s stranke na drugo osebo v skladu z navodili stranke. Produkt ni ustvarjen izključno za namen olajšanja prenosa sredstev, če se pri običajnem poslovanju prenosnega Subjekta bodisi sredstva, povezana s takim produktom, hranijo več kot 60 dni po prejemu navodil za olajšanje prenosa bodisi, če niso bila prejeta nobena navodila, sredstva, povezana s takim produktom, hranijo več kot 60 dni po prejemu sredstev.

5.

V tej direktivi izraz „elektronski denar“ ali „e-denar“ pomeni vsako kriptosredstvo: (a) ki je digitalna predstavitev ene same Fiat valute; (b) ki se izda ob prejemu sredstev za plačilne transakcije; (c) ki je predstavljen kot terjatev do izdajatelja, denominirana v isti Fiat valuti; (d) ki ga fizična ali pravna oseba, ki ni izdajatelj, sprejme v plačilo ter (e) ki se lahko na podlagi regulativnih zahtev, ki veljajo za izdajatelja, na zahtevo imetnika produkta kadar koli odkupi po nominalni vrednosti za isto Fiat valuto. Izraz „elektronski denar“ ali „e-denar“ ne vključuje produkta, ustvarjenega izključno za namen olajšanja prenosa sredstev s stranke na drugo osebo v skladu z navodili stranke. Produkt ni ustvarjen izključno za namen olajšanja prenosa sredstev, če se pri običajnem poslovanju prenosnega subjekta bodisi sredstva, povezana s takim produktom, hranijo več kot 60 dni po prejemu navodil za olajšanje prenosa bodisi, če niso bila prejeta nobena navodila, sredstva, povezana s takim produktom, hranijo več kot 60 dni po prejemu sredstev.

6.

„Žeton elektronskega denarja“ ali „E-denarni žeton“ pomeni Žeton elektronskega denarja ali E-denarni žeton, kot je opredeljen v  Uredbi XXX .

6.

„žeton elektronskega denarja“ ali „e-denarni žeton“ pomeni žeton elektronskega denarja ali e-denarni žeton, kot je opredeljen v  členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114 .

7.

„Tehnologija razpršene evidence (DLT)“ pomeni tehnologijo razpršene evidence ali DLT, kot je opredeljena v  Uredbi XXX .

7.

„tehnologija razpršene evidence (DLT)“ pomeni tehnologijo razpršene evidence ali DLT, kot je opredeljena v  členu 3(1), točka 1, Uredbe (EU) 2023/1114 .

1.

„Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni Ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v  Uredbi XXX .

1.

„ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v  členu 3(1), točka 15, Uredbe (EU) 2023/1114 .

4.

„Storitve v zvezi s kriptosredstvi“ pomenijo Storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v  Uredbi XXX , vključno z zamrznitvijo in posojanjem .

4.

„storitve v zvezi s kriptosredstvi“ pomenijo storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v  členu 3(1) , točka 16, Uredbe (EU) 2023/1114 .

4.

„Plačilna transakcija male vrednosti, o kateri se poroča“, pomeni Prenos Kriptosredstev, o katerih se poroča, v zameno za blago ali storitve v vrednosti, ki presega 50 000   EUR .

4.

„plačilna transakcija male vrednosti, o kateri se poroča“, pomeni prenos kriptosredstev, o katerih se poroča, v zameno za blago ali storitve v vrednosti, ki presega 50 000   USD (ali enakovreden znesek v kateri koli drugi valuti) .

2.

Če Uporabnik kriptosredstev po dveh opominih po prvotni zahtevi Poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, vendar ne pred iztekom 60 dni, ne zagotovi informacij, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom III, Poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi Uporabniku kriptosredstev preprečijo opravljanje Menjalnih transakcij.

2.

Če uporabnik kriptosredstev po dveh opominih po prvotni zahtevi poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, vendar ne pred iztekom 60 dni, ne zagotovi informacij, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom III, poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi uporabniku kriptosredstev preprečijo opravljanje menjalnih transakcij;. taka omejitev se odpravi takoj, ko uporabnik kriptosredstev zagotovi zahtevane informacije.