POROČILO KOMISIJE SVETU

o oceni napredka pri izterjavi dodatne dolgovane dajatve proizvajalcev mleka za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, o kateri je Italija poročala Komisiji in Svetu

(Na podlagi člena 3 Odločbe Sveta 2003/530/ES)

Pričujoče ocenjevalno poročilo je Komisija sestavila na podlagi člena 3 Odločbe Sveta št. 2003/530/ES z dne 16. julija 2003 o združljivosti pomoči, ki jo namerava Republika Italija dodeliti svojim proizvajalcem mleka, s skupnim trgom, v skladu s katerim pristojni italijanski organi vsako leto Svetu in Komisiji poročajo o napredku pri izterjavi dolgovanega zneska od proizvajalcev za dodatno dajatev za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002. Pričujoče poročilo vsebuje oceno Komisije glede napredka, o katerem so poročali italijanski organi, za leto 2011 tako za izterjave terjatev, ki jih pokriva Odločba Sveta št. 2003/530/ES, kot tistih, ki jih ne.

Na podlagi člena 1 navedene odločbe pomoč, ki jo je Italijanska republika zagotovila tako, da je Uniji sama izplačala znesek dodatne dajatve na mleko za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, ki so ga dolgovali proizvajalci mleka, in tem proizvajalcem omogočila, da dolg v obdobju več let odplačajo v obliki odloženega plačila brez obresti, izjemoma velja za združljivo s skupnim trgom pod pogojem, da:

– proizvajalci odplačajo znesek v celoti v enako velikih letnih obrokih in

– obdobje odplačevanja, ki se je začelo 1. januarja 2004, ni daljše od 14 let.

Na podlagi člena 2 Odločbe mora Italija za namen dodelitve pomoči skupno dodatno dajatev za zadevna obdobja prijaviti Evropskemu kmetijskemu usmerjevalnemu in jamstvenemu skladu (EKUJS) in neporavnani dolg v treh enako velikih letnih obrokih odbiti od izdatkov, ki jih je EKUJS financiral za november 2003, november 2004 in november 2005.

Italija je z dopisom z dne 26. avgusta 2003 ustrezno prijavila skupno dodatno dajatev za zadevna obdobja.

Preostali znesek neporavnanega dolga je bil ustrezno odbit od izdatkov, ki jih je EKUJS financiral za november 2003, november 2004 in november 2005.

Člen 3 Odločbe od pristojnih italijanskih organov zahteva, da vsako leto Svetu in Komisiji poročajo o napredku pri izterjavi dolgovanega zneska od proizvajalcev za dodatno dajatev za obdobje, ki vključuje tržna leta od 1995/1996 do 2001/2002.

Italijanski organi so svoje osmo poročilo na podlagi te določbe predstavili Komisiji v dopisu agencije AGEA z dne 5. novembra 2012 o plačilu obroka za leto 2011.

Plačilo dajatve v okviru sheme obročnega odplačevanja 2003

Izmed skupaj 22 893 proizvajalcev, ki v skladu s poročilom zdaj dolgujejo dajatev za sedem obdobij iz Odločbe Sveta, ki pa so od nacionalnih sodišč v pričakovanju pravnomočnih sodb pridobili odredbe o zaustavitvi plačil, se jih je 15 431 odločilo za plačilo v okviru sheme obročnega odplačevanja. Odločitev za plačilo v okviru sheme obročnega odplačevanja je pomenila umik vseh še nerešenih sodnih postopkov. Poleg tega neplačilo katerega koli izmed letnih obrokov pomeni izključitev iz sheme, kar lahko povzroči, da se proizvajalcem zaseže celotni dolgovani znesek in obračunane obresti.

Leta 2004, preden je bil plačan prvi obrok, je 15 431 udeleženih proizvajalcev dolgovalo skupaj okoli 345 milijonov EUR, kar je približno ena četrtina skupnega neporavnanega zneska dajatev na ravni proizvajalcev. Zaradi tega se zdi, da se je za shemo odločila večina proizvajalcev, odgovornih za manjše presežke posameznih pošiljk. Po drugi strani pa so se proizvajalci z večjimi posameznimi presežnimi pošiljkami (približno 8 000 proizvajalcev, ki jim je za sedem obdobij zaračunana dolgovana dajatev v višini približno 1 milijarde EUR) odločili, da se ne vključijo v shemo obročnega plačevanja. Vendar je treba opozoriti, da so italijanski organi v letu 2011 prejeli približno 53 novih vlog za obročno odplačevanje, kar ustreza znesku v višini približno 1,2 milijona EUR.

Osmi obrok v skupnem znesku 24 339 082,69 EUR naj bi do 31. decembra 2011 plačalo 11 296 proizvajalcev. Preverjanja, ki so jih izvedli italijanski organi, kažejo, da je 11 153 proizvajalcev v letu 2011 pravočasno plačalo zneske v skupni višini 23 919 444,43 EUR. To pomeni, da je 98 % proizvajalcev pravočasno plačalo 98,3 % dajatev v okviru osmega obroka. Pred tem je bilo pravočasno plačilo prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega obroka zabeleženo v obsegu 99,6%, 97,9%, 99,5%, 99,7%, 96,4%, 96,2% oziroma 90,5 % dolgovanih zneskov. Pobrane dajatve v okviru prvih osmih obrokov skupaj znašajo okoli 200 milijonov EUR (približno 98 % celotnega dolgovanega zneska).

Čeprav te ravni zagotovo kažejo predanost udeleženih proizvajalcev izpolnjevanju njihovih obveznosti, Komisija meni, da je nadaljnje spremljanje primerov, pri katerih plačilo ni bilo zabeleženo v določenem roku, glavni kazalnik stopnje zaveze organov za zagotavljanje ustreznega spoštovanja pogojev režima in končno tudi za pobiranje zneska dolgovane dajatve v celoti.

V zvezi z osmim obrokom za preostalih 143 proizvajalcev še niso bila identificirana plačila v višini 419 638,26 EUR.

Za sedmo obdobje odplačevanja obrokov 604 proizvajalcev do konca leta 2010 ni izvedlo plačil, kar ustreza znesku v višini 2 291 279,38 EUR. V skladu z informacijami, prejetimi od italijanskih organov, so osrednji organi o vseh teh primerih obvestili ustrezne regionalne organe, da bi izterjali plačilo celotnega dolgovanega zneska z obrestno mero izven sheme obročnega odplačevanja.

Pozneje se je izkazalo, da od 604 proizvajalcev, za katere se je prvotno menilo, da niso plačali, dejansko plačila ni izvedlo samo 59 proizvajalcev. Posledično so ti proizvajalci izgubili možnost obročnega odplačevanja in so bili sproženi postopki za prisilno izterjavo.

Kmetijska gospodarstva, za katera je bila možnost za obročno odplačevanje preklicana

Osem let po začetku sheme obročnega odplačevanja iz leta 2003 je bila pravica za obročno odplačevanje preklicana za 457 kmetijskih gospodarstev, in sicer za skupni dolg, razdeljen na obroke, v višini 17 304 432,75 EUR, od katerega je bilo pred preklicem z obročnim odplačevanjem plačanih 3 928 355,38 EUR.

1 936 037,85 EUR je bilo izterjanih po preklicu, kar pomeni, da celoten neporavnani dolg preostalih 307 kmetijskih gospodarstev znaša 11 460 765,30 EUR.

Zneski kažejo, da vestnost italijanske uprave pri pobiranju ustreznih dajatev še zdaleč ni ustrezna. Poleg tega so morali proizvajalci mleka umakniti vložena pravna sredstva pred italijanskimi sodišči, če so se želeti vključiti v shemo obročnega odplačevanja. Ob upoštevanju tega dejstva se zdi, da pomanjkljiva izterjava ni posledica morebitne dolžine sodnih postopkov, pač pa bi bila lahko posledica nezmožnosti italijanske uprave, da bi učinkovito izterjala navedene zneske.

Posledice glede državne pomoči

Komisija se je 11. januarja 2012 odločila sprožiti formalni postopek preiskave[1] v skladu s členom 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES[2] v zvezi z zakonskim odlokom (decreto-legge) št. 225 z dne 29. decembra 2010, ki je bil s spremembami potrjen z zakonom št. 10 z dne 26. februarja 2011, ki je rok za plačilo dajatev za obdobje od tržnega leta 1995/1996 do 2001/2002 (z načelnim rokom 31. decembra 2010 v skladu s shemo iz leta 2003, ki je bila potrjena z Odločbo Sveta št. 2003/530/ES) odložil do 30. junija 2011 (glej člen 2, odstavek 12-duodecies). Takšen odlog pomeni domnevno zlorabo pomoči, ki jo je odobril Svet v skladu s prvo alineo člena 1 Odločbe Sveta št. 2003/530/ES, v skladu s katero je treba obroke plačevati letno, in zato pomeni novo državno pomoč, ki je nezakonita v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999.

Dolgovana dajatev, ki ni bila vključena shemo obročnega odplačevanja iz leta 2003 ali sistem povračila dolgovanih dajatev iz leta 2009

Navedeno je bilo, da je stopnja vključenosti v shemo obročnega odplačevanja iz leta 2003 in sistem povračila dolgovanih dajatev iz leta 2009 (z obrestno mero, ki je enaka referenčni meri Unije in zvišana za nekaj odstotnih točk) glede na znesek vključene dajatve razmeroma nizka. Skupni znesek dajatev, vključenih v shemi iz let 2003 in 2009, znaša 432 milijonov EUR, medtem ko približno tri četrtine vseh neporavnanih zneskov neplačanih dajatev za obdobje od 1995/1996 do 2008/2009 (kar znaša 1,831 milijarde EUR) ni vključenih v sheme obročnega odplačevanja. Večji del dajatev, ki niso vključene v shemi iz let 2003 in 2009, se izpodbija pred italijanskimi sodišči. Skupni znesek dajatev, ki je bil doslej pobran izven sheme obročnega odplačevanja, znaša 205 milijonov EUR (od 1,831 milijarde EUR skupnih dolgovanih dajatev).

V prejšnjih ocenjevalnih poročilih, ki so bila predložena Svetu, je Komisija izrazila stališče, da morajo letna poročila Italije konkretno opisati status nerešenih sodnih postopkov, ki se nanašajo na sedem zadevnih obdobij, in navesti podrobnosti, ki potrjujejo plačilo s strani proizvajalcev, katerih ugovor plačilu je bil zavrnjen. Brez teh navedb Komisija ne more ustrezno spremljati napredka pri pobiranju tistega dela dajatev, ki ni bil vključen v shemo obročnega odplačevanja.

Komisija je vesela podatkov iz poročila italijanskih organov o osmem obroku glede trenutnega splošnega stanja glede dajatev.

Vendar pa številčni podatki, ki jih je predložila italijanska uprava, kažejo, da je bil je bil pri pobiranju izvršljivih dajatev dosežen zanemarljiv napredek. Dejansko zneski dajatev, ki so se izpodbijale, vendar jih je sodišče potrdilo, ali za katere potekajo postopki, a zanje niso bile izdane odredbe o zaustavitvi plačila, znašajo približno 764 milijonov EUR. V resnici je bilo pobranih za okoli 81 milijonov EUR izvršljivih zneskov, neplačani zneski pa znašajo 683 milijonov EUR. Za obdobje, ki ga zajema Odločba Sveta, je razvidno, da je bilo do zdaj pobranih okoli 11 % zahtevanih in trenutno izvršljivih zneskov. Isti odstotek je zabeležen tudi za celotno obdobje od 1995/1996 do 2008/2009.

Komisija močno obžaluje počasen napredek pri pobiranju dela dajatev, ki ni bil vključen v shemo obročnega odplačevanja iz leta 2003 in sistem povračila dolgovanih dajatev iz leta 2009. Počasen napredek je povezan z dolgotrajnostjo sodnih postopkov in posledično dolgotrajnostjo izterjave zneskov, za katere so se sodni postopki že končali (od 372 milijonov EUR je bilo po uspešnih sodnih postopkih pobranih le okoli 34 milijonov EUR). Poleg tega številke o pobranih dajatvah, katerim se dejansko nikoli ni ugovarjalo in jih je torej mogoče nemudoma izterjati, odražajo pomanjkljivost v sedanjem postopku pobiranja (za kvotno obdobje za mleko od 1995/1996 do 2001/2002 okoli 25 milijonov EUR od 76 milijonov EUR, ki niso bili nikoli izpodbijani, še vedno ni bilo izterjanih, torej so nepobrane dajatve zapadle že pred več kot 10 leti). Ker zadeva ni primerno napredovala, se nujno pojavlja vprašanje malomarnosti pri opravljanju obveznosti.

Komisija nenehno podrobno spremlja postopek izterjave v Italiji, zlasti pobiranje dajatev, ki niso vključene v shemo obročnega odplačevanja. Službe Komisije so italijanskim organom večkrat predstavile svoje ugotovitve (vključno z negativnimi pripombami) ter zahtevale podrobne informacije o različnih vidikih izterjave dajatev za mleko in odnosu italijanske uprave do nerešenih postopkov pred italijanskimi sodišči.

Sklep

Komisija meni, da napredek italijanskih organov pri izterjavi dolgovanega zneska od proizvajalcev, ki so se odločili za shemo obročnega odplačevanja, ki jo je odobril Svet leta 2003 za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, dokazuje, da je upravljanje sheme ustrezno.

Glede zneskov dajatev, ki niso bile vključene v shemo obročnega odplačevanja in glede katerih pred italijanskimi sodišči še potekajo sodni postopki, je Komisija v ocenjevalnih poročilih Svetu leta 2010, 2011 in 2012 že izrazila svoje nezadovoljstvo nad skrajno počasnim napredkom pri izterjavi dajatev na mlečne kvote in je menila, da je izterjavo dajatev treba znatno izboljšati.

Informacije, ki so jih italijanski organi predložili v svojem poročilu o osmem obroku, kažejo, da kljub nekaterim izboljšavam ni zaznati nobenega pomembnejšega novega napredka pri pobiranju dajatev, ki niso vključene v shemo obročnega odplačevanja, in da v tem primeru učinkovitost prava EU še zdaleč ni dosežena, saj velik znesek dajatev po tako dolgem času ostaja neporavnan.

[1]               UL C 37, 10.2.2012, str. 30.

[2]               UL L 83, 27.3.1999, str. 1.