<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-276/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0276</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:81">EU:C:2020:81</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>22</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>22</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi E. Sharpston – Zadeva C‑276/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">KrakVet Marek Batko</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Eleanor Sharpston</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200206">6. februarja 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑276/18</P><P>KrakVet Marek Batko s.p. K.</P><P>proti</P><P>Nemzeti Adó‑ és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Budimpešti, Madžarska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Vprašanje za predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Skupni sistem davka na dodano vrednost</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/112/ES –Člen 33</KEYWORD><KEYWORD>Določitev kraja izvedbe obdavčljivih transakcij</KEYWORD><KEYWORD>Dobava blaga, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj ali druga oseba za njegov račun</KEYWORD><KEYWORD>Zloraba</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 904/2010</KEYWORD><KEYWORD>Členi 7, 13 in od 28 do 30</KEYWORD><KEYWORD>Upravno sodelovanje</KEYWORD><KEYWORD>Dvojno obdavčenje</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Budimpešti, Madžarska), se nanaša na razlago različnih določb Direktive 2006/112/ES (v nadaljevanju: Direktiva o DDV)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>). V času postopka je bila direktiva spremenjena z Direktivo Sveta 2006/138/ES z dne <DATE ISO="20061219">19. decembra 2006</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="384" PAGE.FIRST="92" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 384, str. 92</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2007/75/ES z dne <DATE ISO="20071220">20. decembra 2007</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="346" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 346, str. 13</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne <DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="044" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 44, str. 11</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2008/117/ES z dne <DATE ISO="20081206">6. decembra 2008</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="014" PAGE.FIRST="7" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 14, str. 7</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2009/47/ES z dne <DATE ISO="20090505">5. maja 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="116" PAGE.FIRST="18" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 116, str. 18</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2009/69/ES z dne <DATE ISO="20090625">25. junija 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="175" PAGE.FIRST="12" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 175, str. 12</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2009/162/EU z dne <DATE ISO="20091222">22. decembra 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="010" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 10, str. 14</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2010/23/EU z dne <DATE ISO="20100316">16. marca 2010</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="072" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010 L 72, str. 1</REF.DOC.OJ>); Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne <DATE ISO="20100713">13. julija 2010</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="189" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 189, str. 1</REF.DOC.OJ>), in Direktivo Sveta 2010/88/EU z dne <DATE ISO="20101207">7. decembra 2010</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="326" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 326, str. 1</REF.DOC.OJ>). Prečiščena različica besedila je na voljo v zbirki EUR‑Lex (dokument CELEX 02006L0112‑<DATE ISO="20130101">20130101</DATE>).</P></NOTE> in Uredbe (EU) št. 904/2010 (v nadaljevanju: Uredba o boju proti goljufijam na področju DDV).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20101007">7. oktobra 2010</DATE> o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="268" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 268, str. 1</REF.DOC.OJ>). V času postopka ta uredba ni bila spremenjena.</P></NOTE> V katerem primeru se za blago lahko oceni, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> v smislu člena 33 Direktive o DDV? V katerem primeru uveljavljena praksa trgovca v skladu s to določbo velja za zlorabo? Kakšno upravno sodelovanje je v tem okviru potrebno med davčnimi organi različnih držav članic, v katerih se obdavčljive transakcije izvajajo, da bi se izognili dvojnemu obdavčenju v skladu s členi 7, 13 in od 28 do 30 Uredbe za boj proti goljufijam na področju DDV?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je o tem predložilo pet vprašanj. Sodišče me je zaprosilo, da v sklepnih predlogih obravnavam le četrto in peto predloženo vprašanje. Nanašata se na pomen izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>blago, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, v členu 33(1) Direktive o DDV in na koncept zlorab.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo EU</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o DDV</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Direktiva o DDV vzpostavlja celovit okvir z enotno uporabo DDV v vsej Evropski uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 9 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Nujno je zagotoviti prehodno obdobje, da se omogoči postopno prilagajanje nacionalnih zakonodaj na določenih področjih.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 10 je pojasnjeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>V tem prehodnem obdobju se morajo transakcije znotraj Skupnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>V zakonodaji EU o DDV se je ohranil izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> (in ne, na primer, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>znotraj Unije<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>znotraj EU<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>). Glej van Doesum, A. van; Kesteren, H., van Norden, G.‑J., <HT TYPE="ITALIC">Fundamentals of EU VAT Law</HT>, Wolters Kluwer, Alphen aan den Rijn, 2016, str. 436.</P></NOTE> ki jih opravijo davčni zavezanci, razen tistih, ki so oproščeni, obdavčiti v namembni državi članici v skladu s stopnjami in pod pogoji, ki veljajo v tej državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 11 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>V tem prehodnem obdobju je treba tudi […] nekatere prodaje na daljavo znotraj Skupnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Prodaja na daljavo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> v okviru pravil o DDV je bila prvič opredeljena v Direktivi Sveta (EU) 2017/2455 z dne <DATE ISO="20171205">5. decembra 2017</DATE>, ki spreminja direktivi 2006/112/ES in 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="348" PAGE.FIRST="7" DATE.PUB="2017">UL 2017, L 348, str. 7</REF.DOC.OJ>). Glej točki 44 in 45 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> […] obdavčiti v namembni državi članici po stopnjah in pod pogoji, ki veljajo v tej državi članici, ker bi lahko tovrstne transakcije, če posebnih določb ne bi bilo, povzročile znatna izkrivljanja konkurence med državami članicami.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 17 je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>pri določanju kraja opravljenih obdavčljivih transakcij lahko med državami članicami pride do sporov glede pristojnosti […] Kljub temu, da naj bi se načeloma kot kraj opravljanja storitev štel kraj, kjer ima izvajalec sedež ekonomske dejavnosti, je treba ta kraj opredeliti, kot da je v državi članici prejemnika, še zlasti v primeru nekaterih storitev, opravljenih med davčnimi zavezanci, ko je strošek storitev vključen v ceno blaga<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 61 in 62, če se bereta skupaj, je pojasnjeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>nujno treba zagotoviti enotno uporabo sistema DDV<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>; da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>[i]zvedbeni ukrepi primerni za uresničitev tega cilja<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>; in da se je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>s temi ukrepi lotiti zlasti problema dvojne obdavčitve čezmejnih transakcij, do katerega lahko pride zaradi razlik med državami članicami pri uporabi predpisov, ki urejajo kraj obdavčljivih transakcij.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 2 v naslovu I, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Predmet in področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Predmet DDV so naslednje transakcije:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države članice opravi:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ki ni upravičen do oprostitve za mala podjetja, predvidene v členih 282 do 292 in ga ne zajema ureditev iz členov 33 ali 36.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 9 v naslovu III, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Davčni zavezanci<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>1. <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/> je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti. […]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Naslov IV se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>obdavčljive transakcije<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> in je razdeljen na štiri poglavja: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Dobave blaga<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> (členi od 14 do 19), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Pridobitev blaga znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> (členi od 20 do 23), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Opravljanje storitev<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> (členi od 24 do 29) in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Uvoz blaga<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> (člen 30). V členu 14(1) je opredeljena dobava blaga v najpreprostejših okoliščinah: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Dobava blaga<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="2018" ID="QE0025"/> pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> V členu 20 je pojasnjena osnovna opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>pridobitev blaga znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, ki pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne.<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Naslov V, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Kraj obdavčljivih transakcij<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, v poglavju 1, oddelek 2, se posveča dobavi blaga s prevozom. V členu 32 je splošno pravilo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>Kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odprema ali prevoz blaga pridobitelju. […]<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 33 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="033.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Z odstopanjem od člena 32 se za kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali prepelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni tista, v kateri se odprema ali prevoz blaga konča, šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odprema ali prevoz blaga pridobitelju konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s členom 3(1), ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 34 določa minimalni količinski prag za uporabo člena 33. Člen 34(1) tako določa, da se člen 33 ne uporablja, če <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>skupna vrednost, brez DDV, teh dobav, opravljenih pod pogoji iz člena 33, v državo članico v enem koledarskem letu ne presega 100.000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>. V skladu s členom 34(2) lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>država članica, na ozemlju katere se nahaja blago v trenutku, ko se konča odprema ali prevoz pridobitelju, […] omeji prag iz odstavka 1 na 35.000 EUR<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 138 je umeščen v naslov IX, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Oprostitve<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, poglavja 4, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Oprostitve za transakcije znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, oddelka 1, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>Oprostitve v zvezi s dobavo blaga<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>. Ta člen določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>1. Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti, opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odprema ali prevoz blaga začne.<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Poglavje 2, naslova XIV, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Druge določbe<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, vsebuje samo en člen, ki govori o svetovalnem odboru za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: odbor za DDV). Odbor za DDV se ustanovi s členom 398(1), člen 398(4) pa opredeljuje njegove pristojnosti tako, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>poleg točk, za katere se v tej direktivi zahteva posvetovanje, odbor za DDV obravnava vprašanja v zvezi z uporabo določb Skupnosti o DDV, ki mu jih postavi njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uredba za boj proti goljufijam na področju DDV</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Uredba za boj proti goljufijam na področju DDV opredeljuje upravno sodelovanje pristojnih organov držav članic v boju proti goljufijam na področju DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 5 je pojasnjeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>Ukrepi davčnega usklajevanja, sprejeti zaradi vzpostavitve notranjega trga, bi morali vključevati uvedbo skupnega sistema za sodelovanje med državami članicami, zlasti kar zadeva izmenjavo informacij, s katero pristojni organi držav članic pomagajo eden drugemu in sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovili pravilno uporabo DDV za dobave blaga in storitev, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga.<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Vendar je v uvodni izjavi 6 opozorjeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>Upravno sodelovanje ne bi smelo voditi do nepotrebnega prenosa upravnih obremenitev med državami članicami.<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 7 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>Za namene pobiranja dolgovanega davka, bi morale države članice sodelovati in tako zagotoviti pravilno odmero DDV. Zato morajo ne samo nadzorovati pravilno uporabo dolgovanega davka na svojem ozemlju, temveč bi morale tudi ponuditi pomoč drugim državam članicam za zagotovitev pravilne uporabe davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja na njihovem ozemlju, dolgovan pa je v drugi državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 8 je izpostavljeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>Nadziranje pravilne uporabe DDV pri čezmejnih transakcijah, obdavčljivih v državi članici, ki ni država članica, kjer ima dobavitelj sedež, je v veliko primerih odvisno od informacij, s katerimi razpolaga država članica sedeža, ali ki jih ta država članica veliko enostavneje pridobi. Učinkovitost nadzora teh transakcij je torej odvisna od tega, ali država članica sedeža zbira oziroma je zmožna zbirati te informacije.<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 13 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>Za učinkovit boj proti goljufijam je treba zagotoviti izmenjavo informacij brez predhodne zahteve. Za lažjo izmenjavo informacij bi bilo treba določiti kategorije, za katere je treba vzpostaviti avtomatično izmenjavo.<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V členu 1(1), drugi pododstavek, je določeno, da uredba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo kakršne koli informacije drug z drugim, ki lahko pomagajo, da se izvede pravilna odmera DDV, da se nadzira pravilna uporaba DDV, predvsem pri transakcijah znotraj Skupnosti, ter se bori proti goljufijam na področju DDV<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Člen 7 v poglavju II, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Izmenjava informacij na zahtevo<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči informacije iz člena 1, vključno z informacijami, ki se nanašajo na poseben primer ali primere.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Za namen posredovanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnih koli uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Do <DATE ISO="20141231">31. decembra 2014</DATE> lahko zahtevek iz odstavka 1 vsebuje obrazložen zahtevek za uradno preiskavo. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako stališče.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA><P>Od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE> lahko zahtevek iz odstavka 1 vsebuje obrazložen zahtevek za točno določeno uradno preiskavo. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilca o razlogih za tako stališče.</P><?PAGE NO="5"?><P>Ne glede na prvi pododstavek se lahko preiskava zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec v povezavi z dobavami blaga ali storitev iz priloge I, ki jih opravlja davčni zavezanec s sedežem v državi članici zaprošenega organa, ki so obdavčljive v državi članici organa prosilca, zavrne le:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>na podlagi razlogov iz člena 54(1), ki jih oceni zaprošeni organ v skladu z izjavo o najboljših praksah v zvezi z medsebojnim vplivom tega odstavka in člena 54(1), ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 58(2);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>na podlagi razlogov iz člena 54(2), (3) in (4), ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>iz razloga, da je zaprošeni organ organu prosilcu že predložil informacije o istem davčnem zavezancu, ki so bile pridobljene v uradni preiskavi, izvedeni pred manj kot dvema letoma.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Če zaprošeni organ zavrne uradno preiskavo iz drugega pododstavka iz razlogov, navedenih v točkah (a) ali (b), organu prosilcu kljub temu predloži datume in zneske vseh zadevnih dobav, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca.<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Člen 13 je v poglavju III, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>Izmenjava informacij brez predhodne zahteve<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>. Člen 13(1) določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>Pristojni organ vsake države članice brez predhodne zahteve posreduje informacije iz člena 1 pristojnemu organu katere koli zadevne države članice v naslednjih primerih: (a) kadar se šteje, da je obdavčitev izvedena v namembni državi članici in so informacije, ki jih zagotovi država članica porekla, nujne za učinkovitost kontrolnega sistema namembne države članice.[…]<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Člen 14 podrobno ureja avtomatično izmenjavo informacij. Člen 15 je posvečen spontani izmenjavi informacij in določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>Pristojni organi […] spontano posredujejo informacije iz člena 13(1), ki niso bile posredovane avtomatično v skladu s členom 14, s katerimi so seznanjeni in ki so po njihovem mnenju lahko koristne za navedene pristojne organe.<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Člen 28, edina določba poglavja VII, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>Prisotnost v upravnih uradih in udeležba v uradnih preiskavah<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, določa podrobno ureditev, ki omogoča uradnikom pristojnega organa države članice, ki prosi za informacije, da so prisotni kot opazovalci, ko uradniki druge države članice izvajajo uradne preiskave in da imajo dostop do tako pridobljenih informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Člen 29 je uvodna določba poglavja VIII, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>Sočasne kontrole<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, in določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>Države članice se lahko dogovorijo o izvedbi sočasnih kontrol, kadar menijo, da so take kontrole bolj učinkovite kot kontrole, ki jih opravi samo ena država članica.<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Člen 30 predpisuje potrebno ureditev za izvajanje takih kontrol.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Izvedbena uredba (EU) št. 282/2011</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 17 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Izvedbena uredba Sveta z dne <DATE ISO="20110315">15. marca 2011</DATE> o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="077" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 77, str. 1</REF.DOC.OJ>) V času postopka ta uredba ni bila spremenjena.</P></NOTE> je pojasnjeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>[G]lede pridobitve blaga znotraj Skupnosti bi morala biti pravica države članice pridobitve, da pridobitev obdavči, popolna, ne glede na obravnavo DDV, ki se uporablja za transakcijo v državi članici, iz katere je bilo blago odpremljeno.<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Člen 16, prvi odstavek, določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>[D]ržava članica, v kateri se odprema ali prevoz blaga konča in v kateri se opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti v smislu člena 20 [Direktive o DDV], izvede obdavčitev, ne glede na DDV obravnavo transakcij v državi članici, v kateri se odprema ali prevoz blaga začne.<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Člen 16, drugi odstavek, določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>Kakršen koli zahtevek dobavitelja blaga za popravek DDV, ki ga je zaračunal in ga prijavil v državi članici, v kateri se odprema ali prevoz blaga začne, se v tej državi članici obravnava v skladu z njenimi nacionalnimi pravili.<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Delovni dokument Odbora za DDV</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Odbor za DDV je <DATE ISO="20150505">5. maja 2015</DATE> izdal delovni dokument št. 855 o uporabi določb o DDV v zvezi s prodajo na daljavo (delovni dokument).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Dokument taxud.c.1(2015)2158321.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V oddelku 2 delovnega dokumenta je razloženo, da so davčne službe v Belgiji in Združenem kraljestvu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>opazile, da je prišlo do poslovnih dogovorov, da bi se ločila dobava blaga od njegovega prevoza in dostave z namenom izogniti se obračunu in plačilu DDV v namembni državi<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V oddelku 3 delovnega dokumenta Komisija trdi, da je besedilo člena 33(1) Direktive o DDV mogoče razlagati dobesedno ali širše, glede na to, da ga je mogoče brati, kot da se nanaša le na primere, v katerih dobavitelj neposredno sodeluje v organizaciji prevoza, ali kot da se nanaša tudi na primere, v katerih dobavitelj sodeluje le posredno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Komisija zatrjuje, da ima dobesedna razlaga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>to prednost, da je zelo jasna, če se gleda le pravni položaj in pogodbeno razmerje, pomeni pa tudi, da bi jo bilo mogoče precej lahko zaobiti.<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> Po mnenju Komisije se je izogibanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>mogoče lotiti glede na test <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>zlorabe prava<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="2018" ID="QE0059"/><QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>, kot ga je Sodišče opredelilo v sodbi Halifax in drugi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE> (<NO.CASE>C‑255/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:121">EU:C:2006:121</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar bi vključevalo razmislek o tem, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>ali so dogovori vodili do rezultata, ki je v nasprotju z namenom pravil iz Direktive o DDV; in ali je glavni namen dogovorov, da bi pripeljali do tega rezultata, in so drugi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>ekonomski<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="2018" ID="QE0061"/> razlogi neobstoječi ali postranski.<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> Komisija v zvezi s tem dalje napotuje na sodbo Sodišča Part Service.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februar 2008</DATE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE> <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Glede širše razlage pa je Komisija zagovarjala, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>za uporabo pravil glede prodaje na daljavo ni treba upoštevati le pogodbenih dogovorov med dobaviteljem, prevoznikom in pridobiteljem, temveč še pomembneje, ekonomsko stvarnost.<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> Komisija je dalje zatrjevala, da sta v izjavi k zapisniku, ki je bila dogovorjena, ko je bila Direktiva 91/680/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19911216">16. decembra 1991</DATE> o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in spremembi Direktive 77/388/EGS zaradi odprave davčnih meja, (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 160). Glej tudi točko 89 spodaj.</P></NOTE> (s katero so bile uvedene določbe o prodaji na daljavo) sprejeta,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glede pravne vrednosti take dogovorjene izjave v zapisniku seje Sveta glej točko 89 spodaj.</P></NOTE> Svet in Komisija jasno zapisala, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>bodo posebne ureditve za prodajo na daljavo v uporabi v vseh primerih, kadar blago, posredno ali neposredno, odpošlje ali prevaža dobavitelj ali je odpremljeno ali odpeljano za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Glede na to ozadje so v delovnem dokumentu povabili delegacije, naj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>izrazijo svoja stališča o vprašanjih, ki sta jih zastavili Združeno kraljestvo in Belgija, in o pripombah, ki so jih pripravile službe Komisije. Še posebej so zaprošene, da sporočijo svoje mnenje o dveh preučenih pristopih.<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Smernice odbora za DDV</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Na 104. seji, ki je bila 4. in <DATE ISO="20150605">5. junija 2015</DATE>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Dokument C – taxud.c.1(2015)4820441 – 876.</P></NOTE> je odbor za DDV sprejel smernice o prodaji na daljavo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Odbor za DDV sam na začetku svoje publikacije z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>Smernice, ki izhajajo iz sestankov odbora za DDV do <DATE ISO="20191212">12. decembra 2019</DATE> “, pojasni, da ker je le svetovalni odbor in mu niso bile dodeljene nobene zakonodajne pristojnosti, odbor za DDV ne more sprejemati pravno zavezujočih odločitev. Lahko da smernice o uporabi Direktive, ki pa niso na noben način zavezujoče za Evropsko komisijo ali države članice.<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> Celotno besedilo je na voljo na: ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/guidelines‑vat‑committee‑meetings_en.pdf. Glej točko 91 spodaj.</P></NOTE> v katerih piše: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>Odbor za DDV se skoraj soglasno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>Skoraj soglasno<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> se v tem okviru uporablja za opis dogovora med 24 in 27 od 28 možnih držav članic. Glej Smernice, ki izhajajo iz sestankov odbora za DDV do <DATE ISO="20191212">12. decembra 2019</DATE>.</P></NOTE> strinja, da za blago v smislu člena 33 Direktive o DDV velja, da ga je vsekakor <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>odpremil ali prepeljal dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="2018" ID="QE0068"/>, ko dobavitelj neposredno ali posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju blaga.<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V smernicah dalje piše: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>Odbor za DDV se soglasno strinja, da za dobavitelja velja, da je posredno sodeloval v prevozu ali odpošiljanju blaga, če je prišlo do katerega koli od naslednjih primerov: […] (iii) kadar dobavitelj izstavi račun in pobere pristojbine za prevoz od naročnika in jih dalje nakaže tretji osebi, ki organizira odpremo ali prevoz blaga.<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Na koncu je v smernicah navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>odbor za DDV se dalje skoraj soglasno strinja, da v drugih primerih posredovanja, zlasti kadar dobavitelj pri naročniku aktivno promovira storitve dobave tretje osebe, vzpostavi stik med naročnikom in tretjo osebo in da tretji osebi informacije, ki jih potrebuje za dostavo blaga, za dobavitelja enako velja, da je posredno sodeloval v prevozu in odpošiljanju blaga<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2017/2455</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20161201">1. decembra 2016</DATE> predložila predlog za spremembo Direktive o DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (COM(2016) 757 final).</P></NOTE> V obrazložitvenem memorandumu, ki je priložen, je v oddelku 5, člen 2(2), prvo odstavek, navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>ta predlog pojasnjuje tudi člen 33(1) v skladu s smernicami odbora za DDV<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Na podlagi tega predloga je bila sprejeta Direktiva 2017/2455. V uvodni izjavi 9 te direktive je glede prodaje na daljavo znotraj Skupnosti razloženo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>Da se takšnim podjetjem zagotovi pravna varnost, bi moralo biti v opredelitvi take dobave blaga jasno navedeno, da se uporablja tudi takrat, ko se blago prevaža ali odpošlje za račun dobavitelja, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju blaga.<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Člen 2 te direktive določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>Z učinkom <DATE ISO="20210101">1. januarja 2021</DATE> se [Direktiva o DDV] spremeni: (1) v členu 14 se doda naslednji odstavek: 4. Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve: (1) <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="2018" ID="QE0074"/> pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža iz države članice, ki ni država članica, v kateri se odprema ali prevoz tega blaga pridobitelju konča, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri tem prevozu ali odpošiljanju, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) dobava blaga je opravljena […] za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec.<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Člen 2(3) določa, da se člen 33Direktive o DDV nadomesti z naslednjim: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>Z odstopanjem od člena 32: (a) za kraj dobave pri prodaji blaga na daljavo znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odprema ali prevoz blaga pridobitelju konča.<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC"><HT TYPE="BOLD">Nacionalno pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zakon o DDV</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Člen 2(a) v Az általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény (zakon CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost; v nadaljevanju: zakon o DDV)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>V različici, ki se časovno uporablja za to zadevo.</P></NOTE> določa, da velja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>dobavo blaga ali storitev proti plačilu, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na nacionalnem ozemlju<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Člen 25 določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>[Č]e blago ni odpremljeno ali prepeljano, za kraj dobave blaga velja kraj, kjer je blago v trenutku, ko se opravi dobava.<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Člen 29(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>z odstopanjem od členov 26 in 28, ko blago dobavitelj ali druga oseba za njegov račun odpremi ali prevaža in je rezultat dobave, da blago prispe v državo članico Skupnosti, ki ni tista država članica iz katere je bilo blago odpremljeno ali prepeljano, za kraj dobave blaga velja kraj, kjer je blago v trenutku prispetja pošiljke ali prepeljanega blaga, naslovljenega na kupca, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (A) dobava blaga (aa) se opravlja za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s členom 20, odstavek 1(a) in (d), ali; (ab) za osebo ali subjekt, ki je ali ni davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>[…].</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Člen 82(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>davek znaša 27 % davčne osnove<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zakon o obdavčenju</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Člen 2(1) v Adózás rendjéről szóló 2003. évi XCII. törvény (zakon XCII iz leta 2003 o pravilih, ki urejajo obdavčenje; v nadaljevanju: zakon o obdavčenju)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>V različici, veljavni v času postopka.</P></NOTE> določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>vse pravice v pravnih razmerjih za davčne namene uresničujejo v skladu s svojim namenom. V skladu z davčnimi zakoni sklepanja pogodb ali opravljanja drugih transakcij, katerih namen je obiti določbe davčnih zakonov, ni mogoče šteti za uresničevanje pravic v skladu z njihovim namenom.<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Člen 86(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>mora davčna uprava, da bi preprečila zmanjšanje davčnih prihodkov, nepoštene zahtevke za proračunsko podporo in vračilo davkov, redno nadzirati davkoplačevalce in druge osebe, ki so vključene v davčni sistem. Namen nadzora je preveriti, ali so se obveznosti, ki jih nalagata davčna in druga zakonodaja, spoštovale ali kršile. Pri izvajanju nadzora davčna uprava razkrije in dokaže dejstva, okoliščine in informacije, ki služijo kot podlaga za ugotavljanje kršitev ali zlorabe pravic, in za upravni postopek, ki se začne zaradi te kršitve ali zlorabe pravic<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Člen 95(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>davčna uprava izvede nadzor s pregledom dokumentov, dokazil, računovodskih knjig in evidenc, potrebnih za določitev zneskov, ki so podlaga za davčno ali proračunsko podporo, vključno z elektronskimi podatki, programsko opremo in računalniškimi sistemi, ki jih uporablja davkoplačevalec, ter izračuni in drugimi dejstvi, informacijami in okoliščinami v zvezi z vzdrževanjem računov in računovodskih listin ter obdelavo dokazil<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Člen 108(1) določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>Ocena je oblika dokaza, ki omogoča verodostojno ugotovitev dejanske in zakonske davčne osnove in osnove za proračunsko podporo.<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Člen 170(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>če plačilo davka ni zadostno, se lahko naloži davčna sankcija. Višina zneska sankcije znaša 50 % neplačanega zneska, razen če določbe tega zakona ne določajo drugače. Višina zneska sankcije znaša 200 % neplačanega zneska, če je razlika v primerjavi z zneskom, ki ga je treba plačati, povezana s prikrivanjem dohodkov oziroma ponarejanjem ali uničenjem dokazov, računovodskih knjig ali registrov.<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Člen 172(1) določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>Razen v primeru določb iz pododstavka 2, se lahko davčnemu zavezancu naloži globa do 200.000 [madžarskih forintov HUF], če gre za fizično osebo, in do 500.000 HUF v primeru drugih davčnih zavezancev, če ne izpolnijo obveznosti prijavljanja (prvotna prijava in obveščanje o vseh spremembah), obveznosti posredovanja podatkov, odprtja tekočega računa ali obveznosti predložitve davčnih obračunov.<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Ti zneski znašajo približno 645,35 EUR oziroma 1613,37 EUR.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in predložena vprašanja</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V naslednjem opisu sem združila informacije, ki so bile na voljo v predložitvenem sklepu, pisnih stališčih in podrobnih odgovorih na vprašanja Sodišča na obravnavi. Vendar poudarjam, da gre le pri prvih informacijah od navedenih za ugotovljena dejstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>KrakVet Marek Batko sp. K. (v nadaljevanju: KrakVet) je družba, ki je registrirana in ima sedež na Poljskem. Na Madžarskem nima nobene poslovne enote, pisarne ali skladišča. Družba KrakVet v sosednjih državah članicah prodaja izdelke za živali, predvsem hrano za pse in mačke, zlasti prek svojih različnih spletnih strani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>zoofast<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>. Zaradi nakupov prek spletne trgovine na naslovu www.zoofast.hu ima podjetje številne stranke na Madžarskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Postopek v glavni stvari pred predložitvenim sodiščem se nanaša na dogodke, ki so se zgodili v davčnem letu 2012. Takrat je družba KrakVet na svoji spletni strani ponudila možnost, da se strankam blago, ki so ga kupile, prepelje iz poslopij družbe KrakVet na Poljskem na izbrani naslov dobave na podlagi pogodbe, sklenjene med stranko in družbo Krzysztof Batko Global Trade (v nadaljevanju: KBGT). Podredno je stranka lahko izbrala storitve katerega koli drugega prevoznika. Družba KrakVet sama ni nudila opravljanja prevozov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Za nakupe, manjše od 8990 HUF (približno 30,79 EUR),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Za pretvorbo HUF v EUR sem uporabila povprečen menjalni tečaj Evropske centralne banke za leto 2012.</P></NOTE> je prevoz z družbo KBGT znašal 1600 HUF (približno 5,54 EUR). Za nakupe nad tem pragom je bil prevoz družbe KBGT na voljo za le 70 HUF (približno 0,24 EUR); kar je bilo mogoče, ker je družba KrakVet dala popust v višini 1530 HUF na ceno kupljenega blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Kot KrakVet je tudi KBGT družba, ki je registrirana in ima sedež na Poljskem. Lastnik družbe KBGT, Krzysztof Batko, je brat lastnika družbe KrakVet, Mareka Batka. Družba KBGT je sama opravila prevoz iz Poljske na Madžarsko. Prevoz po Madžarski do strankinega naslova dostave je dala v podizvajanje dvema kurirskima družbama (v nadaljevanju: madžarski kurirski družbi): Sprinter Futárszolgálat Kft. (v nadaljevanju: Sprinter) in GLS General Logistics Systems Hungary Kft. (v nadaljevanju: GLS Hungary).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Stranke so z enim plačilom plačale hkrati blago in stroške prevoza. Plačila so bila opravljena približno enako pogosto bodisi družbama Sprinter in GLS Hungary ob dobavi blaga bodisi z bančnim nakazilom na račun pri CIB Bank Zrt. na Madžarskem (v nadaljevanju: bančni račun pri CIB) na ime lastnika družbe KBGT.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Madžarski kurirski družbi sta nakazali plačila, ki sta jih prejeli ob dobavi na bančni račun pri CIB. Družba KBGT je nato organizirala prenos sredstev iz bančnega računa pri CIB na račun družbe KrakVet. Na obravnavi na Sodišču je bilo rečeno, da je družba KBGT ob prenosu sredstev na družbo KrakVet zadržala svoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>delež<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/>. Ni bilo razloženo, ali je ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>delež<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/> predstavljal pogodbeni strošek prevoza ali neki drugi znesek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Družba KrakVet je poljski davčni upravi predložila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>zahtevo za zavezujočo informacijo<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>. Ta je odgovorila, da je treba DDV plačati na Poljskem. Družba KrakVet meni, da je ta odgovor na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>zahtevo za zavezujočo informacijo<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> zavezujoč za družbo, ki je poslala zahtevo, za poljsko davčno upravo in za poljska sodišča. Na podlagi te zahteve in odgovora, ki ga je prejela, je družba KrakVet plačala DDV na Poljskem po 8‑odstotni stopnji, namesto da bi na Madžarskem plačala DDV po 27‑odstotni stopnji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Leta 2013 je Nemzeti Adó – és Vámhivatal Kiemelt Adózók Adóigazgatósága Különös Hatásköri Ellenőrzési Főosztálya (madžarska davčna uprava) izvedla inšpekcijski nadzor pri družbi KrakVet za davčno leto 2012, v okviru katerega je <DATE ISO="20130814">14. avgusta 2013</DATE> družbi KrakVet dodelila madžarsko davčno številko. Madžarska davčna uprava je opravila s tem povezana preverjanja v zvezi s poslovanjem madžarskih kurirskih družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Leta 2014 je tudi poljska davčna uprava opravila inšpekcijski nadzor družbe KrakVet za davčno leto 2012. Takrat je potrdila svoj prehodni odgovor, ki ga je dala na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>zahtevo za zavezujočo informacijo<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>. Družba KrakVet je <DATE ISO="20151123">23. novembra 2015</DATE> madžarski davčni upravi predložila neuradni prevod dokumentov, ki jih je prejela od poljske davčne uprave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Družba KrakVet je <DATE ISO="20160128">28. januarja 2016</DATE> madžarski davčni upravi dalje predložila kopijo splošnih pogojev in predlagala, naj generalni direktor jamči za pristnost te različice, ker različica iz spletnega mesta za leto 2012 več ni bila na voljo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Zdi se, da je madžarska davčna uprava za iskanje spletne različice odredila iskanje po internetnemu arhivu, ki ga je vodil njen oddelek za informacijsko tehnologijo (Nemzeti Adó‑ és Vámhivatal Informatikai Ellenőrzési Főosztályt), vendar Sodišče ni bilo obveščeno o izsledkih tega iskanja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Madžarska davčna uprava je zahtevala nadaljnje informacije o družbi KrakVet od poljske davčne uprave. Obveščena je bila, da je družba KBGT sicer pakirala in označila z nalepkami blago za prevoz v skladišču družbe KrakVet, vendar je bilo blago na tisti stopnji v lasti družbe KrakVet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Na podlagi teh elementov je madžarska davčna uprava ugotovila, da je družba Sprinter v davčnem letu 2012 opravila dobave za račun družbe KBGT in za družbo KrakVet v vrednosti 217.087.988 HUF (približno 751.039,57 EUR), kraj prejema blaga pa je bilo centralno skladišče družbe Sprinter v Budimpešti. Madžarska davčna uprava je prav tako ugotovila, da je v istem obdobju družba GLS Hungary za račun družbe GLS General Logistics Systems Slovakia s.r.o. opravljala storitve dobave paketov v vrednosti 64.011.046 HUF (211.453,19 EUR), za kar je prejela nadomestilo v imenu družb KrakVet in KBGT.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Madžarska davčna uprava je o svojih ugotovitvah <DATE ISO="20160525">25. maja 2016</DATE> obvestila družbo KrakVet. Slednja je pripombe na ugotovitve predložila <DATE ISO="20160608">8. junija 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Madžarska davčna uprava je <DATE ISO="20160816">16. avgusta 2016</DATE> ugotovila, da je družba KrakVet presegla količinski prag 35.000 EUR, ki ga določa člen 34 Direktive o DDV,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej točko 14 zgoraj.</P></NOTE> in da bi torej morala na Madžarskem plačati DDV v skupni vrednosti 58.910.000 HUF (približno 190.087 EUR).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Pretvorba iz HUF v EUR je narejena v skladu s povprečnim menjalnim tečajem Evropske centralne banke na dan <DATE ISO="20160816">16. avgusta 2016</DATE>.</P></NOTE> Madžarska davčna uprava je nato izrekla sankcijo v višini 117.820.000 (približno 380.175 EUR), naložila plačilo zamudnih obresti v višini 10.535.000 HUF (približno 36.446 EUR) in globe v višini 500.000 HUF (približno 1730 EUR), ker družba ni izpolnila obveznosti obračunov DDV.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Družba KrakVet se je na odločbo madžarske davčne uprave pritožila pri Nemzeti Adó‑ és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (nacionalni odbor za pritožbe za davke in carine, Madžarska (v nadaljevanju: odbor za pritožbe)). Z odločbo z dne <DATE ISO="20170123">23. januarja 2017</DATE> je odbor za pritožbe potrdil odločbo madžarske davčne uprave. Družba KrakVet se je nato pritožila na Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Budimpešti), ki je Sodišču v predhodno odločanje predložilo naslednjih pet vprašanj:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba cilje Direktive o DDV, zlasti zahteve po preprečevanju sporov med državami članicami glede pristojnosti in dvojnega obdavčenja, ki se omenjajo v uvodnih izjavah 17 in 62, in Uredbe o boju proti goljufijam na področju DDV, zlasti uvodne izjave 5, 7 in 8 ter člene 7, 13 in od 28 do 30, razlagati tako, da nasprotujejo praksi davčne uprave države članice, ki s tem, da transakcijo opredeli tako, da se razlikuje od pravne razlage iste transakcije in istih dejstev, ki jo je podala davčna uprava druge države članice, in tudi od zavezujoče informacije, ki jo je dala ta davčna uprava na podlagi te razlage, ter od ugotovitve, do katere je prišla navedena uprava pri opravljenem davčnem inšpekcijskem nadzoru, in ki je potrdila tako pravno razlago kot tudi zavezujočo informacijo, povzroči dvojno obdavčitev davčnega zavezanca?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če iz odgovora na prvo vprašanje izhaja, da taka praksa ni v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, ali lahko davčna uprava države članice ob upoštevanju Direktive o DDV in prava Unije enostransko določi davčno obveznost, ne da bi upoštevala, da je davčna uprava druge države članice večkrat potrdila – najprej na prošnjo davčnega zavezanca in nato v svojih odločbah na podlagi inšpekcijskega nadzora – da je ta davčni zavezanec ravnal zakonito?</TXT><P>Ali pa morata davčni upravi obeh držav članic sodelovati in doseči sporazum zaradi načela davčne nevtralnosti in preprečevanja dvojnega obdavčenja, tako da mora davčni zavezanec plačati [DDV] samo v eni od teh držav?</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če iz odgovora na drugo vprašanje izhaja, da lahko davčna uprava države članice enostransko spremeni davčno opredelitev, ali je treba določbe [Direktive o DDV] razlagati tako, da je davčna uprava druge države članice zavezana davčnemu zavezancu, ki je moral plačati DDV, vrniti davek, ki ga je ta določila v zavezujoči informaciji in ki je bil plačan v zvezi z obdobjem, končanim z inšpekcijskim nadzorom, zato da se zagotovita tako preprečevanje dvojnega obdavčenja kot tudi načelo davčne nevtralnosti?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Kako je treba razlagati izraz iz prvega stavka člena 33(1) [Direktive o DDV], v skladu s katerim prevoz izvede <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="2018" ID="QE0093"/>? Ali ta izraz zajema primer, v katerem davčni zavezanec kot prodajalec v okviru spletne prodaje ponuja možnost, da kupec sklene pogodbo z logističnim podjetjem, s katerim navedeni prodajalec sodeluje v zvezi z različnimi prodajnimi posli, če lahko kupec prav tako svobodno izbere drugega prevoznika, ki ni predlagani, prevozno pogodbo pa skleneta kupec in prevoznik brez posredovanja prodajalca?</TXT><P>Ali je za razlago pomembno – če se upošteva predvsem načelo pravne varnosti – da morajo leta 2021 države članice spremeniti zakonodajo, s katero se prenaša omenjena določba [Direktive o DDV], tako da bo treba člen 33(1) navedene direktive prav tako uporabiti v primeru posrednega sodelovanja pri izbiri prevoznika?</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali je treba pravo Unije, in sicer [Direktivo o DDV], razlagati tako, da so dejstva, omenjena v nadaljevanju, kot celota ali vsako posebej pomembna za preučitev, ali je davčni zavezanec z namenom izogniti se členu 33 [Direktive o DDV] in s tem zlorabiti pravo med neodvisnimi podjetji, ki opravljajo dobavo, špedicijo ali prevoz blaga, oblikoval pravna razmerja, s katerimi se skušajo izkoristiti okoliščine, da je obdavčitev z DDV nižja v drugi državi članici:</TXT><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>5.1</NO.P><TXT>logistično podjetje, ki izvaja prevoz, je povezano z davčnim zavezancem in opravlja druge storitve, neodvisne od prevoza,</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="12"?><ITEM><NP><NO.P>5.2</NO.P><TXT>hkrati lahko stranka kadar koli odstopi od izbire, ki jo ponuja davčni zavezanec, in sicer naročiti prevoz pri logističnem podjetju, s katerim ima pogodbeno razmerje, in lahko zaupa prevoz drugemu prevozniku oziroma blago prevzame sama?<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili družba KrakVet, Češka republika, Madžarska, Italija, Republika Poljska in Evropska komisija. Na obravnavi so družba KrakVet, Irska, Madžarska, Združeno kraljestvo in Komisija predstavili ustna stališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Kot sem omenila na začetku sklepnih predlogov, se bom omejila na preučitev četrtega in petega predloženega vprašanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Četrto in peto predloženo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Četrto in peto vprašanje se nanašata na tri vidike razlage člena 33(1) Direktive o DDV. Prvič, kaj pomeni izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>blago, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/>, v členu 33(1) Direktive o DDV, preden je bila spremenjena z Direktivo 2017/2455. (To bom poimenovala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>izvirna različica člena 33(1)<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/>.) Drugič, ali je sprememba te določbe z Direktivo 2017/2455, v kateri je nova različica člena 33(1), spremenila ali le potrdila prejšnji pravni položaj? Tretjič, ali je treba vrsto poslovanja, opisano v predložitvenem sklepu, ob upoštevanju <HT TYPE="ITALIC">izvirne</HT> različice člena 33(1) šteti za zlorabo?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Uvodoma bom preučila, ali obstaja pomembna razlika med izrazoma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>odpremljen<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>odpeljan<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>. EU zakonodajalec se je očitno odločil uporabiti dva glagola namesto enega. Jasno je tudi, da do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>odpreme<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> pride pred <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>prevozom<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>. To je tudi točka, na kateri – vsaj v izvirni različici člena 33(1) – jasnost izgine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Z določenim obžalovanjem opažam, da se spremembe, ki jih uvaja člen 2 Direktive 2017/2455, ne nanašajo na to vprašanje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>V skladu z zelo široko razlago, bi za sprožitev člena 33(1) zadostovalo <HT TYPE="ITALIC">katero koli</HT> dejanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>od<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/> dobavitelja, s katerim bi se začel proces premika blaga, ki ga je naročila stranka v drugi državi članici, proti njegovemu cilju (njegovi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>odpremi<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>). Ali to velja, če se paket da v nabiralnik? Kaj se zgodi, če se prejme klic od prevoznika, ki ga je izbrala stranka, in se mu naroči, naj gre na določen naslov ob določenem času in prevzame pošiljko? Ne zdi se verjetno, da je bila razlaga člena 33(1) mišljena tako široko; taka razlaga bi prav tako ustvarila zmedo, upoštevajoč, da je v <HT TYPE="ITALIC">splošnem pravilu</HT> v členu 32 uporabljen enak izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>od dobavitelja<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> (glej točke od 80 do 82 spodaj). Kje je torej meja?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Če bi se zdravorazumski pristop prevedel v pravni jezik, menim, da bi se dobilo besedilo, ki se glasi približno tako: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>Če dobavitelj na lastno pobudo in po lastni izbiri sprejme večino ali vse potrebne ukrepe za pripravo blaga na prevoz, uredi vse potrebno, da se blago prevzame in začne potovanje, ter opusti posest in nadzor nad blagom, je <HT TYPE="ITALIC">od</HT> dobavitelja prišlo do <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>odpošiljanja<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="2018" ID="QE0104"/>.<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>Od<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> dobavitelja opravljen prevoz je morda manj problematičen, saj to pomeni, da je dobavitelj bodisi sam bodisi prek posrednika fizično izvedel prevoz, ali ima v lasti ali obvladuje pravno osebo, ki je to opravila.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Blago, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Člen 2(1) Direktive o DDV določa, da je treba DDV plačati v državi članici, v kateri je dobava opravljena. Tam dobavljeno blago je torej obdavčeno po stopnjah DDV, ki veljajo v tej državi članici.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>V členu 32(1) je splošno pravilo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>Kadar blago odpošlje ali prevaža <HT TYPE="ITALIC">dobavitelj, pridobitelj</HT> ali <HT TYPE="ITALIC">tretja oseb</HT>a, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odprema ali prevoz blaga pridobitelju […]<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/> (moj poudarek). Nobene razlike ni med različnimi subjekti, ki so lahko odgovorni za odpremo ali prevoz.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Vendar člen 33(1) vsebuje odstopanje od tega splošnega pravila. Določa, da v nekaterih posebnih okoliščinah, v katerih blago <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>odpošlje ali odpelje <HT TYPE="ITALIC">dobavitelj ali druga oseba za njegov račun</HT><QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> (moj poudarek), med državami članicami <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>šteje za kraj dobave kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča.<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/> Te posebne okoliščine vključujejo primer, v katerem je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>(a) dobava blaga […] opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, […] ali za katerokoli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Opazno je, da so v členu 32 (splošno pravilo) in členu 33 (odstopanje od njega) uporabljeni zelo podobni izrazi za dosego nasprotnih rezultatov. V členu 32 piše, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>blago odpošlje ali prevaža dobavitelj […]<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/>. V členu 33 je temu izrazu še dodano (tu napisano poševno): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>blago, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj <HT TYPE="ITALIC">ali druga oseba za njegov račun</HT><QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/>. Zdi se, kot da bi člen 32 vseboval (neviden) izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>za račun pridobitelja<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/>. Nato razlika med določbama postane očitna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Vedno je lažje kritizirati besedilo, ki ga je napisal nekdo drug, kot ga sam napisati. V idealnem primeru bi bilo verjetno treba [nadomestiti izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/> z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>za račun dobavitelja<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/>] v členu 33(1), s čimer bi razlika med pravilom in izjemo postala kristalno jasna.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Na tej podlagi se mi zdi, da je omenjeno razliko mogoče ponazoriti na naslednji način. Če pridobitelj, ki je na ozemlju Madžarske, prek interneta naroči blago pri družbi s sedežem na Poljskem, načeloma ni treba vedeti, ali pridobitelj sam potuje v skladišče na Poljskem, da bi blago prevzel, ali nekdo drug (dobavitelj ali tretja oseba) za njegov račun opravi logistično delo. V vseh treh primerih, <HT TYPE="ITALIC">če se je vse zgodilo za račun pridobitelja</HT>, se dobava zgodi na Poljskem, zato je treba DDV plačati tam po stopnji, ki jo zaračunavajo poljski organi. Če pa se ukrepa <HT TYPE="ITALIC">za račun dobavitelja</HT>, se dobava zgodi na namembnem kraju (Madžarska) in DDV se plača tam po stopnji, ki jo zaračunavajo madžarski organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Člen 138(1) jasno opredeljuje posledice v smislu DDV, če je pridobitelj davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec. V obeh primerih države članice porekla <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti […]<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/>. (Pripominjam, da tu <HT TYPE="ITALIC">ni nobenega razlikovanja</HT> med primeri, v katerih so odprema ali prevoz zgodita <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>od prodajalca ali za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/> in primeri, v katerih se omenjeni dejanji zgodita za račun <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>osebe, ki pridobi blago<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/>.) Ker v skladu s členom 33 za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago v trenutku, ko se odprema ali prevoz blaga konča, se DDV zaračuna v namembni državi članici. Vendar ni nobene enakovredne jasne izjave, ki bi zahtevala od države članice izvora, <HT TYPE="ITALIC">ceteris paribus</HT>, da oprosti dobave blaga znotraj Skupnosti plačila (njenega) DDV, če se dobava opravi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0118" REF.END="QE0118"/>kateri koli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 9 do 11 je navedeno, da je bilo obdavčenje v namembnih državah članicah (kot se, <HT TYPE="ITALIC">inter alia</HT>, odraža v členih 33 in 138), mišljeno le za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0119" REF.END="QE0119"/>prehodno obdobje<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/>. Ta člena sta vseeno ostala del zakonodaje EU o DDV in, kadar se uporabita, dajeta poudarek obdavčenju na kraju potrošnje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>A in B</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑453/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:933">EU:C:2016:933</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>L. Č.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑288/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:502">EU:C:2017:502</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181108">8. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Cartrans Spedition</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑495/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:887">EU:C:2018:887</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Omeniti je treba, da je šlo v vseh treh primerih za oprostitve iz člena 146(1) Direktive 2006/112 in dobavo <HT TYPE="ITALIC">storitev</HT>.</P></NOTE> Pri tem je vseeno treba vedeti, da <HT TYPE="ITALIC">nista</HT> mišljeni, kot da bi se praviloma morali uporabljati. Splošno pravilo glede kraja dobave, iz katerega se blago odpošlje ali prevaža (od dobavitelja, potrošnika ali tretje osebe), ostaja tisto iz člena 32 Direktive o DDV. V skladu s tem pravilom za kraj dobave <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0120" REF.END="QE0120"/>šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V tej zadevi so bile stranke družbe KrakVet potrošniki, ki so bili na Madžarskem (torej osebe, ki niso davčni zavezanci), ki so opravili nakupe prek spletne strani družbe KrakVet. KBGT je opravljal prevoze med skladiščem na Poljskem in madžarsko mejo. Prevoz naprej na Madžarskem sta opravljali madžarski kurirski družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Zdi se mi pravilno meniti, da je stranke družbe KrakVet zanimal in jih zanima predvsem nakup hrane za hišne živali. Storitev prevoza, ki je potrebna za premik hrane za hišne živali iz skladišča družbe KrakVet na Poljskem na naslov za dostavo strank na Madžarskem, je bistveni del transakcije, ni pa verjetno, da osredotočenost nanjo predstavljala glavni interes strank. Verjetno sta ključna elementa, ki določata njihovo izbiro metode prevoza, prikladnost in stroški.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Resnični stroški prevoza blaga, naročenega iz skladišča do potrošnika, so po mojem mnenju morali zelo presegati zneske, zaračunane strankam, ki so se odločile uporabiti družbo KBGT kot prevoznika (glej točko 61 zgoraj). Poleg lastnih stroškov družbe KBGT so namreč morali obstajati tudi stroški madžarskih kurirskih služb za segment potovanja na Madžarskem in ne na Poljskem. Natančen ekonomski vidik poslovanja na srečo ni tema, s katero bi se Sodišče moralo ukvarjati. Zadostuje ugotovitev, da je razlika v stopnji DDV (8 % na Poljskem, 27 % na Madžarskem) morala igrati veliko vlogo v dobičkonosnosti posla za družbo KrakVet in/ali KBGT. Ta okoliščina sama po sebi <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> pomeni, da je bilo ravnanje goljufivo ali nezakonito.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>V tem okviru družba KrakVet, Italija in Poljska zatrjujejo, da je treba izvirno različico člena 33(1) (to je različica, ki je veljala tako v času postopka in velja tudi danes) razlagati izključno na podlagi sedanje formulacije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>WebMindLicenses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:832">EU:C:2015:832</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070329">29. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Aktiebolaget</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑111/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:195">EU:C:2007:195</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> da bi se spoštovali načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>BDV Hungary Trading</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑563/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:854">EU:C:2013:854</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170706">6. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Glencore Agriculture Hungary</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑254/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:522">EU:C:2017:522</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Češka republika, Irska, Madžarska, Združeno kraljestvo in Komisija trdijo, da je treba člen 33(1) razlagati tako, da že zajema položaj, v katerem dobavitelj posredno sodeluje pri organizaciji prevoza. Trdijo, da njihova izbrana razlaga spoštuje ekonomsko stvarnost,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Newey</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑653/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:409">EU:C:2013:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>MEO – Serviços de Comunicações e Multimédia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑295/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:942">EU:C:2018:942</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 43 do 45).</P></NOTE> ker možnost, da v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, stranka izbere drugega prevoznika in ne tistega, ki ji je bil ponujen na spletnem mestu dobavitelja blaga, ni najrealnejša in je verjetno povsem hipotetična.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno v delovnem dokumentu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej zgoraj točko 37.</P></NOTE> se Komisija sklicuje tudi na izjavo iz zapisnika seje Sveta ob sprejetju Direktive 91/680, v skladu s katero je treba posebne ureditve za prodajo na daljavo uporabiti v vseh primerih, v katerih blago, posredno ali neposredno, odpošlje ali odpelje dobavitelj ali ga odpošlje ali odpelje druga oseba za njegov račun. (Pripominjam, da je bil z Direktivo 91/680 – ena iz serije direktiv, ki spreminjajo Šesto direktivo o DDV –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Šesta direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23).</P></NOTE> <HT TYPE="ITALIC">inter alia</HT> vstavljen nov podrobni člen 28b (naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0121" REF.END="QE0121"/>Kraj transakcije<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/>)), v katerem so štirje razdelki. Prvi odstavek v razdelku A, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0122" REF.END="QE0122"/>Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/>, določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0123" REF.END="QE0123"/>1. za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odprema ali prevoz blaga pridobitelju konča<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>. Prvi odstavek v razdelku B, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0124" REF.END="QE0124"/>Kraj dobave blaga<QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/>, je bil predhodnik izvirne različice člena 33(1) Direktive o DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0125" REF.END="QE0125"/>1. Z odstopanjem od člena 8(1)(a) in (2), se za kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali prepelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni tista, v katero odprema ali prevoz blaga prispe, šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odprema ali prevoz blaga pridobitelju konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca, ki je upravičen do odstopanja iz drugega pododstavka člena 28a(1)(a), za pravno osebo, ki ni davčni zavezanec in je upravičena do enakega odstopanja, ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec […]<QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/> Člen 32 Direktive 2006/112 vsebinsko ustreza členu 8(1)(a) šeste direktive o DDV.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Kljub temu je mogoče trditev, ki jo zagovarja Komisija, zlahka zavrniti. Sodišče je v sodbi Antonissen jasno razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0126" REF.END="QE0126"/>take izjave ni mogoče uporabiti za razlago določbe sekundarnega prava, kadar se, kot v obravnavani zadevi, besedilo zadevne določbe ne sklicuje na vsebino izjave. Zato ta izjava nima pravnega pomena<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910226">26. februar 1991</DATE>, <NAME.CASE>Antonissen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑292/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:80">EU:C:1991:80</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Omenjene so tudi smernice, ki jih je sprejel odbor za DDV, v katerih je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0127" REF.END="QE0127"/>za blago šteje, da ga je <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0128" REF.END="QE0128"/>odposlal ali odpeljal dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="2018" ID="QE0128"/>, kadar dobavitelj neposredno ali posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju blaga<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/>. Vendar je odbor za DDV to stališče sprejel tri leta po transakcijah, ki so predmet te zadeve. Poleg tega je na dnu vsake strani v smernicah navedeno, da niso zavezujoče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0129" REF.END="QE0129"/>Smernice, ki jih sprejme odbor za DDV, so le stališče svetovalnega odbora. Niso uradna razlaga prava Unije in niso nujno usklajene z Evropsko komisijo. Niso zavezujoče niti za Evropsko unijo, niti za države članice, ki se lahko svobodno odločijo, da jim ne sledijo. Razmnoževanje tega dokumenta je dovoljeno le, če je navedeno to opozorilo.<QUOT.END REF.START="QS0129" CODE="201C" ID="QE0129"/></P></QUOT.S></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>V tem okviru in ob uporabi običajnih načel razlage za besedilo prvotne različice člena 33(1) ne najdem nobene podlage za sklepanje, kot trdijo Češka republika, Irska, Madžarska, Združeno kraljestvo in Komisija, da ta določba zajema tudi primere, v katerih dobavitelj sodeluje <HT TYPE="ITALIC">posredno</HT>, kot odgovor na navodila stranke, naj odpošlje ali prepelje blago osebi, ki ni davčni zavezanec in je v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Sodišče je bilo poleg tega pozvano, naj preuči, ali so spremembe, uvedene z Direktivo 2017/2455, s katero je bil členu 14 dodan četrti odstavek, in nova različica člena 33(1), spremenile ali le potrdile prejšnji pravni položaj. Če bi spremembe iz leta 2017 štele zgolj za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0130" REF.END="QE0130"/>pojasnila<QUOT.END REF.START="QS0130" CODE="201C" ID="QE0130"/> prejšnjega pravnega položaja, bi to lahko vplivalo na razlago, ki jo je treba dati predložitvenemu sodišču, da jo uporabi v tej zadevi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Spremembe Direktive o DDV</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Člen 2(1) Direktive 2017/2455 določa, da se v členu 14 Direktive o DDV <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0131" REF.END="QE0131"/>doda<QUOT.END REF.START="QS0131" CODE="201C" ID="QE0131"/> nov odstavek 4. Dodatek vsebuje <HT TYPE="ITALIC">novo opredelitev</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0132" REF.END="QE0132"/>prodaje blaga na daljavo znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0132" CODE="201C" ID="QE0132"/>. V skladu s to novo opredelitvijo ta koncept zajema nekatere specifične položaje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0133" REF.END="QE0133"/>dobave blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža iz države članice, ki ni država članica, v kateri se odprema ali prevoz tega blaga pridobitelju konča, <HT TYPE="ITALIC">tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri tem prevozu ali odpošiljanju</HT><QUOT.END REF.START="QS0133" CODE="201C" ID="QE0133"/> (moj poudarek). Med navedenimi primeri je tudi možnost, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0134" REF.END="QE0134"/>(a) dobava blaga […] opravljena […] za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0134" CODE="201C" ID="QE0134"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Niti uvodne izjave niti materialnopravne določbe Direktive 2017/2455 ne pojasnjujejo nameravanega obsega (novega) pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0135" REF.END="QE0135"/>posredno sodelovanje<QUOT.END REF.START="QS0135" CODE="201C" ID="QE0135"/> dobavitelja ali razlogov, iz katerih je bil uveden. Obrazložitveni memorandum Komisije se zadovolji z nejasnim sklicevanjem na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0136" REF.END="QE0136"/>smernice odbora za DDV<QUOT.END REF.START="QS0136" CODE="201C" ID="QE0136"/>. Tu se je treba spomniti, da se v smernicah odbora za DDV z dne 4. in <DATE ISO="20150605">5. junija 2015</DATE> sicer do neke mere obravnava to, kar je ta odbor menil, da pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0137" REF.END="QE0137"/>posredno sodelovanje<QUOT.END REF.START="QS0137" CODE="201C" ID="QE0137"/> dobavitelja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej točke od 42 do 44 zgoraj.</P></NOTE> vendar se z delovnim dokumentom z dne <DATE ISO="20150505">5. maja 2015</DATE>, ki je nastal pred smernicami, ni obravnavalo vprašanje, ali je treba ta pojem razlagati dobesedno ali širše. In teh podrobnosti iz smernic v novem besedilu ni najti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Češka republika je napotila Sodišče na sodbo Welmory.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141016">16. oktober 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑605/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2298">EU:C:2014:2298</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je v njej razsodilo, da iz uvodnih izjav uredbe, ki je tam obravnavana, izhaja, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0138" REF.END="QE0138"/>je zakonodajalec Unije želel pojasniti nekatere pojme, potrebne za določitev meril v zvezi s krajem obdavčljivih transakcij, ob upoštevanju relevantne sodne prakse Sodišča<QUOT.END REF.START="QS0138" CODE="201C" ID="QE0138"/> in da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0139" REF.END="QE0139"/>jo je treba v tem okviru, čeprav ta uredba v času dejanskega stanja še ni veljala, vseeno upoštevati<QUOT.END REF.START="QS0139" CODE="201C" ID="QE0139"/>. Kot sem pravkar navedla, pa v obravnavani zadevi ni mogoče priti do enakih usmeritev na podlagi uvodnih izjav Direktive 2017/2455, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0140" REF.END="QE0140"/>relevantna sodna praksa Sodišča<QUOT.END REF.START="QS0140" CODE="201C" ID="QE0140"/> v okviru tega postopka pa mora biti šele napisana. (Iz povedanega bo jasno, da po mojem mnenju spremembe ne rešujejo nujno temeljne problematike. Na srečo se ne meni ne Sodišču na tem mestu ni treba dokončno izreči o tej temi.)</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Podobno se je Združeno kraljestvo sklicevalo sodbo Mensing,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181129">29. novembra 2018</DATE> (<NO.CASE>C‑264/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:968">EU:C:2018:968</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v kateri je Sodišče razsodilo, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0141" REF.END="QE0141"/>iz ustaljene sodne prakse Sodišča razvidno, da je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi kontekst in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je.<QUOT.END REF.START="QS0141" CODE="201C" ID="QE0141"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>To načelo v resnici povzema ustaljeno sodno prakso in ni sporno. Vendar če se to prenese na ta primer, se ugotovi, da je v uvodnih besedah člena 2(1) Direktive 2017/2455 <HT TYPE="ITALIC">izrecno</HT> navedeno, da nova opredelitev v členu 14(4) in zamenjava obstoječega besedila člena 33 Direktive o DDV z novim členom 33(a) začneta veljati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0142" REF.END="QE0142"/>z učinkom od <DATE ISO="20210101">1. januarja 2021</DATE><QUOT.END REF.START="QS0142" CODE="201C" ID="QE0142"/>: torej bo <HT TYPE="ITALIC">njihov pravni učinek preložen</HT> za dve leti v primerjavi z različnimi drugimi spremembami, ki jih uvaja ta direktiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da tega namernega odloga pravnega učinka ni mogoče uskladiti s trditvijo v obrazložitvenem memorandumu, da predlog le <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0143" REF.END="QE0143"/>pojasnjuje člen 33(1)<QUOT.END REF.START="QS0143" CODE="201C" ID="QE0143"/>. Če se s predlogom ne bi storilo nič več, kot le pojasnilo pravi pravni pomen člena 33(1), ne bi imelo smisla odložiti njegove uporabe. Logičen zaključek mora torej biti, da gre res za spremembo; in da <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> pomeni razlage, ki bi se vsekakor morala uporabiti za obstoječe besedilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Pomembno je tudi vedeti, da je do razprave, ki je povzeta v delovnem besedilu, prišlo tri leta <HT TYPE="ITALIC">po</HT> transakcijah, ki se obravnavajo v tej zadevi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej točko 91 zgoraj.</P></NOTE> Seveda je treba načelo pravne varnosti upoštevati pri razlagi člena 33(1) Direktive o DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>BDV Hungary Trading</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑563/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:854">EU:C:2013:854</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Dejansko se obrazložitveni memorandum Direktive 2017/2455 izrecno sklicuje na to načelo, pri čemer je pojasnjeno, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0144" REF.END="QE0144"/>dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0144" CODE="201C" ID="QE0144"/> opredeliti v Direktivi o DDV, da bi se vanj vključilo tudi njegovo posredno sodelovanje, prav zaradi zagotavljanja pravne varnosti. Sklepanje, da so besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0145" REF.END="QE0145"/>neposredno ali posredno<QUOT.END REF.START="QS0145" CODE="201C" ID="QE0145"/> v izvirnem besedilu člena 33(1) Direktive o DDV, čeprav jih tam ni, je neposredno v nasprotju s tem načelom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Ugotavljam torej, da dokler ne bodo z Direktivo 2017/2455 uvedene spremembe začele veljati <DATE ISO="20210101">1. januarja 2021</DATE>, je treba člen 33(1) Direktive o DDV razlagati dobesedno. <HT TYPE="ITALIC">Ni</HT> ga torej mogoče razlagati glede na novo opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0146" REF.END="QE0146"/>prodaje blaga na daljavo znotraj Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0146" CODE="201C" ID="QE0146"/>, ki vsebuje izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0147" REF.END="QE0147"/>tudi kadar dobavitelj <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0148" REF.END="QE0148"/>posredno<QUOT.END REF.START="QS0148" CODE="2018" ID="QE0148"/> sodeluje v prevozu ali odpošiljanju blaga<QUOT.END REF.START="QS0147" CODE="201C" ID="QE0147"/>, ali kot da bi ga že nadomestil člen 33(a), ki se sklicuje na to novo opredelitev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dobesedna razlaga izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0149" REF.END="QE0149"/>blago, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0149" CODE="201C" ID="QE0149"/></HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>V točkah 76 in 78 zgoraj sem že predlagala delovni opredelitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0150" REF.END="QE0150"/>odpreme<QUOT.END REF.START="QS0150" CODE="201C" ID="QE0150"/> od dobavitelja in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0151" REF.END="QE0151"/>prevoza<QUOT.END REF.START="QS0151" CODE="201C" ID="QE0151"/> od dobavitelja. Naj jima dodam še delovno opredelitev za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0152" REF.END="QE0152"/>za račun<QUOT.END REF.START="QS0152" CODE="201C" ID="QE0152"/>. Predlagam, da je blago odpremljeno ali prepeljano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0153" REF.END="QE0153"/>za račun dobavitelja<QUOT.END REF.START="QS0153" CODE="201C" ID="QE0153"/>, če dobavitelj, in ne pridobitelj, dejansko sprejme odločitve glede tega, kako se to blago odpošlje ali odpelje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče je tisto, ki mora kot edini presojevalec dejanskega stanja ugotoviti, ali je na podlagi dejstev, ki so že bila navedena v predložitveni odločbi, in morebitnega drugega gradiva, ki so ga stranke predložile, blago, ki se obravnava v tem postopku, dejansko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0154" REF.END="QE0154"/>odpremil ali odpeljal dobavitelj ali druga oseba za njegov račun<QUOT.END REF.START="QS0154" CODE="201C" ID="QE0154"/>. Da bi predložitveno sodišče prišlo do svoje ugotovitve, bi moralo upoštevati, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0155" REF.END="QE0155"/>upoštevanje gospodarske in poslovne stvarnosti pomeni temeljno merilo za izvajanje skupnega sistema DDV<QUOT.END REF.START="QS0155" CODE="201C" ID="QE0155"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Newey</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑653/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:409">EU:C:2013:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se mi zdi, da se neposredno ali posredno upoštevajo naslednji elementi (katerih seznam ni izčrpen): (i) razpon možnih načinov prevoza, ki jih je dobavitelj ponujal strankam na svoji spletni strani; (ii) stopnja povezanosti (če je sploh obstaja) med dobaviteljem in družbami, ki nudijo vsako od teh možnosti; (iii) vprašanje, ali je bil nakup blaga in nakup storitev prevoza zajet v eni pogodbi ali v ločenih pogodbah; (iv) kdaj je nastala obveznost plačila blaga; (v) kdaj in kje sta lastništvo in tveganje, povezano z lastništvom, prešla na drugega; (vi) kateri načini plačila so bili na voljo za plačilo blaga in za plačilo prevoza. Na koncu bo moralo nacionalno sodišče na osnovi vsega gradiva, ki ga ima na voljo, odločiti, ali je družba KrakVet (ali družba v njeni lasti ali družba, ki jo obvladuje) dejansko sprejela odločitve o odpošiljanju ali prevozu blaga oziroma ali so te odločitve sprejele posamezne stranke družbe KrakVet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi vse znane dejanske okoliščine ne kažejo v isto smer in ni dovolj znanega o elementih, pomembnih za ta primer.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej točke od 58 do 62 zgoraj.</P></NOTE> Poudarjam, da bo le vsebina predložitvene odločbe predstavljala ugotovitve dejanskega stanja. Drugo gradivo, predloženo Sodišču (bodisi v pisnih stališčih ali ustno na obravnavi), so namreč elementi, ki jih lahko nacionalno sodišče dodatno preuči in preizkuša, ko se bo zadeva vrnila v njegovo obravnavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Prvič, zdi se, da je družba KrakVet na svojem spletnem mestu ponujala eno možno prevozno družbo, pri čemer je morebitnim strankam prepuščala izbiro za sklepanje neodvisnih dogovorov. Ni ponujala povezav, ki bi strankam omogočale, da bi se obrnile na vrsto možnih prevoznih družb. (Dodajam komentar, da je v predložitveni odločbi v zadevi KrakVet II<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Zadeva C‑108/19 KrakVet (KrakVet II), predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel București (višje sodišče v Bukarešti, Romunija), v zvezi s katero postopek teče.</P></NOTE> pojasnjeno, da <HT TYPE="ITALIC">so bile</HT> na spletni strani predlagane različne prevozne družbe, stranke pa bi sklenile ločene pogodbe za samo blago in za prevoz blaga.) Družba KrakVet sama ni ponujala storitev prevoza. Drugič, lastnik družbe KrakVet in lastnik družbe KBGT sta brata;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>V zvezi s tem poudarjam, da člen 80(1) Direktive 2006/112 omogoča upoštevanje tesnih družinskih vezi za zagotovitev, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0156" REF.END="QE0156"/>je davčna osnova tržna vrednost<QUOT.END REF.START="QS0156" CODE="201C" ID="QE0156"/>.</P></NOTE> med obema družbama torej obstajajo tesne družinske verzi. Tretjič, zdi se, da so verjetno obstajale ločene pogodbe za nabavo blaga in zagotavljanje prevoznih storitev. Četrtič, dejansko stanje glede natančne določitve, kdaj je nastala obveznost plačila blaga, ni bilo ugotovljeno. Petič, enako velja za vprašanje, kdaj (in kje) glede lastništva blaga in tveganja v primeru njegovega poškodovanja, delne ali celotne izgube, blago preide iz dobavitelja na pridobitelja. (Naj se na tem mestu ustavim zaradi ugotovitve, da je družba KrakVet na obravnavi navedla, da so bili njeni proizvodi prodajani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0157" REF.END="QE0157"/>ex works<QUOT.END REF.START="QS0157" CODE="201C" ID="QE0157"/>. Zato, če bi bili poslani proizvodi poškodovani, uničeni, izgubljeni ali ukradeni na poti, bi jih pridobitelj še vedno moral plačati). Šestič, ko je blago prevažala družba KBGT, se zdi, da so stranke družbi KrakVet vnaprej plačale za oboje, blago in prevoz, to plačilo pa je nato zadevna madžarska kurirska družba prenesla na bančni račun pri CIB na ime lastnika KBGT in je bilo kasneje razdeljeno med družbi KrakVet in KBGT. Medtem ko je za nakupe, nižje od 8990 HUF, prevoz z družbo KBGT stal 1600 HUF, je bil nad tem pragom prevoz na voljo za 70 HUF (znesek, za katerega se zdi, da je tako majhen, da je popolnoma simboličen), ki ga je financirala družba KrakVet s tem, da je dala popust za 1530 HUF na ceno kupljenega blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče bo moralo na podlagi teh elementov in vsega drugega predloženega gradiva odločiti o tem, ali je odločitve o odpošiljanju ali prevozu blaga dejansko sprejela družba KrakVet (ali družba, ki jo ima ta družba v lasti ali jo obvladuje) ali posamezne madžarske stranke družbe KrakVet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Sodišču predlagam, naj na četrto predloženo vprašanje odgovori:</TXT><P>Člen 33(1) Direktive o DDV je treba razlagati tako, da zajema le primere, v katerih blago odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun. Ne nanaša se na primere, v katerih dobavitelj le posredno sodeluje pri pošiljanju ali prevozu blaga.</P><?PAGE NO="18"?><P>Če dobavitelj na lastno pobudo in po lastni izbiri sprejme večino ali vse potrebne ukrepe za pripravo blaga na prevoz, uredi vse potrebno, da se blago prevzame in začne potovanje, ter opusti posest in nadzor nad blagom, je od dobavitelja prišlo do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0158" REF.END="QE0158"/>odpošiljanja<QUOT.END REF.START="QS0158" CODE="201C" ID="QE0158"/>.</P><P>Če dobavitelj sam ali prek svojega zastopnika fizično opravlja prevoz ali ima v lasti ali obvladuje pravni subjekt, ki to počne, gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0159" REF.END="QE0159"/>prevoz<QUOT.END REF.START="QS0159" CODE="201C" ID="QE0159"/>, ki ga zagotavlja dobavitelj.</P><P>Blago je odpremljeno ali prepeljano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0160" REF.END="QE0160"/>za račun<QUOT.END REF.START="QS0160" CODE="201C" ID="QE0160"/> dobavitelja, če dobavitelj, in ne pridobitelj, dejansko sprejme odločitve glede odpošiljanja ali prevoza tega blaga.</P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zloraba</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s petim vprašanjem izpostavlja dva dejanska elementa v zadevi, o kateri odloča: (1) da je družba KBGT <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0161" REF.END="QE0161"/>povezana<QUOT.END REF.START="QS0161" CODE="201C" ID="QE0161"/> z družbo KrakVet (s tem menim, da se predložitveno sodišče sklicuje na dejstvo, da sta lastnika obeh družb brata) in opravlja druge storitve, neodvisne od prevoza (kot sama razumem, gre za embaliranje blaga za odpremo); vendar (2) stranka lahko svobodno izbere druge možnosti za prevoz blaga, ki ga kupi. Predložitveno sodišče sprašuje, ali sta ti posebni dejstvi upoštevni za ugotovitev, ali ravnanje družbe KrakVet pomeni zlorabo v smislu prava Unije na področju DDV, kar upravičuje naložitev strogih denarnih sankcij družbi KrakVet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Če bo predložitveno sodišče ugotovilo, da sta bila odprema in/ali prevoz opravljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0162" REF.END="QE0162"/>za račun<QUOT.END REF.START="QS0162" CODE="201C" ID="QE0162"/> dobavitelja, družbe KrakVet, in ne za račun posamezne stranke, bo nato res moralo preučiti, ali je treba plačilo DDV v državi članici izvora (Poljska), in ne namembni državi članici (Madžarska), šteti ne le za napačno, ampak tudi za zlorabo. Spomnim se, da je v sodbi Part Service<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Part Service</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče razložilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0163" REF.END="QE0163"/>mora predložitveno sodišče glede na navodila za razlago prava Skupnosti iz te sodbe določiti, ali se za namene uporabe DDV transakcije, kot so zadevne transakcije v sporu o glavni stvari, lahko štejejo za zlorabo<QUOT.END REF.START="QS0163" CODE="201C" ID="QE0163"/>. Za odgovor na peto vprašanje je torej treba okoliščine zadeve po mojem mnenju pogledati širše.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Kot bom pojasnila v nadaljevanju, je bistveni element v obravnavani zadevi to, da je družba KrakVet poljske organe zaprosila za usmeritve v obliki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0164" REF.END="QE0164"/>zahteve za zavezujočo informacijo<QUOT.END REF.START="QS0164" CODE="201C" ID="QE0164"/>, in sicer, ali se DDV dolguje v državi članici izvora ali v namembni državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej točki 63 in 65 zgoraj.</P></NOTE> V postopku pred tem Sodiščem ni nihče izpodbijal trditve družbe KrakVet, da je bil odgovor na to zahtevo pravno zavezujoč tako za družbo KrakVet kot za poljske organe, pristojne za DDV. Pristojni poljski organi so družbo KrakVet obvestili, da se DDV dolguje na Poljskem, to pomeni, da se uporabi splošno pravilo iz člena 32 Direktive o DDV, in ne odstopanje iz člena 33 te direktive. Ni sporno, da je družba KrakVet v upoštevnem obdobju na Poljskem pravilno vknjižila in plačala DDV. Poljski organi so leta 2014 opravili nadzor nad družbo KrakVet. Takrat so potrdili svoj predhodni odgovor, ki so ga dali družbi KrakVet.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Družba KrakVet in Poljska s sklicevanjem na sodbo WebMindLicenses<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:832">EU:C:2015:832</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zatrjujeta, da ima davčni zavezanec pravico izkoristiti razlike med nacionalnimi stopnjami DDV. Poudarjata, da so davčni zavezanci na splošno svobodni pri odločanju glede organizacijske strukture in oblike transakcij, za katere menijo, da so najustreznejši za njihovo gospodarsko dejavnost in za omejitev davčnih bremen,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101222">22. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>RBS Deutschland Holdings</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:810">EU:C:2010:810</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SEB bankas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑532/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:1019">EU:C:2017:1019</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v katerih moj kolega predlaga, da morajo pristojni davčni organi v vsaki posamezni zadevi iskati pravično ravnovesje med potrebo po enotni uporabi prava in posebnimi okoliščinami posamezne zadeve, kar je morda utegnilo povzročiti legitimna pričakovanja davkoplačevalcev (točki 83 in 84 njegovih sklepnih predlogov).</P></NOTE> in da izberejo poslovne strukture, ki se jim zdijo najustreznejše za njihove dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101222">22. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>RBS Deutschland Holdings</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:810">EU:C:2010:810</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SEB bankas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑532/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:1019">EU:C:2017:1019</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Italija zatrjuje, da se davčni zavezanci ne morejo sklicevati na določbe prava na način, ki pomeni zlorabo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Navaja sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980512">12. maja 1998</DATE>, <NAME.CASE>Kefalas in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑367/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:222">EU:C:1998:222</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000323">23. marca 2000</DATE>, <NAME.CASE>Diamantis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑373/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:150">EU:C:2000:150</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050303">3. marca 2005</DATE>, <NAME.CASE>Fini H</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑32/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:128">EU:C:2005:128</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> medtem ko Češka republika, Irska, Madžarska in Komisija trdijo, da poslovna praksa družbe KrakVet pomeni zlorabo, saj je njen namen izkoristiti razliko med stopnjami DDV držav članic, kar izkrivlja konkurenco.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Navaja sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Halifax in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑255/02</NO.CASE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:121">EU:C:2006:121</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>WebMindLicenses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:832">EU:C:2015:832</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171122">22. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Cussens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:881">EU:C:2017:881</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Združeno kraljestvo tega vprašanja ni obravnavalo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Opozarjam, da je v sodbi Halifax in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE> (<NO.CASE>C‑255/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:121">EU:C:2006:121</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 73 do 75).</P></NOTE> Sodišče jasno pojasnilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0165" REF.END="QE0165"/>kadar davčni zavezanec izbere eno od dveh transakcij, mu Direktiva [o DDV] ne nalaga, naj izbere tisto, ki vključuje plačilo najvišjega zneska DDV. Nasprotno, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 85 sklepnih predlogov, ima davčni zavezanec pravico izbrati strukturo svoje dejavnosti tako, da omeji svoje davčno breme<QUOT.END REF.START="QS0165" CODE="201C" ID="QE0165"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Halifax in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑255/02, C‑419/02 in C‑223/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:200">EU:C:2005:200</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0166" REF.END="QE0166"/>na področju DDV zloraba lahko obstaja, le če, prvič, zadevne transakcije, ne glede na formalne pogoje, predvidene z upoštevnimi določbami Direktive o DDV in nacionalne zakonodaje, ki prenaša to direktivo, vodijo do <HT TYPE="ITALIC">pridobitve davčne ugodnosti, katere dodelitev bi nasprotovala cilju teh določb</HT><QUOT.END REF.START="QS0166" CODE="201C" ID="QE0166"/>. Drugič, tudi iz več objektivnih dejavnikov bi moralo biti razvidno, da je <HT TYPE="ITALIC">bistveni cilj spornih transakcij pridobitev davčne ugodnosti</HT> (moj poudarek). Ta pogoja sta kumulativna (v nadaljevanju: merila Halifax).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>O teh merilih je bilo v akademskih krogih veliko razprave. Glej Vanistendael, F., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0167" REF.END="QE0167"/>Halifax and Cadbury Schweppes: one single European theory of abuse in tax law?<QUOT.END REF.START="QS0167" CODE="201C" ID="QE0167"/>, <HT TYPE="ITALIC">EC Tax Review</HT>, zv. 15, 2006, št. G, str. 192–195; Pistone, P., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0168" REF.END="QE0168"/>Abuse of Law in the Context of Indirect Taxation: From (before) Emsland-stärke 1 to Halifax (and beyond)<QUOT.END REF.START="QS0168" CODE="201C" ID="QE0168"/>, <HT TYPE="ITALIC">Prohibition of abuse of Law: A new German principle of EU Law</HT>? 1. izdaja, 2011, Hart Publishing, Studies of the Oxford Institute of European and Comparative Studies, Oxford; De la Feria, R., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0169" REF.END="QE0169"/>Giving themselves extra VAT? The ECJ ruling in Halifax<QUOT.END REF.START="QS0169" CODE="201C" ID="QE0169"/>, <HT TYPE="ITALIC">British Tax Review</HT>, št. 2, 2006, str. 119–123; De la Feria, R., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0170" REF.END="QE0170"/>Prohibition of abuse of (community) law: the creation of a new general principle of EC law through tax<QUOT.END REF.START="QS0170" CODE="201C" ID="QE0170"/>, <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, zv. 45, 2008, št. 2, str. 395–441.</P></NOTE> Sodišče je v sodbi Part Service<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pojasnilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0171" REF.END="QE0171"/>se zloraba lahko ugotovi, kadar je davčna ugodnost <HT TYPE="ITALIC">bistveni cilj</HT> zadevne transakcije ali zadevnih transakcij<QUOT.END REF.START="QS0171" CODE="201C" ID="QE0171"/> (moj poudarek). Ta sodna praksa je navedena tudi v delovnem dokumentu odbora za DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je jasno, da je glavna transakcija prodaja hrane za hišne živali. To je posel družbe KrakVet in to je tisto, kar bi stranke družbe KrakVet želele kupiti. Plačilo storitev prevoza, potrebnih za premik hrane za domače živali družbe KrakVet iz skladišča na Poljskem na naslov za dobavo stranke na Madžarskem, je stranski (ali pomožni) element k tej glavni transakciji. Te okoliščine zato niso podobne obliki povsem umetnega konstrukta, s katerim podjetje strukturira svoje dejavnosti zgolj zato, da bi zmanjšalo svoje davčno breme, kar je klasični primer zlorabe DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Kljub temu je tudi jasno, de je družba KrakVet bila deležna velike finančne prednosti zaradi razlike med stopnjama DDV na Poljskem (8 %) in Madžarskem (27 %). To velja ne glede na to, ali ima prednost obliko povečanja dobička ali povečanega tržnega deleža, ki je bil dosežen z možnostjo ponujanja nižjih cen končnemu potrošniku.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>V nadaljevanju <HT TYPE="ITALIC">predpostavljam</HT>, da bo predložitveno sodišče, ko se mu bo vrnila ta zadeva, sklenilo, da zadevne transakcije spadajo na področje uporabe člena 33 Direktive o DDV, in ne člena 32 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>V tem primeru bi bil DDV za te transakcije, katerih vrednost je močno presegala količinski prag iz člena 34, dolgovan na Madžarskem. Davčni zavezanec (družba KrakVet) ali celo poljska uprava za DDV v odgovoru, ki ga je dala na zahtevo za zavezujočo informacijo družbi KrakVet, bi napačno uporabljala pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje se nanašata na to, ali je namembna država članica vezana na oceno DDV, ki jo je opravila država članica izvora. Zdi se mi, da bi morala država članice izvora pri podaji te ocene nujno, morda implicitno, spotoma preučiti, ali predlagana shema pomeni zlorabo, in ugotoviti, da <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> pomenila zlorabe, ampak je bila legitimno zajeta s členom 32 Direktive o DDV. Ker so ti sklepni predlogi omejeni na preučitev četrtega in petega predloženega vprašanja, vprašanja, kakšna bi bila odgovora na prvo in drugo vprašanje, ne obravnavam. V nadaljevanju bom izhajala iz predpostavke, da namembna država članica <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> prosto presoja, ali sankcionira očitana ravnanja kot zlorabo pravice v smislu meril Halifax.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Najprej opozarjam, da Uredba o boju proti goljufijam na področju DDV ne vsebuje določb, ki bi obravnavale odgovore dobaviteljem glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0172" REF.END="QE0172"/>zahtev za zavezujoče informacije<QUOT.END REF.START="QS0172" CODE="201C" ID="QE0172"/>. Prav tako ne obravnava, kako bi morala davčna uprava ene države članice upoštevati te odgovore z zavezujočim učinkom, ki jih je dala davčna uprava druge države članice, ali rezultate nadzora, ki ga je opravila ta davčna uprava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Vendar je v tej uredbi večkrat poudarjen pomen sodelovanja med davčnimi organi držav članic. To sodelovanje, ki se šteje za bistveno za pravilno uporabo predpisov na področju DDV in za boj proti goljufijam, je razvidno, <HT TYPE="ITALIC">inter alia</HT>, iz uvodnih izjav 7 in 13, iz člena 1(1) (ki določa splošno področje sodelovanja), člena 7(3) (ki namembni državi članici omogoča, da od države članice izvora zahteva, da začne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0173" REF.END="QE0173"/>uradno preiskavo<QUOT.END REF.START="QS0173" CODE="201C" ID="QE0173"/>), člena 13(1) (ki namembno državo članico obvezuje, da predloži informacije brez predhodne zahteve) in pravil o skupnem nadzoru iz členov od 29 in 30. Uredbo o boju proti goljufijam na področju DDV je torej mogoče šteti za praktično izvajanje dolžnosti lojalnega sodelovanja, določene v členu 4(3) PEU, v skladu s katerim se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0174" REF.END="QE0174"/>[d]ržave članice […] medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb<QUOT.END REF.START="QS0174" CODE="201C" ID="QE0174"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>WebMindLicenses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:832">EU:C:2015:832</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da bi bilo neposredno v nasprotju s tem načelom, če bi lahko pristojni organi druge države članice <HT TYPE="ITALIC">poleg</HT> morebitnih dovoljenjih popravkov glede dolgovanega DDV in dolgovanih obresti kot zlorabo pravic strogo kaznovali (v smislu meril iz zadeve Halifax) tudi samo ravnanje, ki je bilo izrecno opredeljeno kot legitimno s pravno zavezujočo presojo njihovih kolegov iz države članice, v kateri je bil davčni zavezanec registriran za DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Resno dvomim tudi o združljivosti takega rezultata z načelom varstva legitimnih pričakovanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Kreuzmayr<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180221">21. februarja 2018</DATE> (<NO.CASE>C‑628/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:84">EU:C:2018:84</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razsodilo, da se na načelo varstva legitimnih pričakovanj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0175" REF.END="QE0175"/>lahko sklicuje vsak pravni subjekt, pri katerem je upravni organ vzbudil pričakovanja, oprta na natančna zagotovila, ki so mu bila dana<QUOT.END REF.START="QS0175" CODE="201C" ID="QE0175"/>. Menim, da odgovor na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0176" REF.END="QE0176"/>zahtevo za zavezujočo informacijo<QUOT.END REF.START="QS0176" CODE="201C" ID="QE0176"/>, odgovor, ki je poleg tega zavezoval davčnega zavezanca in pristojne organe – pomeni natančno tako zagotovilo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Hkrati poudarjam, da družba KrakVet <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> mogla imeti legitimnih pričakovanj, da je odgovor na njeno zahtevo za zavezujočo informacijo, naslovljeno na poljske organe, pristojne za DDV, pomenil neizpodbitno in pravilno navedbo pravega pravnega mnenja. Vedno je obstajala možnost, da bi lahko pristojni organi druge države članice zavzeli drugačno stališče, kar se je v tej zadevi dejansko zgodilo, in da bo zadeva predmet sodnega postopka pred nacionalnimi sodišči ter da bo Sodišče zaprošeno za merodajno odločitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Vendar se mi zdi, da se je družba KrakVet upravičeno oprla na dejstvo, da če bi svojo dejavnost opravila strogo v skladu s predlogom, ki ga je predložila navedenim organom v okviru zaprosila za informacijo, ne bi bila izpostavljena tveganju strogih sankcij za zlorabo pravice, če bi se nazadnje izkazalo, da je bil pravno zavezujoč odgovor pravno napačen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0177" REF.END="QE0177"/>Zloraba pravic<QUOT.END REF.START="QS0177" CODE="201C" ID="QE0177"/> je resna zadeva. Če je dokazana, je upravičeno resno sankcionirana. Ne bi se smela razvrednotiti in izkrivljati z razširitvijo na položaj, v katerem davčni zavezanec razumno išče navodila glede pravilne opredelitve DDV za svoje predlagano ravnanje, in to ne od zasebnega poslovnega svetovalca, temveč od pristojnega organa države članice, v kateri je registriran za plačilo tega davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Če se Sodišče ne bi strinjalo z mano glede te načelne zadeve, dodajam naslednja komentarja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Prvič, zdi se mi, da bi morali pristojni organi namembne države članice (Madžarska) družbi KrakVet predložiti vsaj podrobno obrazložitev, v kateri bi bilo pojasnjeno, zakaj so <HT TYPE="ITALIC">kljub</HT> odgovoru, ki ga je družba KrakVet prejela na svojo zahtevo za zavezujočo informacijo pri poljskih organih za DDV, menili, da ravnanje, ki ga je sprejela na podlagi tega odgovora, pomeni zlorabo pravice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej, <HT TYPE="ITALIC">inter alia</HT>, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171109">9. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>LS Customs Services</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑46/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:839">EU:C:2017:839</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0178" REF.END="QE0178"/>je obveznost obrazložitve odločb, ki jih sprejmejo nacionalni organi, še posebej pomembna, ker naslovnikom omogoča, da branijo svoje pravice v kar najboljših okoliščinah in se ob popolnem poznavanju zadeve odločijo, ali je koristno vložiti tožbo zoper te odločbe. Obrazložitev je potrebna tudi za to, da se sodiščem omogoči opravljanje nadzora nad zakonitostjo navedenih odločitev<QUOT.END REF.START="QS0178" CODE="201C" ID="QE0178"/> (točka 40).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Drugič, opozarjam, da je v sodbi Farkas<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170426">26. aprila 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑564/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:302">EU:C:2017:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0179" REF.END="QE0179"/>države članice, če ni harmonizacije zakonodaje Unije na področju sankcij, ki veljajo pri nespoštovanju pogojev, določenih s sistemom, uvedenim z zakonodajo [o DDV], ostanejo pristojne za izbiro sankcij, ki se jim zdijo ustrezne. Vendar morajo države članice to pristojnost izvajati v skladu s pravom Unije in njegovimi temeljnimi načeli, torej v skladu z načelom sorazmernosti.<QUOT.END REF.START="QS0179" CODE="201C" ID="QE0179"/> Iz tega sledi, da bi bilo dejstvo, da je družba KrakVet ravnala na podlagi odgovora poljskih organov za DDV na svojo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0180" REF.END="QE0180"/>zahtevo za zavezujočo informacijo<QUOT.END REF.START="QS0180" CODE="201C" ID="QE0180"/>, dejavnik, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti, ali je treba družbi KrakVet naložiti sankcijo madžarske davčne uprave, in če je odgovor pritrdilen, ustrezno višino te sankcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Predlagam, da Sodišče na peto predloženo vprašanje odgovori:</TXT><P>Kadar davčni zavezanec vpraša pristojne organe države članice, v kateri je registriran za DDV, kakšna je pravilna pravna opredelitev nameravanega ravnanja za namene DDV (pri čemer mora podrobno navesti shemo, ki jo namerava vzpostaviti), in prejme odgovor, ki je pravno zavezujoč zanj in za te davčne organe, in nato svojo dejavnost opravlja strogo v skladu s svojo zahtevo za zavezujočo informacijo, ki jo je predložil tem organom (kar mora preveriti nacionalno sodišče), pristojni organi druge države članice zaradi načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU in načela varstva legitimnih pričakovanj ne smejo obravnavati njegovih dejanj kot zlorabo pravic v smislu preizkusa iz sodbe Halifax (C‑255/02) in jih sankcionirati.</P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="22"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Brez poseganja v odgovore Sodišča na prvo, drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Budimpešti, Madžarska), Sodišču predlagam, naj na četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje odgovori:</TXT><P>Četrto vprašanje:</P><P>Člen 33(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da zajema le primere, v katerih blago odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun. Ne nanaša se na primere, v katerih dobavitelj le posredno sodeluje pri pošiljanju ali prevozu blaga.</P><P>Če dobavitelj na lastno pobudo in po lastni izbiri sprejme večino ali vse potrebne ukrepe za pripravo blaga na prevoz, uredi vse potrebno, da se blago prevzame in začne potovanje, ter opusti posest in nadzor nad blagom, je od dobavitelja prišlo do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0181" REF.END="QE0181"/>odpošiljanja<QUOT.END REF.START="QS0181" CODE="201C" ID="QE0181"/>.</P><P>Če dobavitelj sam ali prek svojega zastopnika fizično opravlja prevoz, ali ima v lasti ali obvladuje pravni subjekt, ki to počne, gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0182" REF.END="QE0182"/>prevoz<QUOT.END REF.START="QS0182" CODE="201C" ID="QE0182"/>, ki ga zagotavlja dobavitelj.</P><P>Blago je odpremljeno ali prepeljano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0183" REF.END="QE0183"/>za račun<QUOT.END REF.START="QS0183" CODE="201C" ID="QE0183"/> dobavitelja, če dobavitelj, in ne pridobitelj, dejansko sprejme odločitve glede odpošiljanja ali prevoza tega blaga.</P><P>Peto vprašanje:</P><P>Kadar davčni zavezanec vpraša pristojne organe države članice, v kateri je registriran za davek na dodano vrednost (DDV), kakšna je pravilna pravna opredelitev nameravanega ravnanja za namene DDV (pri čemer mora podrobno navesti shemo, ki jih namerava vzpostaviti), in prejme odgovor, ki je pravno zavezujoč zanj in za te davčne organe, ter nato svojo dejavnost opravlja strogo v skladu s svojo zahtevo za zavezujočo informacijo, ki jo je predložil tem organom (kar mora preveriti nacionalno sodišče), pristojni organi druge države članice zaradi načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU in načela varstva legitimnih pričakovanj ne smejo obravnavati njegovih dejanj kot zlorabo pravic v smislu preizkusa iz sodbe Halifax (C‑255/02) in jih sankcionirati.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>