|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1890 |
19.9.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/1890
z dne 18. septembra 2025
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
|
(1) |
Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 430/2013 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa, razen ohišij kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13 in navojnih krožnih razdelilnih omaric iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, trenutno uvrščenega pod oznake KN ex 7307 19 10 (oznaka TARIC 7307 19 10 10) in ex 7307 19 90 (oznaka TARIC 7307 19 90 10), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) in Tajske (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava). |
|
(2) |
Višina dajatve na podlagi odprave stopnje dampinga je bila med 14,9 % in 57,8 %. Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se bo imenovala prvotna preiskava. |
|
(3) |
Kitajski proizvajalec izvoznik Jinan Meide Castings Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Jinan Meide) je 12. junija 2013 vložil tožbo pri Splošnem sodišču Evropske unije za razglasitev ničnosti Uredbe (EU) št. 430/2013 v delu, v katerem se je nanašala nanj. Splošno sodišče je v svoji sodbi 30. junija 2016 ugotovilo kršitev pravice družbe Jinan Meide do obrambe in izpodbijano uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem je bila uvedena protidampinška dajatev na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa, ki ga proizvaja družba Jinan Meide. |
|
(4) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na podlagi navedene sodbe z obvestilom z dne 28. oktobra 2016 (3) ponovno uvedla protidampinško preiskavo v zvezi z navojnim litim priborom (fitingi) za cevi iz tempranega litega železa, ki ga proizvaja družba Jinan Meide. |
|
(5) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1146 (4) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev v višini 39,2 % na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK, ki jih proizvaja družba Jinan Meide. |
|
(6) |
Komisija je 25. novembra 2015 na podlagi zahteve družbe Metpro Limited začela delni vmesni pregled v zvezi z nekaterimi vrstami navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske, da bi ugotovila, ali spadajo na področje uporabe veljavnih protidampinških ukrepov. Ta delni vmesni pregled je zaključila 18. julija 2016 z Izvedbenim sklepom (EU) 2016/1176 (5), potem ko je vložnik umaknil svojo zahtevo. |
|
(7) |
Komisija je 23. maja 2017 na podlagi zahteve družbe Hebei Yulong Casting Co., Ltd., začela delni vmesni pregled v zvezi z nekaterimi vrstami navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske, da bi ugotovila, ali spadajo na področje uporabe veljavnih protidampinških ukrepov. Ta delni vmesni pregled je zaključila 11. januarja 2018 z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/52 (6), potem ko je vložnik umaknil svojo zahtevo. |
|
(8) |
Sodišče Evropske unije (7) je 12. julija 2018 odločilo, da pribor (fitingi) iz sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) ne ustreza pojmu „temprano lito železo“, kakor je opredeljen v tarifni podštevilki KN 7307 19 10 . Odločilo je, da je treba pribor (fitinge) za cevi iz sferoidnega grafitnega litega železa uvrstiti pod preostalo tarifno podštevilko KN 7307 19 90 (kot drugi izdelki iz drugega železa). |
|
(9) |
Komisija je 14. februarja 2019 objavila Uredbo (EU) 2019/262 (8), ki spreminja sklicevanja na oznake TARIC, da bi jih uskladila s sklepi Sodišča. Ker se protidampinški ukrepi uvedejo v skladu z opredelitvijo izdelka, ne glede na tarifno uvrstitev, ta sprememba ni vplivala na obseg izdelka veljavnih ukrepov. |
|
(10) |
Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1259 (9) po pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov) ponovno uvedla dokončne protidampinške ukrepe na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske. |
|
(11) |
Družba Jinan Meide je pred Splošnim sodiščem izpodbijala Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1146. Splošno sodišče je 20. septembra 2019 v zadevi T-650/17 (10) izdalo sodbo v zvezi z navedeno uredbo. |
|
(12) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1210 (11) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev v višini 36,0 % na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK, ki jih proizvaja družba Jinan Meide. |
|
(13) |
Komisija se je odločila, da se z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/2202 (12) s področja uporabe protidampinških ukrepov izključijo naslednji izdelki:
|
|
(14) |
Trenutno veljavne protidampinške dajatve se gibljejo med 24,6 % in 57,8 % na uvoz iz Kitajske ter med 14,9 % in 15,5 % na uvoz iz Tajske. |
1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov
|
(15) |
Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (13) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
|
(16) |
Zahtevek za pregled je 25. aprila 2024 vložil ad hoc odbor za zaščito industrije pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije Unije navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje in/ali ponovitev škode, povzročene industriji Unije. |
1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov
|
(17) |
Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 24. julija 2024 začela navedeni pregled v zvezi z uvozom navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Kitajske in Tajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi) v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (14) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
1.4 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(18) |
Preiskava nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.5 Zainteresirane strani
|
(19) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj vzpostavijo stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov izrecno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce na Kitajskem in Tajskem, organe Ljudske republike Kitajske in Tajske, ter znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter jih povabila k sodelovanju. |
|
(20) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanja ni zahtevala nobena zainteresirana stran. |
1.6 Vzorčenje
|
(21) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(22) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in prodaje izdelka v preiskavi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(23) |
V vzorcu sta bila zajeta dva proizvajalca Unije, ki sta predstavljala približno 70 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Z vzorcem je bila zagotovljena tudi dobra geografska porazdelitev. |
|
(24) |
Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejeta ni bila nobena pripomba. Zato je sklenila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije. |
Vzorčenje uvoznikov
|
(25) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(26) |
Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno. |
Vzorčenje proizvajalcev na Kitajskem
|
(27) |
Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
|
(28) |
Noben proizvajalec na Kitajskem ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija je zato menila, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec iz Kitajske. |
Vzorčenje proizvajalcev na Tajskem
|
(29) |
Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce na Tajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Tajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
|
(30) |
Noben proizvajalec na Tajskem ni predložil zahtevanih informacij ali se strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija je zato menila, da noben proizvajalec na Tajskem ni sodeloval v preiskavi. |
1.7 Izpolnjeni vprašalniki
|
(31) |
Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenega odgovora. Kitajska vlada torej ni sodelovala v preiskavi. |
|
(32) |
Komisija je vzorčene proizvajalce Unije pozvala, naj izpolnijo vprašalnike, ki so bili na dan začetka preiskave na voljo na njenem spletišču. |
|
(33) |
Izpolnjene vprašalnike sta poslala dva vzorčena proizvajalca Unije: družbi Berg Montana Fittings EAD in Georg Fischer Fittings GmbH. |
1.8 Preverjanje
|
(34) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
1.9 Nadaljnji postopek
|
(35) |
Komisija je 10. julija 2025 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju. |
|
(36) |
Komisija je prejela pripombe vložnika, v katerih se je strinjal z njenimi ugotovitvami. Komisija ni prejela nobenih drugih pripomb ali zahtev za zaslišanje. |
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
|
(37) |
Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, in sicer je to navojni liti pribor (fitingi) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7307 19 10 (oznaki TARIC 7307 19 10 10 in 7307 19 10 20) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). |
|
(38) |
Izključeni so naslednji izdelki: ohišja kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13, navojne krožne razdelilne omarice iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, vpenjalni T-elementi iz duktilne litine z gumijastim tesnilom in izhodno odprtino, končni pokrovi z utorom iz duktilne litine za uporabo na jeklenih ceveh z utorom in navojem na izhodni strani, reducirni elementi iz duktilne litine z utorom in navojem na eni strani, reducirni T-elementi iz duktilne litine z utorom in izhodno odprtino z navojem ter objemke brez navojnega priključka iz duktilne litine brez izhodnih odprtin z navojem, ki se uporabljajo za zatesnitev luknje v cevi. |
|
(39) |
Glavne vhodne surovine so odpadne kovine, koks ali električna energija ali plin, pesek (za oblikovanje) in cink (za galvanizacijo). Prva faza proizvodnega procesa je taljenje odpadnih kovin. Sledita ji postopek oblikovanja in ulivanje različnih oblik, ki se nato ločijo na posamezne dele. Izvesti je treba dolgotrajen postopek žarjenja, s katerim postane izdelek ustrezno tempran, da se lahko uporablja na mestih, na katerih je na primer potrebna odpornost proti sunkom in tresljajem, ter da je odporen na hitre temperaturne spremembe. Pribor (fitingi) se lahko nato galvanizira. Izdelajo se navoji in izvede se druga strojna obdelava. |
|
(40) |
Izdelek, ki se pregleduje, se uporablja za številne namene, na primer za povezovanje dveh ali več cevi, povezovanje cevi z napravami, preusmeritev toka tekočine ali zaprtje cevi. Uporablja se zlasti pri plinskih, vodnih in ogrevalnih sistemih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Uporablja se tudi pri cevovodih rafinerij nafte. Ta pribor (fitingi) je na voljo v več različnih sestavah, pri čemer so najpogostejša 90-stopinjska kolena, T-kosi, spojnice, križni členi in cevne spojke. Proizvaja se v črni (negalvanizirani) in galvanizirani obliki. |
2.2 Zadevni izdelek
|
(41) |
Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske in Tajske. |
2.3 Podobni izdelek
|
(42) |
Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:
|
|
(43) |
Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. |
3. DAMPING
3.1 Kitajska
3.1.1 Uvodne opombe
|
(44) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz tempranega pribora (fitingov) za cevi iz Kitajske na trg Unije nadaljeval. |
|
(45) |
Po podatkih Eurostata in industrije Unije je uvoz tempranega pribora (fitingov) za cevi iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 19 % trga Unije v primerjavi s 47-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave in 21-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov. |
|
(46) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 28 in 30, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske. Zato je Komisija kitajske organe obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede Kitajske morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje. |
|
(47) |
Ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga v zvezi s Kitajsko so zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na razpoložljivih dejstvih, tj. informacijah iz zahtevka za pregled, zbranih statističnih podatkih in drugih javnih virih, opredeljenih po potrebi. |
3.1.2 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske
|
(48) |
Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(49) |
Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. |
|
(50) |
Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. |
|
(51) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Vložnik je v svojem zahtevku za pregled kot reprezentativno državo uporabil Brazilijo. |
|
(52) |
Komisija je tudi navedla, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe preučila še druge možne primerne države. |
|
(53) |
Komisija je 10. februarja 2025 objavila obvestilo, s katerim je zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. |
|
(54) |
V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila Tajsko kot ustrezno reprezentativno državo. |
|
(55) |
Komisija je zainteresirane strani tudi obvestila, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih podatkov treh dobičkonosnih tajskih družb. |
|
(56) |
Komisija je od vložnika prejela pripombe o obvestilu, v katerih je navedel, da sprejme Tajsko kot ustrezno reprezentativno državo. |
3.1.3 Normalna vrednost
|
(57) |
V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“. |
|
(58) |
Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški). |
|
(59) |
Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna. |
3.1.3.1
|
(60) |
Komisija je preučila dokaze v dokumentaciji, da bi ugotovila, ali na Kitajskem obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, zaradi katerih uporaba domačih cen in stroškov v navedeni državi ne bi bila primerna. Ta analiza je zajemala naslednje dokazne elemente v zvezi z različnimi merili, relevantnimi za ugotovitev obstoja znatnih izkrivljanj. |
|
(61) |
Prvič, dokazi iz zahtevka so vključevali naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj. |
|
(62) |
Vložnik je trdil, da kitajski trg izdelka, ki se pregleduje, oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod političnim nadzorom ali po navodilih kitajskih organov. Opozoril je na obstoj državnega lastništva v železarskem in jeklarskem sektorju, zlasti zaradi tesnih povezav med podjetji in Kitajsko komunistično partijo. Tako lastništvo je zlasti očitno v sektorju tempranega pribora (fitingov) za cevi, ki temelji na smernicah, določenih v ciljih kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: združenje CISA) (15). |
|
(63) |
V skladu s členom 3 statuta združenja CISA združenje „služi podjetjem, služi sektorju in služi vladi […] ter si prizadeva zagotoviti povezovalno vlogo med vlado in zadevnimi podjetji“. Poleg tega člen 24 določa, da mora združenje CISA „opravljati vse druge naloge, ki sta mu jih zaupali vlada in zadevna uprava“, člen 26 pa, da mora navedeno združenje „ustrezno upoštevati glavno vodilo, smernice, politike in politično upravljanje partije“. |
|
(64) |
Vložnik je trdil tudi, da prisotnost kitajske države med proizvajalci tempranega pribora (fitingov) za cevi državi omogoča, da vpliva na cene in stroške. Navedel je, da to velja za podjetja v državni lasti in za zasebne družbe. Dejansko je opozoril na ustavno obveznost v skladu s členom 33 ustave Ljudske republike Kitajske, da „[p]artijske organizacije na primarni ravni v subjektih nejavnega sektorja izvajajo načela in politike Partije ter usmerjajo in nadzorujejo spoštovanje državnih zakonov in predpisov v svojih podjetjih“. V členu 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah sta poudarjeni dolžnost družb, da „zagotovijo potrebne pogoje za dejavnosti Partije“, in zahteva, da v družbi imenujejo „organizacije Komunistične partije Kitajske […] za izvajanje dejavnosti Partije“. |
|
(65) |
V zahtevku za pregled je bila ugotovljena močna prisotnost države v jeklarskem sektorju tako na nacionalni kot na občinski ravni. Vložnik je navedel nedavno protidampinško preiskavo uvoza ploščatega jekla z robno izboklino iz Kitajske (16), v kateri je Komisija povzemala navedbe iz akcijskega načrta občine Hebei Tangshan za železo in jeklo za leto 2022, v katerem so različni občinski subjekti zadolženi za „iskanje in usmerjanje finančnih institucij, da bi železarskim in jeklarskim podjetjem zagotovili posojila z nizkimi obrestmi, s čimer bi jim omogočili prehod na nove panoge, hkrati pa […] zagotovili subvencije v obliki popustov na obrestne mere“. Vložnik je opozoril, da se takšna prisotnost države v jeklarskih podjetjih odraža tudi v podjetjih iz sektorja tempranega pribora (fitingov) za cevi. |
|
(66) |
Vložnik je navedel, da kitajski organi ohranjajo javne politike ali ukrepe, s katerimi se daje prednost dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga. Opozoril je, da za jeklarski sektor na Kitajskem veljajo številni nacionalni in občinski načrti, zlasti v zvezi z optimizacijo in razvojem jeklarske industrije ter posodobitvijo na ravni dobavne verige. |
|
(67) |
Vložnik je poudaril tudi neobstoj zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini oziroma diskriminatorno ali nezadostno izvrševanje take zakonodaje. Po njegovem mnenju je to jasno razvidno iz vpliva kitajske vlade v postopkih zaradi insolventnosti. Zaradi podrejenosti sodišč kitajski vladi se številnim insolventnim podjetjem omogočijo načrti prestrukturiranja na podlagi dejanskih vladnih jamstev za podjetja v državni lasti. Vložnik se je skliceval tudi na nepreglednost pravil o zagotavljanju in pridobitvi zemljišč. |
|
(68) |
V zvezi z železarskim in jeklarskim sektorjem ter zlasti proizvajalci tempranega pribora (fitingov) za cevi je vložnik poudaril sklep prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov, v katerem je bilo ugotovljeno, da izkrivljanja obstajajo, saj „je prišlo do diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini v železarskem in jeklarskem sektorju, vključno v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje“. |
|
(69) |
V zahtevku je bilo poudarjeno izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem, zlasti v sektorju tempranega pribora (fitingov) za cevi. V zvezi s tem je vložnik opozoril na ugotovitve iz prvega pregleda zaradi izteka ukrepov (17): „Sektor litega pribora (fitingov) za cevi je izkrivljanje stroškov plač tako prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK)“. Vložnik navaja, da ostaja položaj glede izkrivljanja stroškov plač enak, in potrjuje, da so tako neposredna kot posredna znatna izkrivljanja stroškov plač v sektorju litega pribora (fitingov) za cevi še vedno prisotna. |
|
(70) |
Komisija je v nedavnih preiskavah glede železarskega in jeklarskega sektorja na Kitajskem (18) ugotovila, da je bilo prisotno znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. V teh preiskavah je ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (19). |
|
(71) |
Komisija je zlasti sklenila, da kitajska vlada v železnem in jeklarskem sektorju ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (20) ter da ji prisotnost države v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (21). |
|
(72) |
Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (22). |
|
(73) |
Komisija je sklenila, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (23). |
|
(74) |
Komisija je ugotovila izkrivljanja stroškov plač v železarskem in jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (24) in izkrivljanja na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (25). |
|
(75) |
Komisija je v zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepov v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje (26), sklenila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija ni seznanjena z nobenimi večjimi strukturnimi spremembami na Kitajskem na splošno in/ali zlasti v zadevnem sektorju, ki bi lahko vplivale na njen sklep. |
|
(76) |
Dodatni dokazi, ki so bili na voljo v poročilu o znatnih izkrivljanjih v kitajskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (27), ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(77) |
Kitajska vlada ali proizvajalci v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov. |
|
(78) |
Glede na navedeno so razpoložljivi dokazi pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. |
|
(79) |
Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. |
|
(80) |
Zato je normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. |
3.1.3.2
|
(81) |
Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:
|
|
(82) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, je Komisija 10. februarja 2025 izdala obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti. Z njim so bile zainteresirane strani obveščene o nameri Komisije, da bo Tajsko obravnavala kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(83) |
Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Argentino, Brazilijo, Turčijo in Tajsko kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek, ki se pregleduje. |
|
(84) |
Komisija je v obvestilu analizirala razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v štirih možnih reprezentativnih državah, kot je navedeno v nadaljevanju. |
|
(85) |
Finančni podatki o edinem znanem proizvajalcu tempranega pribora (fitingov) za cevi v Argentini niso bili na voljo in Argentina ni uvažala odpadnega jekla, ki je glavna surovina. |
|
(86) |
Edini znani proizvajalec tempranega pribora (fitingov) za cevi v Turčiji v letu 2023 ni bil dobičkonosen. |
|
(87) |
Komisija je našla podatke o proizvajalcih tako na Tajskem kot v Braziliji, in sicer o treh podjetjih v prvi in enem podjetju v drugi državi. Vendar so bila tajska podjetja proizvajalci tempranega pribora (fitingov) za cevi, brazilsko podjetje pa je bila velika skupina s konsolidiranimi finančnimi informacijami. |
|
(88) |
Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Tajsko kot primerno reprezentativno državo in tri tajske proizvajalce, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. |
|
(89) |
Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Tajska primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. |
|
(90) |
Glede na zgornjo analizo Tajska izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo. |
3.1.3.3
|
(91) |
Komisija je nato v obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA (Global Trade Atlas), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. V obvestilu so navedeni tudi viri, ki jih bo Komisija uporabila za druge proizvodne dejavnike, ki so opredeljeni v nadaljevanju. |
Proizvodni dejavniki
|
(92) |
Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev se je Komisija zanesla, da bo proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo v proizvodnji tempranega pribora (fitingov) za cevi, opredelil vložnik. |
|
(93) |
Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri: Preglednica 1 Proizvodni dejavniki
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(94) |
Vložnik je navedel, da so se surovine, uporabljene za proizvodnjo tempranega pribora (fitingov) za cevi, v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov spremenile. Komisija je v uvodnih izjavah 134 in 135 prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov ugotovila, da je največji kitajski proizvajalec temprani pribor (fitinge) za cevi proizvajal v kupolni peči, v kateri se za taljenje surovin uporablja koks. Vendar je vložnik našel informacije, da sta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom največja proizvajalca na Kitajskem za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, uporabljala električne peči, v katerih se v postopku segrevanja uporabljajo različne surovine. |
Surovine
|
(95) |
Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do tovarne proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za Tajsko, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ter ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena na Tajsko je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (31). |
|
(96) |
Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske na Tajsko, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(97) |
Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Po izključitvi uvoza iz Kitajske v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen. |
|
(98) |
Komisija je v zvezi z uvoznimi dajatvami ugotovila, da je Tajska uvažala ustrezne surovine iz več držav z različnimi stopnjami uvoznih dajatev in precejšnjimi razlikami v količini. Čeprav pri pregledu zaradi izteka ukrepov ni potreben izračun natančne stopnje dampinga, temveč je treba ugotoviti verjetnost nadaljevanja dampinga, je Komisija za vsako državo porekla uporabila uvozne dajatve, kot so bile pridobljene iz podatkovne zbirke GTA. |
Delo
|
(99) |
Komisija je uporabila zadnje javno dostopne podatke centralne banke Bank of Thailand za povprečne plače na Tajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (32). Ti so bili prilagojeni tako, da vključujejo prispevke za socialno varnost (33). Skupni letni stroški dela so bili deljeni s številom ur v letu (tj. osem ur na dan, pomnoženih s petimi delovnimi dnevi na teden in številom tednov v letu). |
Električna energija
|
(100) |
Komisija je uporabila cene električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v kWh, ki jih je objavil tajski provincialni organ za električno energijo (34). Ta dajatev za energijo se od leta 2018 ni spremenila in se mesečno posodablja z uporabo doplačila v obliki prilagodljive cene električne energije (Ft). Stroški električne energije, zaračunani za vsak mesec, se zato izračunajo kot:
|
|
(101) |
Pri izračunu referenčne vrednosti je Komisija povprečno prilagodljivo ceno električne energije prištela k osnovni pristojbini za električno energijo za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. |
Zemeljski plin
|
(102) |
Za določitev referenčne vrednosti plina je Komisija uporabila cene plina za družbe (industrijski uporabniki) na Tajskem, ki jih je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo (36). Cene so se razlikovale glede na količino porabe. Komisija je uporabila ustrezne cene iz preglednice 7.2-4: Končna poraba energije na prebivalca. Komisija je kot referenčno vrednost uporabila najnovejše podatke za leto 2023. |
Splošni stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček in amortizacija
|
(103) |
V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. |
|
(104) |
Za določitev neizkrivljene vrednosti splošnih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje proizvajalcev je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi podatkov vložnika določila razmerje med splošnimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje glede na model, ki se proizvaja. |
3.1.3.4 Izračun normalne vrednosti
|
(105) |
Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala povprečno normalno vrednost na podlagi franko tovarna. |
|
(106) |
Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev se je oprla na informacije, ki jih je vložnik v zahtevku za pregled predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materialov in dela) pri proizvodnji tempranega pribora (fitingov) za cevi. |
|
(107) |
Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija prištela splošne stroške proizvodnje, kot je navedeno zgoraj, PSU-stroške in dobiček. PSU-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov treh tajskih proizvajalcev tempranega pribora (fitingov) za cevi za leto 2023, kot je navedeno v izkazih zadevnih družb:
|
|
(108) |
Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala naslednje elemente:
|
|
(109) |
Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna. |
3.1.4 Izvozna cena
|
(110) |
Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz Kitajske je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna. Cena CIF, ki jo je sporočil Eurostat, je bila znižana za ocenjene stroške pomorskega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled. |
3.1.5 Primerjava
|
(111) |
Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj. |
|
(112) |
Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov niso bile opravljene prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. |
3.1.6 Stopnja dampinga
|
(113) |
Izračunana stopnja dampinga za uvoz iz Kitajske je znašala 65 %. |
3.2 Tajska
3.2.1 Uvodne opombe
|
(114) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz tempranega pribora (fitingov) za cevi iz Tajske na trg Unije nadaljeval. |
|
(115) |
Po podatkih Eurostata in industrije Unije je uvoz tempranega pribora (fitingov) za cevi iz Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 4 % trga Unije v primerjavi s 5,2-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave in 5-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov. |
|
(116) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 28 in 30, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec iz Tajske. Zato je Komisija tajske organe obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede Tajske morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje. |
|
(117) |
Ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga v zvezi s Tajsko so zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na razpoložljivih dejstvih, tj. informacijah iz zahtevka za pregled, zbranih statističnih podatkih in drugih javnih virih, opredeljenih po potrebi. |
3.2.2 Normalna vrednost
|
(118) |
Ker v preiskavi ni sodeloval noben tajski proizvajalec tempranega pribora (fitingov) za cevi, je bila normalna vrednost določena na podlagi tajskih informacij o domačih cenah iz zahtevka za pregled, ki jih je vložnik posodobil tako, da so zajemale obdobje preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(119) |
Iz informacij, ki jih je predložil vložnik, je razvidno, da je bila ta domača prodaja izvedena v okviru običajnega poteka trgovanja in se je zato uporabila kot vir za določitev normalne vrednosti. |
3.2.3 Izvozna cena
|
(120) |
Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz Tajske je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna. Cena CIF, ki jo je sporočil Eurostat, je bila znižana za ocenjene stroške pomorskega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled. |
3.2.4 Primerjava
|
(121) |
Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj. |
|
(122) |
Zaradi nesodelovanja tajskih proizvajalcev niso bile opravljene prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. |
3.2.5 Stopnja dampinga
|
(123) |
Izračunana stopnja dampinga za uvoz iz Tajske je znašala 70 %. |
4. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA
4.1 Kitajska
|
(124) |
Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja dampinga iz Kitajske v primeru razveljavitve ukrepov. |
|
(125) |
Analizirani so bili naslednji dodatni elementi:
|
|
(126) |
Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz Kitajske je ta pregled temeljil na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo, tj. informacijah, predloženih v zahtevku za pregled, in informacijah iz drugih neodvisnih virov, kot so uradna uvozna statistika in informacije, pridobljene med prvotno preiskavo ter med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov. |
4.1.1 Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost na Kitajskem
|
(127) |
Zahtevek ni vseboval informacij o natančni proizvodnji in prosti zmogljivosti za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, na Kitajskem (37). V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bilo ugotovljeno, da je kitajski trg razdrobljen s številnimi majhnimi proizvajalci in več velikimi proizvajalci. Vendar so bile v zahtevku predložene informacije, ki so temeljile na javno dostopnih podatkih. Navedeno je bilo zlasti, da je družba Jinan Meide Casting Co. Ltd. Leta 2022 povečala svojo proizvodno zmogljivost, ki znaša več kot 150 000 ton letno. V zahtevku je bilo nadalje navedeno, da letna proizvodna zmogljivost skupine Jianzhi Group, ki je eden vodilnih kitajskih proizvajalcev, znaša več kot 400 000 ton tempranega pribora (fitingov) za cevi (38). |
|
(128) |
Zahtevek se je skliceval tudi na argentinsko protidampinško preiskavo iz leta 2022 o uvozu tempranega pribora (fitingov) za cevi iz Kitajske in Brazilije, v kateri je bilo domnevno ugotovljeno, da letna proizvodna zmogljivost Kitajske za temprani pribor (fitinge) za cevi znaša 500 000 ton. |
|
(129) |
V skladu z zahtevkom za pregled je kitajska domača potrošnja precej nižja od kitajske proizvodne zmogljivosti, kar je bilo potrjeno v protidampinški preiskavi, ki jo je izvedla Argentina. |
|
(130) |
V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bilo potrjeno, da na Kitajskem obstajajo znatne presežne zmogljivosti. Od prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov ni bilo nobenih navedb niti o znatnem povečanju domačega povpraševanja niti o trgih tretjih držav, ki bi ta presežek lahko absorbirali. Prav tako ni bilo dokazov o zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem. |
|
(131) |
Komisija je zato na podlagi razpoložljivih dejstev sklenila, da na Kitajskem obstaja prosta zmogljivost, ki bi jo bilo v primeru izteka ukrepov mogoče uporabiti za oskrbo trga Unije po dampinških cenah. |
4.1.2 Privlačnost trga Unije
|
(132) |
Da bi Komisija ugotovila morebiten razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je preučila privlačnost trga Unije glede na cene. |
|
(133) |
Kitajska je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub vzpostavljenim protidampinškim dajatvam še vedno izvažala v Unijo z 19-odstotnim tržnim deležem, kar kaže, da je za Kitajsko Unija ostala privlačen trg in privlačna izvozna destinacija. |
|
(134) |
Komisija je glede na ugotovitev dampinga iz Kitajske in dejstvo, da uvoz še vedno prihaja na trg Unije, menila, da je trg Unije še naprej privlačen za kitajske proizvajalce in da bi se v primeru izteka ukrepov dampinški uvoz v Unijo povečal. |
4.1.3 Razmerje med cenami v Uniji in cenami na Kitajskem
|
(135) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, je Komisija ugotovila, da je uvoz iz Kitajske še naprej povzročal nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije, kar kaže, da je bila raven cen v Uniji privlačna za kitajske proizvajalce izvoznike kljub obstoju protidampinških ukrepov. |
4.1.4 Zaključek
|
(136) |
Preiskava je pokazala, da se je kitajski izvoz po dampinških cenah na trg Unije nadaljeval tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ugotovila tudi, da je v primeru izteka ukrepov zelo verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvažali znatne količine zadevnega izdelka v Unijo po dampinških cenah. Zato je sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se damping v primeru izteka ukrepov nadaljeval. |
4.2 Tajska
|
(137) |
Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskala verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. |
|
(138) |
Analizirani so bili naslednji dodatni elementi:
|
|
(139) |
Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz Tajske je ta pregled temeljil na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo, tj. informacijah, predloženih v zahtevku za pregled, in informacijah iz drugih neodvisnih virov, kot so uradna uvozna statistika in informacije, pridobljene od zainteresiranih strani med preiskavo. |
4.2.1 Proizvodna in prosta zmogljivost na Tajskem
|
(140) |
Zahtevek ni vseboval specifičnih informacij o proizvodnji in prosti zmogljivosti za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, na Tajskem. Vendar je bilo navedeno, da so tajski izvozniki pri izvozu ostali močno odvisni od trga Unije in da se je njihov tržni delež v obravnavanem obdobju povečal po nelojalno znižanih prodajnih cenah. |
|
(141) |
V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bilo potrjeno, da na Tajskem obstajajo znatne presežne zmogljivosti. Od prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov ni bilo nobenih navedb niti o znatnem povečanju domačega povpraševanja niti o trgih tretjih držav, ki bi ta presežek lahko absorbirali. Prav tako ni bilo dokazov, da so se proizvodne zmogljivosti na Tajskem zmanjšale. |
|
(142) |
Komisija je zato sklenila, da na Tajskem obstaja prosta zmogljivost, ki bi jo bilo v primeru izteka ukrepov mogoče uporabiti za oskrbo trga Unije po dampinških cenah. |
4.2.2 Privlačnost trga Unije
|
(143) |
Da bi Komisija ugotovila morebiten razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je preučila privlačnost trga Unije glede na cene. |
|
(144) |
Tajska je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub vzpostavljenim protidampinškim dajatvam še vedno izvažala v Unijo s 4-odstotnim tržnim deležem, kar kaže, da je Unija ostala privlačen trg in privlačna izvozna destinacija. |
|
(145) |
Komisija je glede na ugotovitev dampinga iz Tajske in dejstvo, da uvoz še vedno prihaja na trg Unije, menila, da je trg Unije še naprej privlačen za tajske proizvajalce in da bi se v primeru izteka ukrepov tajski dampinški uvoz v Unijo povečal. |
4.2.3 Razmerje med cenami v Uniji in cenami na Tajskem.
|
(146) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, je Komisija ugotovila, da je uvoz iz Tajske še naprej povzročal nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije, kar kaže, da je bila raven cen v Uniji privlačna za tajske proizvajalce izvoznike kljub obstoju protidampinških ukrepov. |
4.2.4 Zaključek
|
(147) |
Preiskava je pokazala, da se je tajski izvoz na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ugotovila tudi, da je v primeru izteka ukrepov zelo verjetno, da bi tajski proizvajalci izvažali znatne količine zadevnega izdelka v Unijo po dampinških cenah. Zato je sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se damping v primeru izteka ukrepov nadaljeval. |
5. ŠKODA
5.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(148) |
Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovalo pet proizvajalcev. V zahtevku za pregled je bilo navedeno, da eden od proizvajalcev, tj. družba Odlewnia Zawiercie S.A., samo predeluje uvožen pribor (fitinge) za cevi brez navoja, in sicer tako, da mu vrezuje navoje, zato se ga ne bi smelo šteti za del industrije Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(149) |
Ker pribor (fitingi) za cevi brez navoja niso del izdelka, ki se pregleduje, in spadajo pod drugo oznako TARIC, je Komisija vrezovanje navojev teh izdelkov obravnavala kot proizvodni korak v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, in zato družbo Odlewnia Zawiercie S.A. štela za del industrije Unije v tej preiskavi. |
|
(150) |
Komisija je zato sklenila, da teh pet družb predstavlja „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(151) |
Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na približno 20 774 ton. Komisija je to količino določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili vložnik in vzorčeni proizvajalci Unije. V vzorec sta bila zajeta dva proizvajalca Unije, za katera je bilo ugotovljeno, da predstavljata približno 60 % preverjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. |
|
(152) |
Opozoriti je treba, da je Komisija stopila v stik z družbo Odlewnia Zawiercie S.A., da bi pridobila podatke družbe v zvezi z makroekonomskimi kazalniki iz oddelka 5.5.2 v nadaljevanju, vendar se je družba odločila, da v tej preiskavi ne bo sodelovala. Podatki v zvezi s to družbo so zato temeljili na ocenah, ki jih je vložnik predložil v makro vprašalniku. |
5.2 Potrošnja Unije
|
(153) |
Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije in uvoz zadevnega izdelka, kot sta navedena v podatkih Eurostata. Vir informacij so bili odgovor vložnika na makro vprašalnik in uradni podatki Eurostata. |
|
(154) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja Unije (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(155) |
Skupna potrošnja zadevnega izdelka v Uniji se je od leta 2021 do konca OPP opazno zmanjšala. Leta 2022 se je potrošnja Unije glede na prejšnje leto zmanjšala za 8 %. Leta 2023, ko je bila rast gospodarstva Unije počasnejša v primerjavi z letom 2022, se je potrošnja Unije dodatno zmanjšala za 14 odstotnih točk, medtem ko se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bistveno spremenila. |
5.3 Uvoz iz zadevnih držav
5.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav
|
(156) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in celotne potrošnje Unije. |
|
(157) |
Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 3 Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(158) |
Uvoz iz Kitajske se je leta 2022 povečal za 14 % v primerjavi z letom 2021, čeprav se je potrošnja Unije v istem obdobju zmanjšala za 8 %. Istega leta se je tržni delež Kitajske povečal na 22 %, kar kaže na znaten nadaljnji prodor na trg Unije. Vendar se je leta 2023, ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 14 odstotnih točk, uvoz iz Kitajske zmanjšal za 26 odstotnih točk. Kljub temu je tržni delež Kitajske v letu 2023 ostal razmeroma visok in je znašal 19 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz iz Kitajske nekoliko povečal, in sicer na 5 420 ton, kar je rahlo povečanje v primerjavi z letom 2023, medtem ko je tržni delež še naprej znašal 19 %, kar kaže na relativno stabilno prisotnost Kitajske na trgu. |
|
(159) |
Uvoz iz Tajske se je leta 2022 v primerjavi s prejšnjim letom znatno povečal, in sicer za 25 %. V istem obdobju se je povečal tudi tržni delež tajskega uvoza, in sicer s 3 % na 4 %. Leta 2023 se je tajski uvoz podobno kot kitajski zmanjšal za 26 odstotnih točk in se približal ravni iz leta 2021. Tržni delež je še naprej znašal 4 %, kar kaže na vztrajno prisotnost Tajske na trgu kljub zmanjšanju potrošnje v obravnavanem obdobju. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je tajski uvoz povečal za 11 odstotnih točk v primerjavi z letom 2023, pri čemer je tržni delež še vedno znašal 4 %. |
5.3.2 Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(160) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Unije. |
|
(161) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 4 Uvozne cene (v EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(162) |
Uvozne cene iz Kitajske so se med letoma 2021 in 2022 zvišale za 29 %, nato so se leta 2023 znižale za 17 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se zvišale za 5 odstotnih točk. Na splošno je bil trend nestanoviten, pri čemer so bile cene najvišje leta 2022. V obravnavanem obdobju so se uvozne cene iz Kitajske znižale za 17 %. |
|
(163) |
Nasprotno je bil trend uvoznih cen iz Tajske stabilnejši, pri čemer so se cene v letu 2022 nekoliko zvišale, v letu 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa znižale. V obravnavanem obdobju so se cene iz Tajske znižale za 1 %. |
|
(164) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:
|
|
(165) |
Cene so se primerjale na podlagi podatkov industrije Unije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. |
|
(166) |
Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je znatno nelojalno nižanje prodajnih cen, ki je bilo posledica uvoza iz Kitajske (26 %) in Tajske (48 %) na trg Unije. |
5.4 Uvoz iz držav, ki nista Kitajska in Tajska
|
(167) |
Uvoz tempranega pribora (fitingov) za cevi iz držav, ki nista Kitajska in Tajska, je izviral predvsem iz Indonezije in Brazilije. |
|
(168) |
Obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene uvoza tempranega pribora (fitingov) za cevi iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način: Preglednica 5 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(169) |
Podatki o uvozu iz Indonezije so na splošno pokazali nestanoviten, vendar naraščajoč trend. Obseg uvoza iz Indonezije se je leta 2022 znatno povečal, in sicer s 1 391 ton v letu 2021 na 2 233 ton, leta 2023 pa zmanjšal na 1 451 ton. Kljub tem nihanjem se je tržni delež Indonezije stalno povečeval in v obravnavanem obdobju dosegel 7,2 %. Povprečna cena na tono uvoza iz Indonezije je bila precej spremenljiva, pri čemer je bila najvišja leta 2022, ko je znašala 4 105 EUR, leta 2023 se je znižala na 2 837 EUR, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je ustalila na 2 783 EUR. |
|
(170) |
Podatki o uvozu iz Brazilije so pokazali postopno zmanjšanje obsega uvoza s 525 ton v letu 2021 na 405 ton v letu 2023, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa rahlo povečanje, in sicer na 523 ton. Kljub zmanjšanju obsega uvoza se je tržni delež Brazilije nekoliko povečal, in sicer z 1,5 % v letu 2021 na 1,9 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Opazen trend za Brazilijo je znatno zvišanje povprečne cene na tono, ki se je leta 2023 močno zvišala na 5 720 EUR, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa nekoliko znižala, in sicer na 5 119 EUR. |
|
(171) |
Podatki o uvozu za druge države, razen Indonezije, Brazilije, Kitajske in Tajske, so v opazovanem obdobju pokazali stalno povečanje tako obsega uvoza kot tržnega deleža. Obseg uvoza se je stalno povečeval, in sicer s 515 ton v letu 2021 na 835 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zaradi česar se je tržni delež povečal z 1,4 % na 3 %. Povprečna cena na tono se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižala s 4 476 EUR v letu 2022 na 3 776 EUR. |
5.5 Gospodarski položaj industrije Unije
5.5.1 Splošne opombe
|
(172) |
Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(173) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje. |
|
(174) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil vložnik. |
|
(175) |
Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(176) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(177) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
5.5.2 Makroekonomski kazalniki
5.5.2.1
|
(178) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 6 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(179) |
Podatki o obsegu proizvodnje proizvajalcev Unije so pokazali, da se je ta od leta 2021 do konca OPP stalno zmanjševal. Proizvodnja, ki je leta 2021 znašala 29 432 ton, se je leta 2022 zmanjšala na 25 166 ton, tj. za 14 %. Ta trend zmanjševanja se je nadaljeval tudi v letu 2023, ko se je proizvodnja dodatno zmanjšala na 22 151 ton (tj. za 9 odstotnih točk v primerjavi z letom 2022), v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa na 20 774 ton, kar pomeni, da se je glede na raven iz leta 2021 na splošno zmanjšala za 29 %. |
|
(180) |
V tem obdobju se proizvodna zmogljivost ni spremenila in je znašala 61 500 ton. Posledično se je z leti zmanjšala tudi izkoriščenost zmogljivosti. Ta je leta 2021 znašala 48 %, leta 2022 se je zmanjšala na 41 %, leta 2023 se je še dodatno zmanjšala na 36 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je dosegla 34 %. Zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti je bilo posledica zmanjšanja obsega proizvodnje glede na nespremenjeno proizvodno zmogljivost. |
5.5.2.2
|
(181) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 7 Obseg prodaje in tržni delež
|
|||||||||||||||||||||||||
|
(182) |
Podatki o obsegu prodaje industrije Unije so pokazali, da se je ta od leta 2021 do konca OPP stalno zmanjševal, pri čemer se v obravnavanem obdobju skupno zmanjšal za 30 %. To zmanjšanje je bilo bistveno hitrejše od zmanjšanja potrošnje, ki se je v istem obdobju zmanjšala za 22 %. Hkrati se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 72 % v letu 2021 na 64 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 8 odstotnih točk. |
5.5.2.3
|
(183) |
V okviru zmanjševanja potrošnje se ni zmanjšal le obseg prodaje industrije Unije v Uniji, ampak tudi njen tržni delež, medtem ko je kitajski in tajski uvoz v obravnavanem obdobju pridobil tržni delež v Uniji. |
5.5.2.4
|
(184) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 8 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(185) |
V zvezi z zaposlenostjo je od leta 2021 do konca OPP opazen jasen trend upadanja števila zaposlenih, pri čemer je skupno zmanjšanje v primerjavi z letom 2021 znašalo približno 15 %. Število zaposlenih se je s 1 226 v letu 2021 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšalo na 1 039. |
|
(186) |
Podatki so pokazali, da se je v obravnavanem obdobju opazno zmanjšala tudi produktivnost, merjena v tonah na zaposlenega, in sicer na splošno za 17 %. Zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je produktivnost s 24 ton na zaposlenega v letu 2021 zmanjšala na 20 ton na zaposlenega. |
5.5.2.5
|
(187) |
Kitajska in tajska stopnja dampinga sta bili znatno višji od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz Kitajske in Tajske je bil znaten. |
|
(188) |
Zaradi nenehnega nepoštenega oblikovanja cen izvoznikov iz Kitajske in Tajske si industrija Unije tudi ni mogla opomoči po preteklih dampinških praksah. |
5.5.3 Mikroekonomski kazalniki
5.5.3.1
|
(189) |
Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 9 Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(190) |
Povprečne prodajne cene na enoto v Uniji so se od leta 2021 do konca OPP jasno povečevale. Cene, ki so leta 2021 znašale [4 100–4 300 EUR], so se leta 2022 znatno zvišale na [5 100–5 300 EUR] in se leta 2023 še naprej povečevale na [5 600–5 800 EUR], pri čemer so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še nekoliko dodatno zvišale. Na splošno so se povprečne prodajne cene na enoto v obravnavanem obdobju zvišale za 36 %. |
|
(191) |
V skladu s trendom prodajnih cen v Uniji so se v istem obdobju znatno zvišali tudi proizvodni stroški na enoto. Stroški so se leta 2022 zvišali za 28 %, leta 2023 za dodatnih 6 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se še nekoliko zvišali. Na splošno so se proizvodnji stroški v obravnavanem obdobju zvišali za 35 %. |
5.5.3.2
|
(192) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 10 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(193) |
Podatki v zvezi s stroški dela so pokazali dosleden trend naraščanja povprečnih stroškov dela na zaposlenega v obdobju od leta 2021 do konca OPP. Stroški, ki so leta 2021 znašali [36 000–37 000 EUR], so se leta 2022 zvišali za 6 %, leta 2023 so se znatno zvišali za 13 odstotnih točk, v obdobju pregleda pa so dosegli [47 000–48 000 EUR]. Stroški dela so se v obravnavanem obdobju zvišali za 31 %. |
5.5.3.3
|
(194) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Zaloge Preglednica 11
|
||||||||||||||||||||||
|
(195) |
Podatki o končnih zalogah so pokazali nihajoč trend ravni končnih zalog v obdobju od leta 2021 do konca OPP. Leta 2022 so se končne zaloge povečale za 30 % v primerjavi z letom 2021. Vendar so se leta 2023 zmanjšale za 11 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa povečale za 4 odstotne točke. |
5.5.3.4
|
(196) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 12 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(197) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. |
|
(198) |
Podatki kažejo zahtevne trende v dobičkonosnosti, denarnem toku, naložbah in donosnosti naložb od leta 2021 do konca OPP. Dobičkonosnost je bila leta 2021 na ničelni stopnji, leta 2022 pa se je poslabšala na [–4 % do –2 %] in ostala na isti ravni tudi leta 2023, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nekoliko izboljšala, vendar je še vedno ostala na negativni stopnji [–3 % do –1 %]. Negativni indeksi, povezani z dobičkonosnostjo, kažejo na poslabšanje uspešnosti v primerjavi z letom 2021. |
|
(199) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je v obravnavanem obdobju znatno nihal: leta 2022 se je zmanjšal na negativen znesek v višini [–4 350 000 EUR do –4 050 000 EUR], kar je odražalo znatne denarne odtoke v primerjavi z letom 2021. Vendar se je neto denarni tok leta 2023 znatno povečal na [6 600 000 EUR–6 900 000 EUR], nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustalil na [5 000 000 EUR–5 300 000 EUR]. |
|
(200) |
Zneski naložb so v vseh letih ostali razmeroma stabilni, leta 2021 so znašali [3 750 000–3 850 000 EUR] in rahlo nihali, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se povečali na [4 100 000–4 200 000 EUR], kar kaže na zmerno, 9-odstotno povečanje naložbene dejavnosti v obravnavanem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da so bile te naložbe predvsem povezane z zagotavljanjem skladnosti z delovno in okoljsko zakonodajo. |
|
(201) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Leta 2021 se je začela pozitivno in je znašala [14 %–18 %], leta 2022 je ostala nespremenjena, leta 2023 pa je močno upadla na [–4 % do –2 %] in se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustalila na [–3 % do 1 %], kar je odražalo močno zmanjšano donosnost naložb kljub nespremenjeni ravni naložb. Na splošno so podatki kazali finančno nestabilnost z daljšimi obdobji nedobičkonosnosti, nihajoč denarni tok, stalne naložbe in vse nižjo donosnost naložb, kar pomeni, da so se proizvajalci Unije v celotnem obravnavanem obdobju soočali z znatnimi operativnimi izzivi. |
5.6 Sklep o škodi
|
(202) |
Večina kazalnikov škode je v obravnavanem obdobju kazala negativen trend. |
|
(203) |
Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. To je bilo posledica zmanjšanja prodaje na trgu Unije. Na splošno se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 29 %, prodaja pa za 30 %. To zmanjšanje se je odražalo v izgubi tržnega deleža, ki se je z 72 % leta 2021 zmanjšal na 64 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni skupno zmanjšanje za 8 odstotnih točk. Ta izguba tržnega deleža je v obravnavanem obdobju koristila uvozu iz Kitajske in Tajske. |
|
(204) |
Industrija Unije izgubljenega obsega prodaje na trgu Unije ni mogla nadomestiti s povečanim izvozom, saj se je ta v obravnavanem obdobju zmanjšal za 20 %. |
|
(205) |
Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Izkoriščenost proizvodne zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 29 % v skladu z enakovrednim zmanjšanjem proizvodnje. |
|
(206) |
Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. Produktivnost se je razvijala v skladu s spremembami v proizvodnji in zaposlovanju, in sicer se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %. |
|
(207) |
Povprečni stroški proizvodnje so se leta 2022 znatno zvišali (za 28 % v primerjavi z letom 2021) in bili najvišji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (35-odstotno zvišanje v primerjavi z letom 2021). |
|
(208) |
Povprečna cena proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zvišala za 36 %, kar je ustrezalo zvišanju proizvodnih stroškov. |
|
(209) |
Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjševala, v letih 2022 in 2023 se je znatno zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nekoliko izboljšala, pri čemer so negativni indeksi kazali upad uspešnosti v primerjavi z letom 2021. |
|
(210) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub veljavnim protidampinškim ukrepov utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
6. VZROČNA ZVEZA
|
(211) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz držav, ki nista Kitajska in Tajska, izvozna učinkovitost industrije Unije, zmanjšanje potrošnje in zvišanje stroškov. |
6.1 Učinki dampinškega uvoza
|
(212) |
Komisija je preučila, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza dampinškega podobnega izdelka iz Kitajske in Tajske povečal. Kitajski tržni delež je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 19 % v primerjavi z 18 % leta 2021, medtem ko je tržni delež Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 4 % v primerjavi s 3 % leta 2021. Do tega povečanja je prišlo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom in znatnemu zmanjšanju potrošnje v Uniji za 22 %. |
|
(213) |
Absolutni obseg kitajskega uvoza se je zmanjšal za 15 %, kar je manj, kot se je zmanjšala potrošnja Unije. Absolutni obseg tajskega uvoza se je povečal za 10 %. Hkrati se je obseg prodaje proizvajalcev Unije kljub veljavnim protidampinškim ukrepom zmanjšal za 30 %. |
|
(214) |
Uvozne cene iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju zvišale za 17 %, medtem ko so se uvozne cene iz Tajske v istem obdobju znižale za 1 %. Nasprotno so se prodajne cene industrije Unije v obravnavanem obdobju zvišale za 36 %. |
6.2 Učinki drugih dejavnikov
|
(215) |
Analiza škode je pokazala, da se je tržni delež kitajskega in tajskega uvoza v Unijo povečal kljub obstoječim protidampinškim ukrepom in zmanjšanju potrošnje Unije. To je časovno sovpadlo s poslabšanjem kazalnikov finančne uspešnosti industrije Unije, kot je zmanjšanje dobičkonosnosti, kar je povzročilo znatne izgube v obravnavanem obdobju. Tržni delež kitajskega in tajskega uvoza se je povečal na račun industrije Unije, ki je izgubila obseg prodaje in tržni delež. |
|
(216) |
Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. |
|
(217) |
Trg Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 22 %, kar je bilo posledica počasnejše gospodarske rasti in visokih cen energije. Vendar se je tržni delež proizvajalcev Unije nesorazmerno zmanjšal v primerjavi s povečanjem kitajskega, tajskega in drugega uvoza. |
|
(218) |
Poleg tega so se proizvodni stroški proizvajalcev Unije znatno zvišali, in sicer za 35 %. Čeprav jim je uspelo sorazmerno zvišati prodajne cene, v večjem delu obravnavanega obdobja niso mogli pokriti stroškov. |
|
(219) |
To je bila poleg povečanega uvoza iz Kitajske in Tajske predvsem posledica uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti iz Indonezije, ki se je v obravnavanem obdobju znatno povečal (s 3,9 % na 7,2 % tržnega deleža) in je bil na ravneh nelojalno znižanih prodajnih cen. |
|
(220) |
V obravnavanem obdobju se je zmanjšala tudi izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije, in sicer za 20 %. Ker je izvoz predstavljal le 9 % njihove celotne prodaje, je imelo zmanjšanje izvoza omejen negativni učinek na škodo industrije. |
|
(221) |
Zato je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske in Tajske prispeval k znatni škodi za industrijo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, vendar so na škodljive razmere za industrijo Unije morda vplivali tudi drugi dejavniki, zlasti uvoz iz Indonezije in vse manjša izvozna učinkovitost industrije Unije. Tako se je Komisija odločila, da bo nadalje ocenila, ali bi se škoda, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske in Tajske, v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljevala. |
7. VERJETNOST NADALJEVANJA POVZROČANJA ŠKODE
|
(222) |
Komisija je v uvodni izjavi 210 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost nadaljevanja ali ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske in Tajske, če bi se ukrepi iztekli. |
|
(223) |
Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente:
|
7.1 Proizvodna in prosta zmogljivost na Kitajskem in Tajskem
|
(224) |
Kot je navedeno v oddelkih 4.1.1 in 4.2.1 zgoraj, se je Komisija oprla na informacije iz zahtevka in prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov ter ugotovila, da imata Kitajska in Tajska znatne proizvodne zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče v primeru prenehanja protidampinških ukrepov usmeriti na trg Unije v še večjih količinah po dampinških cenah. |
7.2 Privlačnost trga Unije
|
(225) |
Kot je navedeno v oddelkih 4.1.2 in 4.2.2 zgoraj, je Komisija ugotovila, da zaradi stalne prisotnosti dampinškega uvoza iz Kitajske in Tajske ter njunega povečanega tržnega deleža na trgu Unije v obravnavanem obdobju trg Unije ostaja privlačen za proizvajalce iz Kitajske in Tajske. |
7.3 Nelojalno nižanje cen
|
(226) |
Povprečne uvozne cene iz Kitajske in Tajske v Unijo so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom bistveno nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, so kitajske in tajske cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povzročile znižanje cen industrije Unije za 26 % oziroma 48 %, pri čemer so bile plačane protidampinške dajatve. |
|
(227) |
V primeru izteka ukrepov bi se stopnja nelojalnega nižanja cen za kitajski uvoz povečala na 47 %, za tajski uvoz pa za 55 %. |
7.4 Zaključek
|
(228) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske in Tajske po cenah na škodljivi ravni, s čimer bi se še dodatno povečala škoda, ki jo je utrpela industrija Unije. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena. |
8. INTERES UNIJE
|
(229) |
Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. |
8.1 Interes industrije Unije
|
(230) |
Preiskava je pokazala, da bi imel iztek ukrepov verjetno znaten negativen učinek na industrijo Unije. Položaj industrije Unije bi se hitro poslabšal v smislu manjšega obsega prodaje in prodajnih cen, kar bi povzročilo močno zmanjšanje dobičkonosnosti. Nadaljevanje ukrepov bi industriji Unije omogočalo, da bi v celoti izkoristila svoj potencial na trgu Unije, ki ji zagotavlja enake konkurenčne pogoje. |
|
(231) |
Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije. |
8.2 Interes nepovezanih uvoznikov
|
(232) |
Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki in jih povabila k sodelovanju v tej preiskavi. Sodeloval ni noben uvoznik. |
|
(233) |
V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da kakršen koli negativni učinek uvedbe ukrepov na uvoznike glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren. |
|
(234) |
Kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov Komisija tudi v sedanji preiskavi nima na voljo nobenih nasprotnih dokazov, zato je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje. |
8.3 Interes uporabnikov
|
(235) |
Komisija je vzpostavila stik z vsemi znanimi uporabniki v tej preiskavi in jih povabila k sodelovanju. Sodeloval ni noben uporabnik. |
|
(236) |
S sedanjo preiskavo se niso ugotovili nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da so veljavni ukrepi kakor koli negativno vplivali nanje. Delež izdelka, ki se pregleduje, v skupnih stroških nove izgradnje ali namestitve je omejen. |
|
(237) |
Na podlagi navedenega je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uporabnikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje. |
8.4 Sklep o interesu Unije
|
(238) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v skladu s členom 21 osnovne uredbe ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Kitajske in Tajske ne bi bila v interesu Unije. |
9. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(239) |
Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju dampinga, nadaljevanju škode in interesu Unije bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe za navojni liti pribor (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Kitajske in Tajske. |
|
(240) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovijo uporaba individualnih protidampinških dajatev in izvzetja iz razširitev ukrepov po preiskavah proti izogibanju. |
|
(241) |
Individualne protidampinške dajatve ali izvzetja se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz“. |
|
(242) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve in izvzetja za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. |
|
(243) |
Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve ali izvzetja, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(244) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečala, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
|
(245) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske in Tajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve. |
|
(246) |
Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (39). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena. |
|
(247) |
Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Prejeta ni bila nobena pripomba. |
|
(248) |
Izvoznik ali proizvajalec, ki v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, lahko od Komisije zahteva, naj zanj velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju, uporabljenem za določitev stopnje dajatve, ki se uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan z družbo, ki je to počela in se zato zanjo uporabljajo protidampinške dajatve, ter (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo. |
|
(249) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (40) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
|
(250) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. „Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa, trenutno uvrščenega pod oznako KN ex 7307 19 10 (oznaki TARIC 7307 19 10 10 in 7307 19 10 20), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske. Izključeni so naslednji izdelki: ohišja kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13, navojne krožne razdelilne omarice iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, vpenjalni T-elementi iz duktilne litine z gumijastim tesnilom in izhodno odprtino, končni pokrovi z utorom iz duktilne litine za uporabo na jeklenih ceveh z utorom in navojem na izhodni strani, reducirni elementi iz duktilne litine z utorom in navojem na eni strani, reducirni T-elementi iz duktilne litine z utorom in izhodno odprtino z navojem ter objemke brez navojnega priključka iz duktilne litine brez izhodnih odprtin z navojem, ki se uporabljajo za zatesnitev luknje v cevi“.
2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Država |
Družba |
Protidampinška dajatev |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Kitajska |
Hebei Jianzhi Casting Group Ltd |
57,8 % |
B335 |
|
|
Jinan Meide Casting Co., Ltd |
36,0 % |
B336 |
|
|
Qingdao Madison Industrial Co., Ltd |
24,6 % |
B337 |
|
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
41,1 % |
|
|
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske |
57,8 % |
B999 |
|
Tajska |
BIS Pipe Fitting Industry Co., Ltd |
15,5 % |
B347 |
|
|
Siam Fittings Co., Ltd |
14,9 % |
B348 |
|
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Tajske |
15,5 % |
B999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (izdelka, ki se pregleduje), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.
4. Člen 1(2) se lahko spremeni, da se dodajo novi proizvajalci izvozniki in se zanje uvede ustrezna tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec. Novi proizvajalec izvoznik predloži dokaze, da:
|
(a) |
v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2011 (obdobje prvotne preiskave) ni izvažal blaga iz člena 1(1) s poreklom iz Kitajske in Tajske; |
|
(b) |
ni povezan z izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in ki je ali bi lahko sodeloval v preiskavi, ki je privedla do uvedbe dajatve, ter |
|
(c) |
da je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske in Tajske dejansko izvažal ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja prvotne preiskave izvozil znatno količino zadevnega izdelka v Unijo. |
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. septembra 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.
(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 430/2013 z dne 13. maja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, ter o zaključku postopka glede Indonezije (UL L 129, 14.5.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2013/430/2019-02-16).
(3) UL C 398, 28.10.2016, str. 57.
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1146 z dne 28. junija 2017 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvaja družba Jinan Meide Castings Co., Ltd. (UL L 166, 29.6.2017, str. 23, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2017/1146/oj).
(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1176 z dne 18. julija 2016 o zaključku delnega vmesnega pregleda v zvezi z uvozom nekaterega navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske (UL L 193, 19.7.2016, str. 115, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2016/1176/oj).
(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/52 z dne 11. januarja 2018 o zaključku delnega vmesnega pregleda v zvezi z uvozom nekaterih vrst navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske (UL L 7, 12.1.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2018/52/oj).
(7) Sodba Sodišča z dne 12. julija 2018, Profit Europe NV/Belgische Staat, C-397/17 in C-398/17, ECLI:EU:C:2018:564.
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/262 z dne 14. februarja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 430/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, ter o zaključku postopka glede Indonezije (UL L 44, 15.2.2019, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/262/oj).
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1259 z dne 24. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 197, 25.7.2019, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/1259/oj).
(10) Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 20. septembra 2019 v zadevi Jinan Meide Casting Co. Ltd/Evropska komisija, T-650/17, ECLI:EU:T:2019:644.
(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1210 z dne 19. avgusta 2020 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga proizvaja družba Jinan Meide Casting Co., Ltd, po sodbi Splošnega sodišča v zadevi T-650/17 (UL L 274, 21.8.2020, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/1210/oj).
(12) IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2202 z dne 16. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1259 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske (UL L, 2023/2202, 17.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2202/oj).
(13) UL C, C/2023/387, 25.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/387/oj.
(14) UL C, C/2024/4656, 24.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4656/oj.
(15) Glej: https://www.chinaisa.org.cn/gxportal/xfgl/portal/index.html.
(16) Izvedbena uredba Komisija (EU) 2023/1444 z dne 11. julija 2023 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije (UL L 177, 12.7.2023, str. 63, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1444/oj).
(17) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1259, uvodna izjava 90.
(18) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666 z dne 6. junija 2024 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka in Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta, http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/1666/oj; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444 z dne 11. julija 2023 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije, http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1444/oj; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100 z dne 11. januarja 2023 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/100/oj; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068 z dne 26. oktobra 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta, http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/2068/oj; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191 z dne 16. februarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/191/oj.
(19) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666, uvodna izjava 76; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444, uvodna izjava 66; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100, uvodna izjava 58; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068, uvodna izjava 80; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191, uvodna izjava 208.
(20) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666, uvodna izjava 60; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444, uvodna izjava 45; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100, uvodna izjava 38; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068, uvodna izjava 64; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191, uvodna izjava 192.
(21) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666, uvodne izjave 66–68; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444, uvodna izjava 58; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100, uvodna izjava 40; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068, uvodna izjava 66; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191, uvodni izjavi 193 in 194. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice, so celice Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: celice KKP) v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb v LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti v smislu uveljavljanja političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini. Leta 2017 se je o obstoju partijskih celic poročalo v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah. Ta pravila se na splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.
(22) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666, uvodne izjave 61–65; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444, uvodna izjava 59; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100, uvodna izjava 43; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068, uvodna izjava 68; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191, uvodne izjave 195–201.
(23) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666 z dne 6. junija 2024, uvodna izjava 54; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444 z dne 11. julija 2023, uvodna izjava 62; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100, uvodna izjava 52; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068 z dne 26. oktobra 2022, uvodna izjava 74; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191, uvodna izjava 202.
(24) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666, uvodna izjava 72; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444, uvodna izjava 45; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100, uvodna izjava 33; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068, uvodna izjava 74; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191, uvodna izjava 203.
(25) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1666, uvodna izjava 73; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1444, uvodna izjava 64; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100, uvodna izjava 54; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068, uvodna izjava 76; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191, uvodna izjava 204.
(26) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1259.
(27) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 10. april 2024 (SWD(2024) 91 final).
(28) Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.
(29) Če nobena država s podobno stopnjo razvoja ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko preuči možnost proizvodnje izdelka iz iste splošne kategorije in/ali sektorja izdelka, ki se pregleduje.
(30) „Stroj za peskanje“ je industrijski izraz za granule, ki se uporabljajo v postopku peskanja.
(31) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.
(32) https://app.bot.or.th/BTWS_STAT/statistics/BOTWEBSTAT.aspx?reportID=636&language=ENG in zlasti povprečna plača, razvrščena po dejavnostih (ISIC Rev.4), za proizvodni sektor v OP. Podatki so bili nato prilagojeni tako, da so vključevali 5,2 % prispevkov za socialno varnost za delodajalca in nadaljnjih 5 % prispevkov za socialno varnost za zaposlenega (vir: https://www.papayaglobal.com/countrypedia/country/thailand).
(33) https://www.papayaglobal.com/countrypedia/country/thailand/.
(34) Provincialni organ za električno energijo, podatki iz maja 2023, tarifa glede na čas porabe – velike splošne storitve, raven napetosti pod 22 kV, https://www.pea.co.th/sites/default/files/documents/tariff/EN_Electricity_Tariffs_May_2023.pdf.
(35) https://www.mea.or.th/en/our-services/tariff-calculation/latestft.
(36) Ministrstvo za energijo – Urad za energetsko politiko in načrtovanje (preglednica 7.2-4) https://www.eppo.go.th/index.php/en/en-energystatistics/energy-economy-static.
(37) Glej oddelek 5.1 zahtevka.
(38) https://www.jianzhipipefitting.com/about-us/ (dostop 3. junija 2025).
(39) Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat G, Rue de la Loi 170, 1040 Bruselj, Belgija.
(40) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
PRILOGA
Nevzorčeni sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki
|
Ime družbe |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Hebei XinJia Casting Co., Ltd |
B338 |
|
Shijiazhuang Donghuan Malleable Iron Castings Co., Ltd |
B339 |
|
Linyi Oriental Pipe Fittings Co., Ltd |
B340 |
|
China Shanxi Taigu County Jingu Cast Co., Ltd |
B341 |
|
Yutian Yongli Casting Factory Co., Ltd |
B342 |
|
Langfang Pannext Pipe Fitting Co., Ltd |
B343 |
|
Tangshan Daocheng Casting Co., Ltd |
B344 |
|
Tangshan Fangyuan Malleable Steel Co., Ltd |
B345 |
|
Taigu Tongde Casting Co., Ltd |
B346 |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1890/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)