|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/6799 |
30.12.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2025/6799)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Cévennes“
PGI-FR-A1151-AM02 – 24. SEPTEMBER 2025
1. Ime proizvoda
„Cévennes“
2. Vrsta geografske označbe
|
☐ |
zaščitena označba porekla (ZOP) |
|
☒ |
zaščitena geografska označba (ZGO) |
|
☐ |
geografska označba (GO) |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☒ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano, ribištvo, podeželje in načrtovanje rabe zemljišč
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZGO „Cévennes“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov spremembe na ravni Unije iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143, v katerih sprememba:
|
(a) |
vključuje spremembe imena ali uporabe tega imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
bi lahko izničila povezavo z geografskim območjem; |
|
(c) |
vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda. |
Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.
7. Opis odobrenih standardnih sprememb
7.1 Geografsko območje in območje v neposredni bližini
Specifikacija proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Cévennes“ je bila spremenjena v poglavju 1, oddelek 4 Geografska območja, na katerih potekajo različni postopki; točka 4.1 Geografsko območje in točka 4.2 Območje v neposredni bližini, s sklicem na uradni geografski kodeks z dne 1. januarja 2023.
Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno v skladu z veljavnim seznamom občin, kot je določen po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023, ki ga je objavil nacionalni inštitut za statistiko in ekonomske študije (INSEE), in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.
V enotnem dokumentu je ta sklic vstavljen v točkah Geografsko območje in Dodatni pogoji – Območje v neposredni bližini.
7.2 Razširitev geografskega območja
V poglavju 1 specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Cévennes“ je bila točka 4.1 Geografsko območje spremenjena tako, da vključuje 40 sosednjih občin na jugu departmaja Lozère (48):
Altier, Barre-des-Cévennes, Bassurels, Bédouès-Cocurès, Cans et Cévennes, Cassagnas, Le Collet-de-Dèze, Florac Trois Rivières, Fraissinet-de-Fourques, Gabriac, Gatuzières, Gorges du Tarn Causses, Ispagnac, La Malène, Massegros Causses Gorges (v delu, ki ustreza ozemlju pooblaščene občine Les Vignes), Meyrueis, Moissac-Vallée-Française, Molezon, Pied-de-Borne, Le Pompidou, Pont de Montvert - Sud Mont Lozère, Pourcharesses, Rousses, Le Rozier, Saint-André-Capcèze, Saint-André-de-Lancize, Sainte-Croix-Vallée-Française, Saint-Étienne-Vallée-Française, Saint-Germain-de-Calberte, Saint-Hilaire-de-Lavit, Saint-Julien-des-Points, Saint-Martin-de-Boubaux, Saint-Martin-de-Lansuscle, Saint-Michel-de-Dèze, Saint-Pierre-des-Tripiers, Saint-Privat-de-Vallongue, Vebron, Ventalon en Cévennes, Vialas in Villefort.
Gospodarski subjekti so kot razlog navedli obnovo zgodovinskega vinogradniškega območja Sevenov, ki se razprostira na sosednjih rastiščih s potencialom za pridelavo zelo kakovostnega grozdja, da bi se okrepila povezava med ugledom proizvoda in sevenskim narodnim parkom. S to razširitvijo se krepi vzročna povezava, ki ostaja nespremenjena.
Nastanek vinogradov v departmaju Lozère upravičujeta zgodovinska tradicija območja Sevenov ter neprekinjena proizvodnja na območju med južnim delom departmaja Lozère in severnim delom departmaja Gard.
Vključene so bile samo vinorodne občine v departmaju Lozère, ki ležijo na dnu dolin ali na pobočjih in za katerih podlago so značilna karbonatna tla. Območje Sevenov je bilo obnovljeno po svetu Sevenov, za katerega so značilne erozijske doline.
Neprekinjenost geografskega območja je zato okrepljena, in sicer tako z vidika prvotnega območja kot tudi z vidika njegove razširitve. Vzročna povezava je ohranjena, temelji pa na kombinaciji:
|
— |
karbonatne talne podlage, |
|
— |
značilne geomorfologije, znane kot srednjegorski masiv Sevenov, ki ga sestavlja niz dolinic in pobočij, ki jih prečkajo reke, |
|
— |
zmernega sredozemskega podnebja, za katero so značilna obdobja močnega deževja, in |
|
— |
različnih sort vinske trte, ki združujejo sredozemske in mednarodno priznane sorte za proizvodnjo elegantnih vin z močno aromatičnostjo in pridihom svežine, zlasti v dolinah departmajev Gard in Lozère, ki sta glavni območji zasaditve vinske trte. |
Razširitev geografskega območja bo le omejeno vplivala na količino in površino (10 ha s potencialnim donosom 290 hl), na zaščitene geografske označbe za posamezne regije in departmaje pa ne bo vplivala. Utrdila bo položaj ZGO „Cévennes“ in ji omogočila, da z dejavnostmi in dinamiko sevenskega narodnega parka bolje uresniči svoj potencial.
Sprememba se šteje za standardno spremembo, kot je opredeljena v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Seznam 40 občin departmaja Lozère je bil vključen v enotni dokument pod naslovom Geografsko območje.
Kar zadeva posebnosti geografskega območja, je bila v oddelku enotnega dokumenta o povezavi z geografskim območjem navedba departmaja Gard dopolnjena z navedbo departmaja Lozère. Ta navedba je bila vključena tudi v oddelek 7 Povezava z geografskim območjem poglavja I specifikacije proizvoda.
7.3 Razširitev območja v neposredni bližini
V poglavju 1 specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Cévennes“ je bila točka 4.2 Območje v neposredni bližini spremenjena tako, da vključuje 29 občin na jugu departmaja Ardèche, ki mejijo na geografsko območje proizvodov z ZGO „Cévennes“:
Les Assions, Banne, Beaulieu, Berrias-et-Casteljau, Bessas, Chambonas, Chandolas, Grospierres, Joyeuse, Labastide-de-Virac, Labeaume, Lablachère, Lagorce, Malbosc, Orgnac-l’Aven, Payzac, Rosières, Ruoms, Saint-Alban-Auriolles, Saint-André-de-Cruzières, Saint-Genest-de-Beauzon, Saint-Paul-le-Jeune, Saint-Remèze, Saint-Sauveur-de-Cruzières, Salavas, Sampzon, Vagnas, Vallon-Pont-d’Arc in Les Vans.
Gospodarski subjekti so kot razlog navedli upoštevanje gospodarske strukture proizvodnje vinogradniških zadrug v departmajih Gard in Ardèche, katerih člani imajo vinograde razpršene po obeh departmajih. Vključene so bile samo občine, v katerih se izvajajo zadevne vinarske prakse. Te občine tvorijo neprekinjeno in homogeno območje, ki krepi enotnost proizvodnega območja Sevenov.
Razširitev omogoča, da se uskladijo vinarske prakse v departmajih Gard in Ardèche, ter prispeva k ohranitvi vzročne povezave.
Sprememba se šteje za standardno spremembo, kot je opredeljena v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Razširitev omogoča, da se uskladijo vinarske prakse v departmajih Gard in Ardèche, ter prispeva k ohranitvi vzročne povezave.
Seznam 29 občin v departmaju Ardèche je bil v enotni dokument vključen pod naslovom Dodatni pogoji – Območje v neposredni bližini.
7.4 Nadzorni organ
V poglavju 3 specifikacije proizvoda je bil naslov Podatki o nadzornem organu spremenjen v Nadzorni organ, poleg tega je bilo navedeno, da mora nadzor skladnosti s specifikacijo proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvajati tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ga je pooblastil nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (INAO).
Ta sprememba specifikacije proizvoda ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
PGI-FR-A1151-AM02 – 24. SEPTEMBER 2025
1. Ime
Cévennes
2. Vrsta geografske označbe
ZGO – zaščitena geografska označba
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
16. |
Vino iz prezrelega grozdja |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
4. Opis vin
4.1 Mirna rdeča vina
Zaščitena geografska označba „Cévennes“ se uporablja za mirna rdeča, rosé in bela vina ter rdeča, rosé in bela vina iz prezrelega grozdja. Za rdeča vina so značilne eleganca, aromatična moč in različne taninske strukture, ki so odvisne od uporabljenih tehnologij vinifikacije. Vina so rubinasto rdeče barve z vijoličastimi odsevi. Imajo močan in izrazit vonj z notami rdečega in črnega jagodičja. V ustih so gosta, okrogla in okusna.
Pri mirnih vinih so (najmanjši ali največji) delež skupnega alkohola ter (najnižje ali najvišje) vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida določeni z zakonodajo EU.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 9 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
4.2 Mirna vina rosé
Vina rosé se v glavnem pridelujejo iz sort cinsault, grenache in syrah v zvrsti ali sortno. Njihova barva sega od bledo rožnate do lososno rožnate. Vonj je prefinjen in nežen s finimi notami rdečega jagodičja. Njihov okus je okrogel, prijeten in nežen z lepo svežino, pri čemer se jasno zaznava paleta arom vonja.
Pri mirnih vinih so (najmanjši ali največji) delež skupnega alkohola ter (najnižje ali najvišje) vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida določeni z zakonodajo EU.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 9 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
4.3 Mirna bela vina
Bela vina se odlikujejo po svoji prefinjenosti, ki jo vedno spremlja značilna svežina. So bledo rumene, bistre in sijoče barve z včasih lepimi zelenimi odsevi. Vonj je izrazit in ima note belega sadja, včasih vsebuje dišave agrumov in pušpanov, vendar je vedno zelo svež. Ta vina so v ustih živahna, zelo aromatična, nežna in imajo zelo obstojno aromo.
Pri mirnih vinih so (najmanjši ali največji) delež skupnega alkohola ter (najnižje ali najvišje) vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida določeni z zakonodajo EU.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 9 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
4.4 Rdeča, rosé in bela vina iz prezrelega grozdja
Za vina iz prezrelega grozda so značilne arome zrelega sadja.
Pri vinih iz prezrelega grozdja so (najmanjši ali največji) deleži dejanskega alkohola, skupnega alkohola in naravnega alkohola ter najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida določeni v zakonodaji EU.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Vinarske prakse
5.1 Posebni enološki postopki
Poseben enološki postopek
Pri enoloških postopkih se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2 Največji donosi
90 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Pridelava grozdja ter vinifikacija in obdelava vin z zaščiteno geografsko označbo „Cévennes“ potekajo v naslednjih občinah po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023:
|
— |
v departmaju Gard: Aigaliers, Aigremont, Aiguèze, Alès, Allègre-les-Fumades, Alzon, Anduze, Arpaillargues-et-Aureillac, Arphy, Arre, Arrigas, Aspères, Aubussargues, Aujac, Aulas, Aumessas, Avèze, Bagard, Barjac, Baron, La Bastide-d’Engras, Bessèges, Bez-et-Esparon, Blandas, Blauzac, Boisset-et-Gaujac, Bonnevaux, Bordezac, Boucoiran-et-Nozières, Bouquet, Bourdic, Bragassargues, Branoux-les-Taillades, Bréau-Mars, Brignon, Brouzet-lès-Alès, La Bruguière, La Cadière-et-Cambo, La Calmette, Campestre-et-Luc, Canaules-et-Argentières, Cannes-et-Clairan, La Capelle-et-Masmolène, Cardet, Carnas, Cassagnoles, Castelnau-Valence, Causse-Bégon, Cavillargues, Cendras, Chambon, Chamborigaud, Collorgues, Colognac, Combas, Combas, Concoules, Conqueyrac, Corbès, Courry, Crespian, Cros, Cruviers-Lascours, Deaux, Dions, Domessargues, Dourbies, Durfort-et-Saint-Martin-de-Sossenac, L’Estréchure, Euzet, Foissac, Fons, Fons-sur-Lussan, Fontanès, Fontarèches, Fressac, Gagnières, Gailhan, Gajan, Le Garn, Garrigues-Sainte-Eulalie, Gaujac, Générargues, Génolhac, Goudargues, La Grand-Combe, Issirac, Lamelouze, Lanuéjols, Lasalle, Laval-Pradel, Laval-Saint-Roman, Lecques, Lédignan, Lézan, Liouc, Logrian-Florian, Lussan, Les Mages, Malons-et-Elze, Mandagout, Martignargues, Le Martinet, Maruéjols-lès-Gardon, Massanes, Massillargues-Attuech, Mauressargues, Méjannes-le-Clap, Méjannes-lès-Alès, Meyrannes, Mialet, Molières-Cavaillac, Molières-sur-Cèze, Monoblet, Mons, Montagnac, Montclus, Montdardier, Monteils, Montignargues, Montmirat, Montpezat, Moulézan, Moussac, Navacelles, Ners, Orthoux-Sérignac-Quilhan, Peyremale, Peyrolles, Le Pin, Les Plans, Les Plantiers, Pommiers, Pompignan, Ponteils-et-Brésis, Portes, Potelières, Pougnadoresse, Puechredon, Quissac, Revens, Ribaute-les-Tavernes, Rivières, Robiac-Rochessadoule, Rochegude, Rogues, Roquedur, Rousson, La Rouvière, Saint-Ambroix, Sainte-Anastasie, Saint-André-de-Majencoules, Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-André-de-Valborgne, Saint-Bauzély, Saint-Bénézet, Saint-Bonnet-de-Salendrinque, Saint-Brès, Saint-Bresson, Sainte-Cécile-d’Andorge, Saint-Césaire-de-Gauzignan, Saint-Chaptes, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Christol-lez-Alès, Saint-Clément, Sainte-Croix-de-Caderle, Saint-Denis, Saint-Dézéry, Saint-Étienne-de-l’Olm, Saint-Félix-de-Pallières, Saint-Florent-sur-Auzonnet, Saint-Geniès-de-Malgoirès, Saint-Hilaire-de-Brethmas, Saint-Hippolyte-de-Caton, Saint-Hippolyte-de-Montaigu, Saint-Hippolyte-du-Fort, Saint-Jean-de-Ceyrargues, Saint-Jean-de-Crieulon, Saint-Jean-de-Maruéjols-et-Avéjan, Saint-Jean-de-Serres, Saint-Jean-de-Valériscle, Saint-Jean-du-Gard, Saint-Jean-du-Pin, Saint-Julien-de-Cassagnas, Saint-Julien-de-la-Nef, Saint-Julien-les-Rosiers, Saint-Just-et-Vacquières, Saint-Laurent-la-Vernède, Saint-Laurent-le-Minier, Saint-Mamert-du-Gard, Saint-Martial, Saint-Martin-de-Valgalgues, Saint-Maurice-de-Cazevieille, Saint-Nazaire-des-Gardies, Saint-Paul-la-Coste, Saint-Pons-la-Calm, Saint-Privat-de-Champclos, Saint-Privat-des-Vieux, Saint-Roman-de-Codières, Saint-Sauveur-Camprieu, Saint-Sébastien-d’Aigrefeuille, Saint-Théodorit, Saint-Victor-des-Oules, Saint-Victor-de-Malcap, Salindres, Salinelles, Les Salles-du-Gardon, Sardan, Saumane, Sauve, Sauzet, Savignargues, Sénéchas, Servas, Serviers-et-Labaume, Seynes, Soudorgues, Soustelle, Souvignargues, Sumène, Tharaux, Thoiras, Tornac, Trèves, Vabres, Vallabrix, Vallérargues, Val-d’Aigoual, Verfeuil, La Vernarède, Vézénobres, Vic-le-Fesq, Le Vigan, Villevieille in Vissec; |
|
— |
v departmaju Lozère: Altier, Barre-des-Cévennes, Bassurels, Bédouès-Cocurès, Cans et Cévennes, Cassagnas, Le Collet-de-Dèze, Florac Trois Rivières, Fraissinet-de-Fourques, Gabriac, Gatuzières, Gorges du Tarn Causses, Ispagnac, La Malène, Massegros Causses Gorges (v delu, ki ustreza ozemlju pooblaščene občine Les Vignes), Meyrueis, Moissac-Vallée-Française, Molezon, Pied-de-Borne, Le Pompidou, Pont de Montvert - Sud Mont Lozère, Pourcharesses, Rousses, Le Rozier, Saint-André-Capcèze, Saint-André-de-Lancize, Sainte-Croix-Vallée-Française, Saint-Étienne-Vallée-Française, Saint-Germain-de-Calberte, Saint-Hilaire-de-Lavit, Saint-Julien-des-Points, Saint-Martin-de-Boubaux, Saint-Martin-de-Lansuscle, Saint-Michel-de-Dèze, Saint-Pierre-des-Tripiers, Saint-Privat-de-Vallongue, Vebron, Ventalon en Cévennes, Vialas in Villefort. |
7. Sorte vinske trte
Alicante henri bouschet N
Alphonse lavallée N
Altesse B
Alvarinho – albariño
Aramon N
Aramon blanc B
Aramon gris G
Aranel B
Arinarnoa N
Artaban N
Arvine B – petite arvine
Aubun N – murescola
Bourboulenc B – doucillon blanc
Brun argenté N – vaccarèse
Cabernet blanc B
Cabernet cortis N
Cabernet franc N
Cabernet sauvignon N
Caladoc N
Cardinal Rg
Carignan N
Carignan blanc B
Carménère N
Chardonnay B
Chasan B
Chasselas B
Chenanson N
Chenin B
Cinsaut N – cinsault
Clairette B
Clairette rose Rs
Colombard B
Cot N – malbec
Couderc noir N
Counoise N
Danlas B
Egiodola N
Floreal B
Gamay N
Gamay de chaudenay N
Gewurztraminer Rs
Grenache N
Grenache blanc B
Grenache gris G
Gros manseng B
Lival N
Lledoner pelut N
Macabeu B – macabeo
Marsanne B
Marselan N
Maréchal foch N
Mauzac B
Merlot N
Mondeuse N
Morrastel N – minustellu, graciano
Mourvèdre N – monastrell
Muscaris B
Muscat d’alexandrie B – muscat, moscato
Muscat de hambourg N – muscat, moscato
Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato
Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato
Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato
Nielluccio N – nielluciu
Négrette N
Petit manseng B
Petit verdot N
Pinot gris G
Pinot noir N
Piquepoul blanc B
Piquepoul gris G
Piquepoul noir N
Portan N
Riesling B
Rivairenc N – aspiran noir
Roussanne B
Sauvignon B – sauvignon blanc
Sauvignon gris G – fié gris
Sciaccarello N
Sémillon B
Servant B
Soreli B
Souvignier gris Rs
Sylvaner B
Syrah N – shiraz
Tannat N
Tempranillo N
Terret blanc B
Terret gris G
Terret noir N
Ugni blanc B
Verdelho B
Vermentino B – rolle
Vidoc N
Villard blanc B
Villard noir N
Viognier B
Voltis B
8. Opis povezave
Sevensko vinogradniško območje leži v departmajih Gard in Lozère na jugu Francije v regiji Languedoc-Roussillon. Svoje ime je dobilo po masivu Seveni, zadnjem gorskem obronku na južnem delu Centralnega masiva. Prebivalci so morali zaradi neprijaznih razmer in raznolikosti tega območja proizvodnjo prilagoditi talnim in podnebnim razmeram. Tako so se na splošno vinogradi pojavili, ko so izginili kostanji. Vinogradi, ki se večinoma gojijo na karbonatnih tleh, so del gričevnate pokrajine, ki so jo izoblikovale reke s Sevenov in v kateri poleg trte rastejo sadovnjaki, oljke in žita. Za sevensko podgorje je značilno zmerno sredozemsko podnebje z zelo izrazitimi razlikami med letnimi časi ter deževnimi obdobji, ki so ob enakonočjih pogosto zelo močna (t. i. sevenske nevihte). Zaradi vpliva hribovja je severni veter zmeren, temperaturne razlike, ki so ugodne za kakovost grozdja, pa so med zorenjem vinske trte precejšnje. Skozi stoletja so se poleg vinske trte gojili še drugi kmetijski proizvodi, vino pa je bilo namenjeno za lokalno porabo. Tako je vinska trta lahko nadomestila murve in kostanje ob krizah, ki so doletele to pridelavo. Vinogradi so se najbolj razširili v 19. stoletju, vendar se območje vseeno ni usmerilo samo v gojenje trte, kot se je to zgodilo v nižavju regije Languedoc. Vino „Vin de pays des Cévennes“ je bilo prvič priznano z uredbo z dne 27. avgusta 1992. V občinah geografskega območja se proizvede približno 100 000 hl rdečih, rosé in belih vin, pri čemer se je proizvodnja vin rosé močno razmahnila. V vinih se najpogosteje združujejo tradicionalne sredozemske sorte vinske trte (carignan, grenache, cinsault) in mednarodno priznane sorte vinske trte, kot so merlot, cabernet-sauvignon in syrah pri rdečih vinih ter chardonnay, sauvignon in viognier pri belih vinih. Za rdeča vina sta značilni eleganca in aromatična moč, za bela vina in vina rosé pa njihova prefinjenost, ki jo vedno spremlja značilna svežina. Peneča vina, ki se izdelujejo iz izbora najprimernejših mirnih vin, imajo iste aromatične lastnosti. Vinogradniki so z razvijanjem sortnega sestava, s katerim se ukvarjajo že približno 40 let, dosegli raznovrstnost, zlasti z vključitvijo zgodnejših sort vinske trte, ki so še posebno dobro prilagojene podnebju sevenskega podgorja. V vinih, za katera je na splošno značilno ravnotežje, ki povezuje eleganco in svežino, se dobro izraža edinstveno podnebje tega območja. Vinska trta ima torej prav posebno mesto v kmetijski ekonomiki in ob drugih proizvodih, kot so sladka čebula, kostanj in sir pélardon, prispeva k slovesu proizvodov z območja Sevenov. Ti proizvodi skupaj z razvojem turističnega gospodarstva, zlasti v okolici sevenskega narodnega parka, odslej tej regiji prinašajo novo ravnotežje in prispevajo k ohranjanju teh osupljivih pokrajin, ki jih je človek oblikoval skozi stoletja.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Dodatne navedbe pri označevanju
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Zaščitena geografska označba „Cévennes“ je lahko dopolnjena z imenom ene ali več sort vinske trte.
Zaščitena geografska označba „Cévennes“ je lahko dopolnjena z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino). Izraza „primeur“ ali „nouveau“ se uporabljata samo za mirna vina.
Na etiketi je naveden logotip ZGO EU, če je navedba „zaščitena geografska označba“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo pri vinifikaciji in obdelavi vina, za katero se lahko uporablja zaščitena geografska označba „Cévennes“, zajema naslednje občine po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023:
|
— |
v departmaju Gard: Aigues-Mortes, Aigues-Vives, Aimargues, Les Angles, Aramon, Argilliers, Aubais, Aubord, Aujargues, Bagnols-sur-Cèze, Beaucaire, Beauvoisin, Bellegarde, Belvézet, Bernis, Bezouce, Boissières, Bouillargues, Cabrières, Le Cailar, Caissargues, Calvisson, Carsan, Castillon-du-Gard, Caveirac, Chusclan, Clarensac, Codognan, Codolet, Collias, Comps, Congénies, Connaux, Cornillon, Domazan, Estézargues, Flaux, Fournès, Fourques, Gallargues-le-Montueux, Garons, Générac, Le Grau-du-Roi, Jonquières-Saint-Vincent, Junas, Langlade, Laudun-l’Ardoise, Lédenon, Lirac, Manduel, Marguerittes, Meynes, Milhaud, Montaren-et-Saint-Médiers, Montfaucon, Montfrin, Mus, Nages-et-Solorgues, Nîmes, Orsan, Parignargues, Pont-Saint-Esprit, Poulx, Pouzilhac, Pujaut, Redessan, Remoulins, Rochefort-du-Gard, Rodilhan, Roquemaure, La Roque-sur-Cèze, Sabran, Saint-Alexandre, Saint-André-d’Olérargues, Saint-Bonnet-du-Gard, Saint-Côme-et-Maruéjols, Saint-Dionisy, Saint-Étienne-des-Sorts, Saint-Geniès-de-Comolas, Saint-Gervais, Saint-Gervasy, Saint-Gilles, Saint-Hilaire-d’Ozilhan, Saint-Julien-de-Peyrolas, Saint-Laurent-d’Aigouze, Saint-Laurent-de-Carnols, Saint-Laurent-des-Arbres, Saint-Marcel-de-Careiret, Saint-Maximin, Saint-Michel-d’Euzet, Saint-Nazaire, Saint-Paul-les-Fonts, Saint-Paulet-de-Caisson, Saint-Quentin-la-Poterie, Saint-Siffret, Saint-Victor-la-Coste, Salazac, Sanilhac-Sagriès, Sauveterre, Saze, Sernhac, Sommières, Tavel, Théziers, Tresques, Uchaud, Uzès, Vallabrègues, Valliguières, Vauvert, Vénéjan, Vergèze, Vers-Pont-du-Gard, Vestric-et-Candiac in Villeneuve-lès-Avignon; |
|
— |
v departmaju Ardèche: Les Assions, Banne, Beaulieu, Berrias-et-Casteljau, Bessas, Chambonas, Chandolas, Grospierres, Joyeuse, Labastide-de-Virac, Labeaume, Lablachère, Lagorce, Malbosc, Orgnac-l’Aven, Payzac, Rosières, Ruoms, Saint-Alban-Auriolles, Saint-André-de-Cruzières, Saint-Genest-de-Beauzon, Saint-Paul-le-Jeune, Saint-Remèze, Saint-Sauveur-de-Cruzières, Salavas, Sampzon, Vagnas, Vallon-Pont-d’Arc in Les Vans. |
POVEZAVA NA SPECIFIKACIJO PROIZVODA
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/6799/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)