EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.6.2021
COM(2021) 341 final
PRILOGA
k
predlogu izvedbenega sklepa Sveta
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost Nemčije
{SWD(2021) 163 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.6.2021
COM(2021) 341 final
PRILOGA
k
predlogu izvedbenega sklepa Sveta
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost Nemčije
{SWD(2021) 163 final}
PRILOGA
Kazalo
A. KOMPONENTA 1.1: Razogljičenje zlasti z uporabo vodika iz obnovljivih virov
B. KOMPONENTA 1.2: Podnebju prijazna mobilnost
C. KOMPONENTA 1.3: Podnebju prijazna obnova in gradnja
D. KOMPONENTA 2.1: Podatki kot surovina prihodnosti
E. KOMPONENTA 2.2: Digitalizacija gospodarstva
F. KOMPONENTA 3.1: Digitalizacija izobraževanja
G. KOMPONENTA 4.1: Krepitev socialne vključenosti
H. KOMPONENTA 5.1: Krepitev zdravstvenega sistema, odpornega na pandemijo
I. KOMPONENTA 6.1: Sodobna javna uprava
J. KOMPONENTA 6.2: Zmanjšanje ovir za naložbe
ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST
1.Opis reform in naložb
A. KOMPONENTA 1.1: Razogljičenje zlasti z uporabo vodika iz obnovljivih virov
Del nemškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv blažitve podnebnih sprememb s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v gospodarstvu. Cilj komponente je podpreti uporabo vodika, proizvedenega z energijo iz obnovljivih virov, in kot glavni cilj prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kot je opredeljeno v nemškem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, s poudarkom na industriji. Namen te komponente je tudi prispevati k industrijskim inovacijam in politiki zaposlovanja.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države o naložbah v zeleni prehod in predstavlja en gradnik pri zasnovi čistega, učinkovitega in integriranega energetskega sistema (priporočilo 2 za posamezne države v letu 2019 in priporočilo 1 za posamezno državo v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
A.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
1.1.1 Naložba: Projekti na področju vodika v okviru IPCEI
Cilj načrtovanih projektov skupnega evropskega interesa, pomembnih za vodik 1 , je pospešiti potrebno uvajanje vodika in njegovih derivatov na trg za razogljičenje emisijsko intenzivnih procesov ter razvoj novih področij uporabe v Nemčiji in Evropi.
Ukrep je sestavljen iz finančne podpore, ki se dodeli integriranim projektom vzdolž celotne vrednostne verige prek načrtovanih projektov skupnega evropskega interesa na področju vodika. Kar zadeva proizvodnjo, se načrtovani IPČI osredotočajo na izgradnjo velike zmogljivosti za proizvodnjo vodika iz obnovljivih virov na lokacijah, kjer je na voljo zadostna količina električne energije iz obnovljivih virov. V tem okviru se pričakuje, da bo zgrajenih do 500 MW zmogljivosti za elektrolizo. Kar zadeva infrastrukturo, se pričakuje, da bodo prispevale k izgradnji nemške in evropske infrastrukture za prevoz in skladiščenje vodika.
Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.
1.1.2 Naložba: Program financiranja razogljičenja v industriji
Cilj ukrepa je industriji pomagati pri prehodu z visokoemisijsko intenzivnih proizvodnih procesov na postopke z nizkimi emisijami toplogrednih plinov. Natančneje, njen namen je pomagati podjetjem pri soočanju z izzivi prehoda, ki so zlasti povezani z visokimi stroški in gospodarskim tveganjem razvoja podnebno nevtralnih tehnologij.
Podpora se nameni raziskavam in razvoju, testiranju v poskusnih ali poskusnih obratih ter naložbam v obrate za uporabo in izvajanje ukrepov na industrijski ravni. Podpora se dodeli v obliki delne investicijske podpore. Ukrep je namenjen podjetjem v energetsko intenzivnih panogah, katerih emisije toplogrednih plinov izhajajo iz proizvodnega procesa, zajetega v sistemu EU za trgovanje z emisijami (zlasti jeklo, cement, apno, kemikalije, neželezne kovine, steklo in keramika). Do podpore v okviru ukrepa so upravičeni le projekti, katerih emisije so znatno pod referenčnimi vrednostmi sistema EU za trgovanje z emisijami 2 .
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026. Poleg tega Nemčija načrtuje podaljšanje ukrepa tudi po letu 2026 s financiranjem iz nacionalnega proračuna.
1.1.3 Naložba: Pilotni program za pogodbe o podnebnih ukrepih na podlagi načela pogodb o ogljiku na razliko
Cilj ukrepa je, tako kot pri ukrepu 1.1.2, uvedba novih, čistejših proizvodnih tehnologij za energetsko intenzivne industrijske panoge. Posebni cilj ukrepa je podjetjem zagotoviti finančno varnost pri znatnih naložbah v podnebno nevtralne tehnologije in trajno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, povezane s procesi, ki se jim je glede na trenutno stanje tehnologije težko izogniti.
Države in energetsko intenzivne panoge podpišejo pogodbe o podnebnih ukrepih, da se ublažijo višji operativni stroški inovativnih tehnologij. Te pogodbe podjetjem, ki vlagajo v tehnologije za zmanjšanje emisij CO2, zagotavljajo fiksno ceno CO2 za določen čas. Program naj bi bil namenjen predvsem podjetjem v jeklarski, kemični in gradbeni industriji, kjer je emisije iz proizvodnih procesov še posebej težko preprečiti. Do podpore v okviru ukrepa so upravičeni le projekti, katerih emisije so znatno pod referenčnimi vrednostmi ETS 3 .
Naložba naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2021 in bo zaključena do 31. avgusta 2026. Poleg tega Nemčija načrtuje podaljšanje ukrepa tudi po letu 2026 s financiranjem iz nacionalnega proračuna.
1.1.4 Naložba: Raziskave na področju varstva podnebja v zvezi s projekti
Tako kot drugi ukrepi iz te komponente je cilj tega ukrepa prispevati k splošnemu cilju razogljičenja gospodarstva v skladu s cilji za leto 2050, vendar z večjim poudarkom na MSP in osnovnih industrijah.
Skupni projekti se podprejo na treh področjih: (i) varstvo podnebja v industriji, (ii) inovacije MSP in (iii) odpornost na podnebne spremembe. Prvo področje je osredotočeno na varstvo podnebja v industriji osnovnih materialov, da bi spodbudili industrijske raziskave in razvoj novih procesov, ki preprečujejo emisije toplogrednih plinov. Drugo prednostno področje sestavljajo ukrepi za podporo inovacijam MSP, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in energetski učinkovitosti. Tretje področje pa je osredotočeno na podporne ukrepe za projekte za odpornost občin in lokalnih podjetij, povezanih z raziskovalnimi partnerji (univerze in neuniverzitetne raziskovalne ustanove).
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
1.1.5 Naložba: Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik
Ta ukrep prispeva k splošnemu cilju razogljičenja gospodarstva in se osredotoča zlasti na obravnavo ključnih vprašanj, povezanih z zagotavljanjem zelenega vodika v prihodnjem energetskem sistemu.
Na področju raziskav bo prva vodilna pobuda obravnavala izzive serijske proizvodnje elektrolizatorjev vode. Druga vodilna pobuda se osredotoča na integrirano neposredno proizvodnjo vodika na morju in njegovih derivatov na morju z uporabo vetrne energije na morju. Tretja vodilna pobuda bo preučila in ocenila potencial tehnologij za prevoz vodika.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
1.1.1 Projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
mejnik |
Zaključek postopka za prijavo interesa |
Podjetja so predložila osnutke projektov |
– |
– |
– |
Q2 |
2021 |
Postopek prijave interesa je zaključen. Opredeljeni so bili potencialni projekti in udeleženci projektov v Nemčiji. |
|
2 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
mejnik |
Izdaja prvih sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev |
Izdane odločbe o donaciji |
– |
– |
– |
Q1 |
2022 |
Odločitve o dodelitvi nepovratnih sredstev so upravičencem/vlagatelji izdali Ministrstvo za gospodarstvo in energijo (BMWi), Ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo (BMVI), Ministrstvo za okolje (BMU), kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov. |
|
3 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
cilj |
Obveznost v višini najmanj 500 000 000 EUR |
– |
milijoni EUR |
0 |
500 |
Q2 |
2024 |
Najmanj 500 000 000 EUR je bilo namenjenih projektom na področju vodika v skladu z izdanimi odločbami o dodelitvi nepovratnih sredstev. |
|
4 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
mejnik |
Ocena podpornega programa |
Objavljeno prvo poročilo o oceni (vmesno poročilo) |
– |
– |
– |
Q4 |
2025 |
Ocenjevalci so predložili prvo poročilo o vrednotenju, ki vsebuje začetno oceno neposrednih in posrednih učinkov pomoči ter oceno ustreznosti in sorazmernosti podpornega ukrepa. V ocenjevalnem poročilu se oceni zlasti uspeh pri razvoju elektrolitskih zmogljivosti, njihovo sistemsko vključevanje v energetski sistem (izogibanje ozkim grlom v omrežju), razvoj infrastrukture, ki temelji na povpraševanju, izvajanje tehnologij za razogljičenje vodika. Ocenjevalci ocenijo tudi uspešnost uvajanja vodikove tehnologije na trg in v kolikšni meri je to pomembno za energetski sistem in potrebe. Ocenjevanje se odda zunanjim in neodvisnim ocenjevalcem. |
|
5 |
1.1.1 Projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
cilj |
Prevzem obveznosti v višini 1 500 000 000 EUR |
– |
milijoni EUR |
0 |
1 500 |
Q3 |
2026 |
Vsaj 1 500 000 000 EUR je bilo namenjenih projektom na področju vodika v skladu z izdanimi odločbami o dodelitvi nepovratnih sredstev. |
|
6 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
cilj |
Vzpostavitev najmanj 300 MW zmogljivosti elektrolize |
Megavat |
0 |
300 |
Q3 |
2026 |
Ustvari se vsaj 300 MW zmogljivosti elektrolize. |
|
|
7 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic za financiranje (Förderrichtlinie) za razogljičenje v industriji |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
– |
– |
– |
Q1 |
2021 |
Smernice so začele veljati in podjetjem omogočajo oddajo vlog. |
|
8 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
cilj |
Izdaja odločb o nepovratnih sredstvih |
– |
število |
0 |
20 |
Q4 |
2024 |
Upravičencem/vlagatelji so bili izdani sklepi o nepovratnih sredstvih, ki omogočajo začetek izvajanja izbranih projektov. |
|
9 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
426,823 |
Q3 |
2026 |
Od 449 288 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo upravičencem izplačanih vsaj 426 823 000 EUR sredstev, dodeljenih izbranim projektom. |
|
10 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
cilj |
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji |
– |
Milijoni ton ekvivalenta CO2 (letno izogibanje) |
0 |
1 |
Q3 |
2026 |
Ukrep je privedel do izogibanja vsaj 1 milijonu ton ekvivalenta CO2 v 12 zaporednih mesecih v letu 2025/2026, kot je razvidno iz vmesnih/končnih poročil, ki so jih upravičenci poslali nosilcu projekta. V poročilih je navedeno, koliko emisij toplogrednih plinov je bilo preprečenih z izvedenimi projekti v primerjavi z emisijami toplogrednih plinov, do katerih bi prišlo brez posredovanja. Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, doseženo z ukrepom, se povzame v ločenem poročilu. |
|
11 |
1.1.3 Pilotni program za pogodbe o podnebnih ukrepih, ki temeljijo na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
mejnik |
Zaključek postopka prijave interesa za naročila v zvezi s podnebnimi spremembami |
Podjetja ministrstvu za okolje predložijo prijavo interesa za pogodbe o podnebnih spremembah |
– |
– |
– |
Q4 |
2021 |
Postopek prijave interesa je zaključen, pri čemer so podjetja izrazila interes, da prejmejo podporo za svoje projekte prek pogodb in projektov v zvezi s podnebnimi spremembami. |
|
12 |
1.1.3 Pilotni program za pogodbe o podnebnih ukrepih, ki temeljijo na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
mejnik |
Smernica financiranja (Förderrichtlinie) za pilotni program o pogodbah o podnebnih spremembah, ki temelji na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
– |
– |
– |
Q3 |
2022 |
Začela je veljati smernica za pilotni program o pogodbah o podnebnih spremembah na podlagi načela pogodb o ogljiku na razliko, ki podjetjem omogoča oddajo vlog. |
|
13 |
1.1.3 Pilotni program za pogodbe o podnebnih ukrepih, ki temeljijo na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
522,5 |
Q3 |
2026 |
Od 550 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo upravičencem izplačanih vsaj 522 500 000 EUR sredstev, dodeljenih izbranim projektom. |
|
14 |
1.1.4 Raziskave na področju varstva podnebja v zvezi s projekti |
cilj |
Odobritev vlog za podporo raziskovalnim projektom, povezanim s podnebjem |
– |
št. potrjenih vlog |
0 |
45 |
Q4 |
2021 |
Za financiranje so bili odobreni raziskovalni projekti, povezani s podnebjem, izbrani v okviru javnega razpisa. |
|
15 |
1.1.4 Raziskave na področju varstva podnebja v zvezi s projekti |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
57 |
Q4 |
2025 |
Od 60 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo upravičencem izplačanih vsaj 57 000 000 EUR sredstev, dodeljenih izbranim projektom. |
|
16 |
1.1.4 Raziskave na področju varstva podnebja v zvezi s projekti |
cilj |
Zaključek podprtih raziskovalnih projektov v zvezi s podnebjem |
– |
število |
0 |
45 |
Q4 |
2025 |
Projekti so bili zaključeni, kar je razvidno iz predložitve končnega poročila. |
|
17 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
mejnik |
Objava natečaja “Idea Competition ‘Hydrogen Republic Germany’” (Förderaufruf zum Ideenwettbewerb „Wasserstoffrepublik Deutschland“) |
Objava natečaja na domači strani Ministrstva za izobraževanje in raziskave |
– |
– |
– |
Q2 |
2020 |
Natečaj, vključno s pogoji za pripustitev k natečaju, je bil objavljen na domači strani ministrstva za izobraževanje in raziskave in se je začel prijavljati. |
|
18 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Izdaja odločb o nepovratnih sredstvih |
– |
Število izdanih odločb o donacijah |
0 |
150 |
Q2 |
2022 |
Upravičencem/vlagatelji so bili izdani sklepi o nepovratnih sredstvih, ki omogočajo začetek izvajanja izbranih projektov. |
|
19 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Zaključek podprtih projektov |
– |
število |
0 |
150 |
Q3 |
2026 |
Projekti so bili zaključeni, kar dokazuje razpoložljivost uradnega končnega poročila. Ta poročila podrobno opisujejo dosežene rezultate in jih primerjajo z zastavljenimi cilji. |
|
20 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
560 |
Q3 |
2026 |
Od 700 000 000 EUR, dodeljenih za vodilne projekte, je bilo upravičencem izplačanih vsaj 560 000 000 EUR. Izračun na podlagi dejansko izvršenih plačil. |
|
21 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Zavezanost vodilnim raziskovalnim in inovacijskim projektom |
– |
milijoni EUR |
0 |
665 |
Q3 |
2026 |
Od 700 000 000 EUR, dodeljenih za vodilne projekte, je bilo dodeljenih vsaj 665 000 000 EUR. |
B. KOMPONENTA 1.2: Podnebju prijazna mobilnost
Del nemškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv blažitve podnebnih sprememb s poudarkom na prometnem sektorju.
Cilj te komponente je prispevati k znatnemu zmanjšanju emisij CO2 v prometnem sektorju. Njen cilj je zlasti vzpostaviti alternativne tehnologije v prometnem sektorju na trajnosten način, da bi bile energetsko učinkovitejše, podnebju in okolju prijaznejše, s čimer bi še naprej spodbujali energetski prehod v prometu.
Podpora za razvoj trga električne mobilnosti in dopolnilne naložbe v tehnologije trajnostne mobilnosti so namenjene tudi podpori prehoda na podnebno nevtralno avtomobilsko industrijo in dobavno industrijo ter pomoči Nemčiji pri krepitvi gospodarstva na srednji in dolgi rok.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države, da se „naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na trajnostni promet, (...) raziskave in inovacije“ (priporočilo 1 za posamezne države v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
1.2.1 Naložba: Podpora za izgradnjo polnilne infrastrukture
Splošni izziv, ki ga obravnava ukrep, je potreba po razvoju rešitev za čisto mobilnost za razogljičenje prometnega sektorja. Natančneje, ta ukrep obravnava potrebo po razvoju vseprisotnega omrežja polnilne infrastrukture za e-vozila. To je eden od ključnih pogojev za uspeh elektromobilnosti, saj trenutno pomanjkanje polnilne infrastrukture zavira nakup e-vozil.
Ukrep vključuje pomoč za gradnjo polnilnih mest, vključno s potrebno priključitvijo polnilnih mest na omrežje in namestitvijo samega polnilnega mesta. Podpora je v obliki financiranja projektov za shemo nepovratnih sredstev, ki jo upravlja Ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo (BMVI). Uporablja se za javno dostopno in nejavno dostopno polnilno infrastrukturo.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
1.2.2 Naložba: Financiranje razvoja elektromobilnosti
Splošni izziv, ki ga obravnava ta ukrep, je tudi potreba po razvoju rešitev za čisto mobilnost za razogljičenje prometnega sektorja. Zlasti je usmerjen v nadaljnji razvoj trga na področju elektromobilnosti ter zlasti na razvoj občinskih in gospodarskih voznih parkov.
Ukrep vključuje finančno podporo za nakup električnih vozil v občinskih in komercialnih voznih parkih ter infrastrukturo za polnjenje, potrebno za obratovanje teh vozil. Poleg tega se podpirajo v aplikacije usmerjeni raziskovalni in razvojni projekti, razvoj projektov električne mobilnosti (občinski in komercialni) ter koncepti elektromobilnosti. Podpora je v obliki financiranja sheme nepovratnih sredstev, ki jo upravlja Ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo (BMVI).
Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2024.
1.2.3 Naložba: Podpora za nadomestitev voznega parka zasebnih vozil
Splošni izziv, ki ga obravnava ta ukrep, je enak kot pri ukrepu 1.2.2. Spodbujanje elektromobilnosti je bistven del doseganja pariških podnebnih ciljev v prometnem sektorju. Ukrep se osredotoča na izziv, ki ga predstavlja zelo majhen delež čistih elektronskih avtomobilov v celotnem voznem parku (1,2 % leta 2020), zlasti v primerjavi s 7 milijoni do 10 milijoni električnih vozil, predvidenimi v programu za podnebne spremembe do leta 2030.
Z ukrepom se znižajo nakupne cene električnih vozil, ki so običajno višje od nakupnih cen vozil z notranjim zgorevanjem, s čimer se spodbuja trg. Podpora se zagotovi izključno za spodbujanje brezemisijskih vozil in priključnih hibridov, ki oddajajo manj kot 50 g CO2/km .
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2022.
1.2.4 Naložba: Podaljšanje začetnega obdobja registracije za odobritev desetletne oprostitve davka za izključno električna vozila
Splošni izziv, ki ga obravnava ta ukrep, je enak kot pri ukrepu 1.2.2. Spodbujanje elektromobilnosti je bistven del doseganja pariških podnebnih ciljev v prometnem sektorju.
Ukrep vključuje desetletno davčno oprostitev, ki se začne z registracijo električnega vozila. Omejen je na izključno električna vozila. Izjema velja za vse fizične in pravne osebe.
Reforma se izvede do 31. marca 2026.
1.2.5 Naložba: Podpora za nakupe avtobusov z alternativnim pogonom
Splošni izziv, ki ga obravnava ta ukrep, je enak kot pri ukrepu 1.2.2. Cilj ukrepa je podpreti kroženje avtobusov na alternativna goriva v potniškem prometu. Trenutno se dizelski avtobusi še vedno uporabljajo skoraj izključno v avtobusnem prevozu. Prehod na avtobuse z nizkimi emisijami bo prispeval k manjšemu vplivu na podnebje in manjši onesnaženosti zraka.
Ukrep je sestavljen iz nepovratnih sredstev, dodeljenih na podlagi javnih razpisov. Sredstva se uporabljajo predvsem za baterijske električne avtobuse, akumulatorske trolejbuse, avtobuse na gorivne celice in avtobuse na 100-odstotni biometan. Lahko se podprejo tudi operativno potrebna infrastruktura in študije izvedljivosti o alternativnih pogonih v javnem prevozu. Pričakuje se, da bo financiranje avtobusov s pogonom na biometan ostalo omejeno (delež avtobusov s plinom v Nemčiji se je v zadnjih letih stalno zmanjševal in trenutno znaša približno 2 % vseh mestnih avtobusov v uporabi).
Izvajanje ukrepa se bo predvidoma začelo v tretjem četrtletju leta 2021 in bo zaključeno do 30. septembra 2026.
1.2.6 Naložba: Podpora za spodbujanje alternativnega železniškega pogona
Izziv, ki ga obravnava ta ukrep, je tudi razogljičenje prometnega sektorja, vendar se osredotoča na železnico. Trenutno se v železniškem tovornem prometu uporablja približno 3 200 dizelskih lokomotiv; 60 % se lahko uvrsti med zelo stara vozila z visokimi emisijami CO2 . Cilj tega ukrepa je nadomestiti ta posebej stara vozila, da bi dosegli znatno zmanjšanje emisij CO2 in onesnaževal zraka (kot so dušikovi oksidi in saje).
Ukrep je sestavljen iz finančne podpore za naročanje inovativnih železniških vozil (v smislu pogonskega sistema) ali prehoda na alternativne motorje z znatnimi prihranki CO2 na neelektričnih progah v primerjavi s konvencionalnimi dizelskimi vozili. Vloge se prednostno razvrstijo na podlagi koristi za okolje.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2024.
1.2.7 Naložba: Spodbujanje industrije, ki se ukvarja z uporabo vodika in gorivnih celic v prometu
Namen tega ukrepa je prispevati k razogljičenju prometnega sektorja v povezavi s komponento 1.1 Dekarbonizacija, zlasti z uporabo vodika iz obnovljivih virov. Cilj je podpreti konkurenčno dobavno industrijo za tehnologijo vodika in gorivnih celic. To vključuje omogočanje proizvodnje sestavnih delov gorivnih celic ter serijsko preskušanje sestavnih delov vodikovega sistema in vozil v Nemčiji.
Novi tehnološki in inovacijski center za vodik se za namene mobilnosti osredotoča na vrednostno verigo tehnologije vodika in gorivnih celic. Zagotavlja tudi razvojno, certifikacijsko in standardizacijsko zmogljivost, ki je ni mogoče izvesti brez javne podpore zaradi zgodnje faze trga in visokih stroškov. Ukrep zagotavlja tudi dodatne možnosti financiranja za avtomobilsko in dobavno industrijo prek obstoječih smernic financiranja v nacionalnem inovacijskem programu za tehnologijo vodika in gorivnih celic.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
22 |
1.2.1 Podpora za izgradnjo polnilne infrastrukture |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
Dve smernici za financiranje, objavljeni v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q4 |
2021 |
Obe smernici za financiranje sta objavljeni v zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger), kar upravičenim organizacijam/gospodinjstvi omogoča, da predložijo vloge: (1) „polnilna infrastruktura za stanovanjske stavbe“ in (2) „javno dostopna polnilna infrastruktura za električna vozila“. |
|
23 |
1.2.1 Podpora za izgradnjo polnilne infrastrukture |
cilj |
Razširitev javnega polnilnega omrežja za električna vozila |
– |
Število javno dostopnih polnilnih postaj |
0 |
50 000 |
Q4 |
2025 |
Vsaj 50 000 javno dostopnih polnilnih postaj je bilo financiranih s podporo iz sheme nepovratnih sredstev, ki jo upravlja ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo (BMVI). |
|
24 |
1.2.1 Podpora za izgradnjo polnilne infrastrukture |
cilj |
Razširitev polnilnih mest v stanovanjskih stavbah |
– |
Število polnilnih mest v stanovanjskih stavbah |
0 |
400 000 |
Q4 |
2023 |
Vsaj 400 000 polnilnih mest v stanovanjskih stavbah je bilo financiranih s podporo iz sheme nepovratnih sredstev, ki jo upravlja ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo (BMVI). |
|
25 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju, objavljenih v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger ) |
– |
– |
– |
Q4 |
2020 |
V zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) so bile objavljene smernice financiranja, ki zajemajo razvoj občinskih in komercialnih voznih parkov e-vozil in infrastrukture za polnjenje, pa tudi povezane uporabne R & D (koncepti/zasnova e-mobilnosti) in koncepti e-mobilnosti (Bundesanzeiger), ki upravičenim organizacijam/gospodinjstvi omogočajo, da predložijo vloge. |
|
26 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
cilj |
Prevzem obveznosti za sredstva |
– |
milijoni EUR |
0 |
71,25 |
Q4 |
2022 |
Od 75 000 000 EUR, dodeljenih za ta ukrep, so bile prevzete obveznosti v višini najmanj 71 250 000 EUR. |
|
27 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
cilj |
Razširitev občinskih in komercialnih voznih parkov za e-mobilnost |
– |
Število e-vozil |
0 |
4 000 |
Q2 |
2024 |
Občine, podjetja in druge upravičene organizacije so s podporo sheme nepovratnih sredstev prejele finančne obveznosti za vsaj 4 000 e-vozil. |
|
28 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
cilj |
Dokončanje predhodnih načrtov za elektromobilnost |
– |
Število zaključenih predhodnih načrtov elektromobilnosti |
0 |
80 |
Q2 |
2024 |
Za občine, podjetja ali druge upravičene organizacije je bilo zaključenih vsaj 80 predhodnih načrtov elektromobilnosti. |
|
29 |
1.2.3 Podpora za nadomestitev voznega parka zasebnih vozil |
cilj |
Podpora za nakup 240 000 električnih vozil |
– |
Število kupljenih e-vozil |
0 |
240 000 |
Q1 |
2021 |
Upravičenci so prejeli nepovratna sredstva za nakup skupno 240 000 električnih vozil na podlagi spremenjenih smernic za financiranje, ki so začele veljati 8. julija 2020. |
|
30 |
1.2.3 Podpora za nadomestitev voznega parka zasebnih vozil |
cilj |
Podpora za nakup dodatnih 320 000 električnih vozil |
– |
Število kupljenih e-vozil |
240 000 |
560 000 |
Q4 |
2022 |
Upravičenci so prejeli nepovratna sredstva za nakup (kumulativno) skupaj 560 000 električnih vozil na podlagi spremenjenih smernic o financiranju, ki so začele veljati 8. julija 2020. |
|
31 |
1.2.4 Podaljšanje začetnega obdobja registracije za odobritev desetletne oprostitve davka za izključno električna vozila |
mejnik |
Začetek veljavnosti sedmega zakona o spremembi Zakona o davku na motorna vozila |
Določba zakona o začetku veljavnosti sedmega zakona o spremembi Zakona o davku na motorna vozila |
– |
– |
– |
Q4 |
2020 |
Začela je veljati sprememba Zakona o davku na motorna vozila, da se podaljša začetno obdobje registracije za e-vozila, da bi pridobili desetletno davčno oprostitev. |
|
32 |
1.2.4 Podaljšanje začetnega obdobja registracije za odobritev desetletne oprostitve davka za izključno električna vozila |
mejnik |
Ocena ukrepa |
Ukrep se oceni pet let po začetku njegove veljavnosti v okviru, določenem v Sedmi spremembi zakona o davku na motorna vozila. |
– |
– |
– |
Q1 |
2026 |
V oceni se preuči, ali se pričakuje, da bodo davčne osnove za vozila v prihodnosti še naprej spodbujale okolju in podnebju prijazno mobilnost. V ta namen se uporabijo zlasti podatki carinske uprave in Zveznega organa za motorna promet (glej BT-Drs.19/20978, str. 16). Ocena se objavi. |
|
33 |
1.2.5 Podpora za nakup avtobusov z alternativnim pogonom |
mejnik |
Objava smernic za financiranje |
Objava v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q3 |
2021 |
Smernice za financiranje programa podpore za nakup avtobusov za prevoz potnikov z alternativnim pogonom so bile objavljene v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger). |
|
34 |
1.2.5 Podpora za nakup avtobusov z alternativnim pogonom |
cilj |
Odobritev vlog |
– |
milijoni EUR |
0 |
1 031 |
Q3 |
2025 |
Od 1 085 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo odobrenih vsaj 1 031 000 000 EUR projektov nakupa avtobusov, kar omogoča naročila ustreznih avtobusov. |
|
35 |
1.2.5 Podpora za nakup avtobusov z alternativnim pogonom |
cilj |
Vrstni red avtobusov z alternativnim pogonom |
– |
Število naročenih avtobusov |
0 |
2 800 |
Q3 |
2026 |
S podporo sheme je bilo naročenih vsaj 2 800 avtobusov z alternativnim pogonom. |
|
36 |
1.2.6 Podpora za spodbujanje alternativnega pogona tirov |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
Začetek veljavnosti |
– |
– |
– |
Q1 |
2021 |
Smernice za financiranje sheme nepovratnih sredstev za spodbujanje alternativnega železniškega pogona so začele veljati, kar upravičenim organizacijam omogoča, da predložijo vloge. |
|
37 |
1.2.6 Podpora za spodbujanje alternativnega pogona tirov |
cilj |
Odobritev vlog |
– |
milijoni EUR |
0 |
215,65 |
Q3 |
2024 |
Od 227 000 000 EUR, dodeljenih za ta ukrep, je bilo odobrenih vsaj 215 650 000 EUR projektov nakupa železnice, kar omogoča naročila ustreznih železniških vozil. |
|
38 |
1.2.6 Podpora za spodbujanje alternativnega pogona tirov |
cilj |
Vrstni red tirnih vozil z alternativnim pogonom |
– |
Število naročenih železniških vozil |
0 |
280 |
Q4 |
2024 |
Naročenih je bilo vsaj 280 železniških vozil (lokomotive) z alternativnim pogonom (za konvencionalno dizelsko gorivo) s podporo sheme, kar dokazujejo zavezujoče pogodbe o dobavi vozil s proizvajalci s strani upravičenca. |
|
39 |
1.2.7 Spodbujanje industrije, ki se ukvarja z uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe o podaljšanju obstoječih podpornih smernic (Förderrichtlinien) nacionalnega inovacijskega programa za vodik in gorivne celice (ali če niso dovolj zajete v obstoječih podpornih smernicah, začetek veljavnosti novih podpornih smernic) . |
Objava v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q4 |
2021 |
Ustrezne smernice financiranja v okviru nacionalnega inovacijskega programa za vodik in tehnologijo gorivnih celic (NIP), ki je trenutno omejen na 30. junij 2021, so bile pravočasno podaljšane in to podaljšanje je začelo veljati. Če načrtovani projekti v okviru ukrepa niso zadostno zajeti v obstoječih podpornih smernicah, se sprejmejo ločene podporne smernice. |
|
40 |
1.2.7 Spodbujanje industrije, ki se ukvarja z uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
cilj |
Odobritev projektov za industrijo vozil in dobaviteljev za uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
– |
Število odobrenih projektov |
0 |
170 |
Q4 |
2025 |
Odobrenih je bilo vsaj 170 projektov za raziskave in razvoj ter aktiviranje trga za uporabo vodika in gorivnih celic v prometu, kar omogoča začetek izvajanja financiranih projektov. |
|
41 |
1.2.7 Spodbujanje industrije, ki se ukvarja z uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
mejnik |
Ustanovitev tehnološkega in inovacijskega centra za vodikovo tehnologijo |
Vsaj delni začetek delovanja centra |
– |
– |
– |
Q3 |
2026 |
Tehnološki in inovacijski center je vsaj delno operativen, medtem ko na primer gradbena dela morda niso bila dokončana. Delno delovanje centra zagotavlja, da se lahko zagotovijo dejanske podporne storitve za podjetja in zainteresirane strani. |
C. KOMPONENTA 1.3: Podnebju prijazna obnova in gradnja
Del nemškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv blažitve podnebnih sprememb in energetskega prehoda s poudarkom na energetsko učinkoviti prenovi.
V gradbenem sektorju si Nemčija prizadeva zmanjšati emisije CO2 za približno 40 % do leta 2030 v primerjavi s sedanjimi ravnmi (120 milijonov ton ekvivalenta CO2 leta 2020). Nemčija namerava do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, tudi za stavbni fond v Nemčiji. Hkrati je treba zagotoviti, da bodo gradnja in stanovanja ostali cenovno dostopni.
Cilj podnebju prijazne komponente gradnje in prenove je prispevati k doseganju teh ciljev s povečanjem energijske učinkovitosti in deleža energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije za ogrevanje in hlajenje stavb. Sprejmejo se tudi spremljevalni ukrepi za sektor lesne gradnje k digitalizaciji, krožnosti in podnebju prijaznim praksam, saj je ugotovljeno, da les lahko predstavlja podnebju prijazen gradbeni material, gospodaren z viri, ter vodi do stroškovno učinkovitih in časovno učinkovitih metod gradnje in prenove.
Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države v zvezi z zelenim prehodom, zlasti s čistimi, učinkovitimi in integriranimi energetskimi sistemi, posredno pa tudi s povečanjem dostopnosti stanovanj (priporočilo za posamezne države 1 v letu 2019 in priporočilo 2 za posamezno državo v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
1.3.1 Naložba: Podporni program za razvoj podnebju prijazne lesne gradnje
Cilj te naložbe je pospešiti razvoj, uvajanje in razširjanje inovativnih tehnologij, postopkov, proizvodov in storitev (digitalna preobrazba), da se poveča uporaba lesa kot podnebju prijaznega gradbenega materiala. Namen ukrepa je tudi pomagati pri premagovanju strukturnih pomanjkljivosti in ovir, da bi se lahko v veliki, večnadstropni gradnji enakovredno gradili z lesom. Da bi premagali izziv prenosa znanja, inovacij in tehnologije med raziskavami in prakso, je cilj ukrepa tudi izboljšanje mreženja med podjetji, akademskimi krogi in raziskovalnimi ustanovami na področju podnebju prijazne gradnje z lesom.
V ta namen se ukrep osredotoči na svetovalne storitve (analize, ocene in priporočila), ki so usmerjene v povečanje uporabe lesa (iglavcev/odločil) in so povezane z digitalizacijo, storitvami in poslovnimi inovacijami, optimizacijo poslovanja in možnostjo recikliranja gradbenih proizvodov. Ukrep se osredotoča tudi na razvoj inovacijskih grozdov, povezanih z inovacijami in razvojem podnebju prijazne lesne gradnje. Glede na strukturo sektorja se pričakuje, da bodo glavni upravičenci do podpore MSP.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2021. To ustreza obdobju, v katerem lahko lastniki projektov zaprosijo za podporo.
1.3.2 Naložba: Mestni živi laboratoriji za energetski prehod
Mestni živi laboratoriji za energetski prehod preučujejo in dokazujejo inovativne rešitve za učinkovito in trajnostno oskrbo mestnih sosesk z energijo. Tehnološke in netehnične inovacije se preskušajo v resničnem okolju, s čimer prispevajo k tehnološkemu razvoju in prodoru na trg, hkrati pa služijo kot načrt za poznejše obsežno uvajanje integriranih rešitev.
Živi laboratoriji (vključno s tem ukrepom) so eden od sektorskih ukrepov za združevanje v okviru nemškega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Izvedejo se vsaj štirje skupni projekti živih laboratorijev, ki zajemajo vsaj 10 mestnih sosesk.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. marca 2026.
1.3.3 Naložba: Prenova stavb: zvezno financiranje energetsko učinkovitih stavb
Ta naložbeni ukrep se osredotoča na podporo za energetsko učinkovito prenovo stanovanjskih stavb. Z ukrepom se v povprečju doseže vsaj srednje temeljita prenova, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb 4 . Natančneje, glede na trenutno stanje stanovanjskega fonda in minimalno zahtevo za pridobitev podpore v okviru ukrepa (obnovljena stavba mora dosegati najmanj 100 energijskih razredov) se pričakuje, da bo v povprečju dosegla najmanj 45 % prihrankov pri porabi primarne energije in potencialno znatno več (70-odstotni prihranek) z bonusi za energijo iz obnovljivih virov in boljšimi razredi energetske učinkovitosti.
Izvajanje ukrepa v okviru nemškega načrta za okrevanje in odpornost naj bi se začelo do 1. julija 2021 in končalo do 31. avgusta 2026. Poleg tega Nemčija načrtuje podaljšanje ukrepa tudi po letu 2026 s financiranjem iz nacionalnega proračuna.
C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
42 |
1.3.1 Podporni program za razvoj podnebju prijaznega lesnega sektorja |
mejnik |
Smernice za financiranje za spodbujanje podnebju prijazne gradnje lesa |
Objava v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) in začetek veljavnosti smernic za financiranje |
– |
– |
– |
Q1 |
2021 |
Smernice so bile objavljene v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger), ki podjetjem in upravičenim organizacijam omogoča, da zaprosijo za financiranje. |
|
43 |
1.3.1 Podporni program za razvoj podnebju prijaznega lesnega sektorja |
cilj |
Odobritev projektov, povezanih z razvojem podnebju prijazne gradnje lesa |
– |
Število odobrenih projektov |
0 |
20 |
Q2 |
2022 |
Odobrenih je bilo vsaj 20 projektov, ki so upravičencem omogočili začetek njihovega izvajanja. |
|
44 |
1.3.2 živi občinski laboratoriji za energetski prehod |
cilj |
Odobritev projektov „živi laboratoriji“ |
– |
Število odobrenih projektov |
0 |
4 |
Q4 |
2023 |
Z odločbo o nepovratnih sredstvih so bili odobreni vsaj štirje skupni projekti živih laboratorijev, kar je omogočilo začetek njihovega izvajanja. |
|
45 |
1.3.2 živi občinski laboratoriji za energetski prehod |
cilj |
Dokončanje projektov mestne soseske |
– |
število |
0 |
10 |
Q1 |
2026 |
Preizkušeni so bili inovativni obrati za učinkovito in trajnostno oskrbo z energijo, ki delujejo v 10 mestnih soseskah. 10 izvedenih projektov v sosedstvu dokazano dosega zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji v primerjavi s konvencionalno oskrbo stavb z energijo, kar prispeva k razogljičenju v gradbenem sektorju. |
|
46 |
1.3.3 Obnova stavb: zvezno financiranje energetsko učinkovitih stavb |
mejnik |
Smernice financiranja za podporo energetsko učinkoviti prenovi stavb |
Objava smernic za financiranje v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q3 |
2021 |
Objavljene so bile smernice, ki gospodinjstvom in upravičenim organizacijam omogočajo, da zaprosijo za financiranje. |
|
47 |
1.3.3 Obnova stavb: zvezno financiranje energetsko učinkovitih stavb |
cilj |
Dokončanje energetsko učinkovitih prenov 10 000 stanovanjskih enot. |
– |
Število obnovljenih stanovanjskih enot |
0 |
10 000 |
Q4 |
2024 |
V okviru programa podpore je bilo prenovljenih vsaj 10 000 stanovanjskih enot; ustrezna dela so bila v celoti izvedena in ustrezna nepovratna sredstva so bila izplačana. |
|
48 |
1.3.3 Obnova stavb: zvezno financiranje energetsko učinkovitih stavb |
cilj |
Dokončanje energetsko učinkovitih prenov nadaljnjih 30 000 stanovanjskih enot |
– |
število |
10 000 |
40 000 |
Q2 |
2026 |
V okviru programa podpore je bilo obnovljenih vsaj 40 000 stanovanjskih enot; ustrezna dela so bila v celoti izvedena in ustrezna nepovratna sredstva so bila izplačana. |
D. KOMPONENTA 2.1: Podatki kot surovina prihodnosti
Cilji te komponente načrta za okrevanje in odpornost Nemčije so podpreti prehod na varno in dinamično podatkovno gospodarstvo s spodbujanjem podatkovno vodenih inovacij v okviru podatkovne strategije 5 , ki jo je nemška zvezna vlada sprejela 27. januarja 2021, ter z naložbami v raziskave, razvoj, inovacije in prvo industrijsko uporabo na strateških tehnoloških področjih, povezanih z obdelavo podatkov (mikroelektronika ter infrastruktura in storitve v oblaku naslednje generacije) v okviru obsežnih večdržavnih pobud.
Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o naložbah v digitalni prehod (priporočilo za posamezne države 1 v letu 2019 in priporočilo 2 za posamezne države v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
2.1.1 Reforma: Inovativna podatkovna politika za Nemčijo
Cilj ukrepa je spodbujati izmenjavo in inovativno uporabo podatkov. Njegov namen je zlasti obravnavati pomanjkanje infrastrukture, podatkovno pismenost, spodbude za izmenjavo podatkov in spodbude za naložbe v podatkovno gospodarstvo .
Naložba vključuje podporo projektom, izbranim predvsem prek razpisov za zbiranje predlogov, ki zajemajo naslednje dejavnosti:
-omrežja ter raziskave in razvoj programske opreme za visokozmogljivostno računalništvo;
-pilotni projekti/primeri uporabe/resnični laboratoriji („regulativni podatkovni peskovniki“) za preskušanje in znanstveno spremljanje modelov razširjanja podatkov;
-raziskovalna mreža šestih živih laboratorijev, ki preiskuje anonimizacijo podatkov na nekaterih področjih uporabe, kot so zdravstvo, avtomobilska industrija, maloprodaja in proizvodnja;
-raziskovalne projekte o tehnologijah za anonimizacijo podatkov;
-ukrepi za razvoj podatkovne pismenosti na različnih znanstvenih področjih (vključno s tistimi, ki so manj podatkovno intenzivni);
-podatkovno znanstveno-tehnološki laboratoriji , povezani z nacionalno infrastrukturo raziskovalnih podatkov;
-podpora mladim raziskovalcem na področju podatkovne znanosti;
-podpora univerzam pri ponovni uporabi, izmenjavi in upravljanju raziskovalnih podatkov;
-spremljanje podatkovnih spretnosti nemškega prebivalstva;
-tečaji podatkovne pismenosti za študente in druge učence;
-raziskave in inovacije na področju arhitekture, institucij in prostorov za podatkovno družbo;
-razvoj prosto razpoložljivega nabora orodij za večjo podatkovno pismenost; ter
-pilotni projekt o sodelovanju na področju podatkov v vrednostni verigi hrane.
Podpira se tudi poseben sklop ukrepov za izboljšanje podatkovne pismenosti in uporabe podatkov v zvezni upravi. Zajemajo:
-pregled stanja in analizo že sprejetih ukrepov za izboljšanje podatkovne pismenosti;
-evidentiranje pristojnosti v zvezi s podatki v službah javne uprave;
-ustanovitev vodij podatkovnih znanstvenikov ali podobnih vlog na zveznih ministrstvih;
-vzpostavitev in krepitev notranjih podatkovnih laboratorijev in podatkovnih kompetenčnih centrov na zveznih ministrstvih in agencijah, vključno z zunanjim ministrstvom, Zveznim ministrstvom za šolstvo in raziskave, Zvezno agencijo za okolje, Zveznim ministrstvom za obrambo, Zveznim ministrstvom za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Zveznim inštitutom za varnost in zdravje pri delu ter nemško korporacijo za mednarodno sodelovanje; ter
-ustanovitev digitalne akademije na zvezni akademiji za javno upravo, ki bo združevala vse možnosti usposabljanja v podporo digitalizaciji.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
2.1.2 Naložba: Mikroelektronika in komunikacijske tehnologije IPCEI
Cilj ukrepa je prispevati k čezmejni pobudi, katere cilj je Evropski uniji zagotoviti zmogljivosti za oblikovanje elektronike in uvedbo naslednje generacije zanesljivih procesorjev z nizko močjo in drugih elektronskih komponent.
Pobuda naj bi se izvajala prek načrtovanega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI) 6 .
Naložba vključuje zagotavljanje podpore nemškim udeležencem v projektih, ki se bodo izvajali v okviru načrtovanega IPCEI.
Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.
2.1.3 Naložba: Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS)
Cilj ukrepa je prispevati k obsežni čezmejni pobudi, katere cilj je spodbujanje razvoja in prve industrijske uporabe pametnih oblakov in rešitev na robu, ki so zelo inovativne, popolnoma interoperabilne, zelo varne, energetsko učinkovite in popolnoma skladne z varstvom podatkov.
Pobuda naj bi se izvajala prek načrtovanega IPCEI.
Naložba vključuje zagotavljanje finančne podpore nemškim udeležencem v projektih, ki se bodo izvajali v okviru načrtovanega IPCEI.
Izbirna merila zagotavljajo, da več kot 50 % teh projektov obravnava energetsko učinkovitost kot eno od njihovih ključnih prednostnih nalog in je v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za energetsko učinkovitost podatkovnih središč.
Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.
D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
.
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
49 |
2.1.1 Inovativna podatkovna politika za Nemčijo |
mejnik |
Začetek projektov |
Začetek vseh projektov |
– |
– |
– |
Q4 |
2022 |
Začeli so se vsi projekti in dejavnosti ukrepa. Kjer je to ustrezno, so bili izbirni postopki zaključeni in izbrani projekti so se že začeli. |
|
50 |
2.1.1 Inovativna podatkovna politika za Nemčijo |
cilj |
Razvoj človeških virov in zmogljivosti na zveznih ministrstvih |
– |
Odstotek zveznih ministrstev s podatkovnimi enotami in laboratoriji za notranje podatke |
0 |
95 |
Q3 |
2026 |
Vsaj 95 % zveznih ministrstev je ustanovilo enoto za znanost s podatki ali enakovredno enoto ter notranji podatkovni laboratorij. |
|
51 |
2.1.1 Inovativna podatkovna politika za Nemčijo |
cilj |
Izvrševanje proračuna – izplačilo vsaj 464 400 000 EUR za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
464,4 |
Q3 |
2026 |
Od 516 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo vsaj 464 400 000 EUR izplačanih za predvidene projekte in dejavnosti. |
|
52 |
2.1.2 IPCEI Mikroelektronika in povezljivost |
mejnik |
Zasnova vsebine načrtovanega IPCEI |
Zaključek nacionalnega postopka razpisa za prijavo interesa za opredelitev projektov v Nemčiji |
– |
– |
– |
Q2 |
2021 |
Postopek prijave interesa je zaključen. Opredeljeni so bili potencialni projekti in udeleženci projektov v Nemčiji. |
|
53 |
2.1.2 IPCEI Mikroelektronika in povezljivost |
cilj |
Začetek prvih projektov |
– |
Število projektov |
0 |
10 |
Q4 |
2022 |
Podpisanih je bilo deset sklepov o nepovratnih sredstvih. |
|
54 |
2.1.2 IPCEI Mikroelektronika in povezljivost |
cilj |
Izvrševanje proračuna – izplačilo vsaj 1 275 000 000 EUR za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
1 275 |
Q3 |
2026 |
Od 1 500 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, so bile prevzete obveznosti za vsaj 1 425 000 000 EUR (s podpisom sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev), najmanj 1 275 000 000 EUR pa je bilo izplačanih projektom. |
|
55 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
mejnik |
Začetek projektov R&D&I |
Podpis sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekte R&D&I |
– |
– |
– |
Q4 |
2022 |
Sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev so bili podpisani za vse projekte R&D&I, ki jih zajema odločba o državni pomoči IPCEI. Izbirna merila so zagotovila, da več kot 50 % teh projektov obravnava energetsko učinkovitost kot eno od njihovih ključnih prednostnih nalog in je v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za energetsko učinkovitost podatkovnih središč. |
|
56 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
mejnik |
Dokončanje projektov R&D&I in začetek obsežnega pilotiranja primerov uporabe |
Objava poročila o stanju projektov |
– |
– |
– |
Q4 |
2024 |
Objavljeno je bilo poročilo o stanju pobude. |
|
57 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
cilj |
Prva industrijska uporaba rešitev, razvitih v okviru ukrepa. |
– |
Število primerov uporabe, obravnavanih v obsežnih pilotnih projektih, ki se sčasoma obravnavajo pri prvi industrijski uporabi |
0 |
1 |
Q3 |
2026 |
Za vsaj enega od primerov uporabe, obravnavanih v obsežni pilotni fazi, se opravi prva industrijska uporaba. |
|
58 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
cilj |
Izvrševanje proračuna - izplačilo vsaj 637 500 000 EUR za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
637,5 |
Q3 |
2026 |
Od 750 000 000 EUR, dodeljenih za ta ukrep, je bilo vsaj 712 500 000 EUR dodeljenih (s podpisom sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev), najmanj 637 500 000 EUR pa je bilo izplačanih projektom. Več kot 50 % financiranih projektov je energetsko učinkovitost obravnavalo kot eno od njihovih ključnih prednostnih nalog in upoštevalo evropski kodeks ravnanja za energetsko učinkovitost podatkovnih središč. |
E. KOMPONENTA 2.2: Digitalizacija gospodarstva
Cilji dela nemškega načrta za okrevanje in odpornost so podpreti digitalni prehod nemškega gospodarstva in izzive, ki iz njega izhajajo. Komponenta obravnava bistvene vidike, kot so raziskave in inovacije na področju digitalnih tehnologij ter znanja in spretnosti. Njegov namen je tudi zagotoviti posebno podporo avtomobilskemu in železniškemu sektorju.
Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o naložbah v digitalni prehod (priporočilo za posamezne države 1 v letu 2019 in priporočilo 2 za posamezne države v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
2.2.1 Naložba: Naložbeni program proizvajalca vozil/dobavitelja
Cilj ukrepa je zagotoviti podporo digitalnemu in ekološkemu prehodu avtomobilske industrije v okviru programa, namenjenega podpori v prihodnost usmerjenih naložb proizvajalcev vozil in dobavne industrije 7 .
Naložba vključuje financiranje projektov, ki se izberejo s štirimi razpisi za zbiranje predlogov, ki ustrezajo trem modulom in obravnavajo:
-modul (a):
onaložbe v avtomobilski sektor, ki podpirajo zlasti v prihodnost usmerjene naložbene projekte malih in srednjih podjetij v avtomobilski industriji, da bi proizvodni postopki postali energetsko učinkovitejši in digitalni; ter
opodpora raziskovalnim in razvojnim projektom na področju digitalizacije proizvodnih procesov in industrije 4.0 v avtomobilski industriji.
-modul (b):
opodpora raziskovalnim in razvojnim projektom na področju avtomatizirane vožnje, inovativnih pogonskih sistemov in gradnje lahkih vozil v tehnologijah vozil.
-modul (c):
opodpora regionalnim inovacijskim grozdom za preoblikovanje avtomobilske industrije, pri čemer se obravnava zlasti dobavna industrija in osredotočanje na prenos tehnologije med podjetji iz regij, ki so jih še posebej prizadele strukturne spremembe, prehod na podnebno nevtralen pogon ter digitalizacija in posodobitev proizvodnih procesov industrije.
Podpirajo se le prihodnje naložbe, ki pomembno prispevajo k digitalizaciji in podnebnim ciljem programa, ki ga je začela Nemčija, da bi podprla v prihodnost usmerjene naložbe proizvajalcev vozil in dobavne industrije. Zato se v okviru ukrepa ne zagotovi usmerjena podpora za tehnologije motorjev na fosilna goriva v avtomobilskem sektorju.
Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.
2.2.2 Reforma: Zvezni program „Oblikovanje omrežij stalnega izobraževanja in usposabljanja (mreže CET)“
Cilj ukrepa je podpreti t. i. „mreže CET“, ki spodbujajo organizacijo dejavnosti usposabljanja, zlasti za zaposlene v MSP. Natančneje, cilj je podpreti vzpostavitev ali razvoj mrež za strokovni razvoj, da bi se podjetjem med drugim omogočilo, da izkoristijo izkušnje drugih podjetij ter izobraževalnih in svetovalnih središč in institucij ter tako razvijejo svoj strateški razvoj in načrtovanje usposabljanja. Ta „združenja za znanja in spretnosti“ sodelujočim ponudnikom usposabljanja omogočajo tudi, da prilagodijo svojo ponudbo.
Naložba vključuje podporo približno 40 pilotnih projektov, izbranih z enim od razpisov za zbiranje predlogov, organiziranih v okviru zveznih programov „Oblikovanje omrežij CET“.
Reforma se izvede do 31. decembra 2024.
2.2.3 Naložba: Center za raziskave na področju digitalizacije in tehnologije Bundeswehr (dtec.bw)
Cilj ukrepa je podpreti raziskovalne in inovacijske dejavnosti na strateških tehnoloških področjih za prihodnost, da bi prispevali h krepitvi nemške ter evropske digitalne in tehnološke suverenosti.
Naložba vključuje podporo raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim dejavnostim, ki jih vodi center za raziskave o digitalizaciji in tehnologiji Bundeswehr (dtec.bw).
Ustrezni raziskovalni projekti se osredotočajo na digitalna področja in ključne tehnologije za prihodnost v skladu s prednostnimi nalogami zvezne vlade na področju visokotehnološke strategije („trajnost“, „podnebna zaščita in energija“, „mobilnost“, „Varnost“ ter „Ekonomija in delo 4.0“):
-Vesoljske raziskave, letalsko in vesoljsko inženirstvo ter vesoljske komunikacije;
-Senzorska tehnologija in integrirani senzorski sistemi;
-Inovativna, povezana mobilnost;
-Kibernetska varnost, vključno s kvantnimi komunikacijami;
-Raziskave o tveganju, kritični infrastrukturi, varnosti in konfliktih;
-Tehnologije, metode in učinki digitalizacije (npr. aditivna proizvodnja);
-Digitalizacija energetskega in proizvodnega sektorja, trajnostni razvoj infrastrukture;
-Umetna inteligenca, robotika in inteligentni fizični sistemi; ter
-Znanja in spretnosti za digitalni svet dela ter vodilni modeli prihodnosti.
Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.
2.2.4 Naložba: Spodbujanje digitalizacije železnic z zamenjavo programov konvencionalnih prepletenosti/hitro tira za pospešitev uvajanja „Digital Rail Germany“ (SLP)
Cilj ukrepa je podpreti digitalizacijo železnic v okviru pobude „Digital Rail Germany“ in „hitrega“ programa za njeno pospešitev. Ta pobuda združuje javne in zasebne deležnike (med drugim Zvezni organ za železniški promet (EBA), raziskovalne in tehnične organizacije ter industrijo), da bi razvili standardizirane, interoperabilne in modularne komponente za digitalizacijo železniškega prometa.
Naložba vključuje financiranje sedmih pilotnih projektov programa, katerih cilj je razviti rešitve za nadomestitev starih serij signala in sistemov za zaščito nivojskih prehodov z varnostnimi sistemi najnovejše digitalne generacije.
Štirje od teh projektov bodo uveljavljenim podjetjem omogočili certifikacijo novih rešitev v operativnem okviru, ostali trije pa bodo dodatnim ponudnikom omogočili, da svoje rešitve potrdijo v laboratorijskih testih. Nove rešitve, ki jih razvijejo ti projekti, so združljive s tehničnimi specifikacijami programa „Digital Rail Germany“. Prav tako naj bi bili nadgradljivi in združljivi z naknadno nadgradnjo ETCS (evropski sistem za nadzor vlakov) s pomočjo enotnih sistemskih vmesnikov.
Naložba se izvede do 31. decembra 2021.
E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
59 |
2.2.1 Program naložb proizvajalcev/dobaviteljev vozil |
mejnik |
Objava vseh smernic za financiranje |
Objava smernic za financiranje v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q1 |
2021 |
Vse smernice financiranja za štiri vrste podpornih ukrepov v okviru programa so bile objavljene v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) in so postale pravno zavezujoče. |
|
60 |
2.2.1 Program naložb proizvajalcev/dobaviteljev vozil |
cilj |
Odobritev projektov |
– |
Število odobrenih projektov |
0 |
401 |
Q1 |
2023 |
Odobrenih je bilo vsaj 401 projektov financiranja (za tri module), ki so prejeli sklep o podpori za izvajanje. |
|
61 |
2.2.1 Program naložb proizvajalcev/dobaviteljev vozil |
cilj |
Uspešen zaključek projektov |
– |
Število uspešno zaključenih projektov |
0 |
531 |
Q3 |
2026 |
Uspešno je bilo zaključenih vsaj 531 projektov financiranja, odobrenih med letoma 2021 in 2026. |
|
62 |
2.2.2 Zvezni program „Oblikovanje nadaljnjih omrežij CET“ |
mejnik |
Objava smernic za financiranje |
Objava smernic za financiranje v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q2 |
2020 |
Smernice za financiranje so bile objavljene v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) in so postale pravno zavezujoče. |
|
63 |
2.2.2 Zvezni program „Oblikovanje nadaljnjih omrežij CET“ |
cilj |
Dejavna udeležba dodatnih podjetij v mrežah CET |
– |
Število dodatnih podjetij, ki sodelujejo v mrežah CET |
0 |
200 |
Q4 |
2022 |
V omrežjih CET sodeluje vsaj 200 dodatnih podjetij. Ta podjetja sodelujejo pri zbiranju potreb po usposabljanju, oblikovanju novih ukrepov ali modulov usposabljanja in uporabi predlaganih ukrepov ali modulov usposabljanja skupaj z drugimi podjetji (uporaba informacij in udeležba le na dogodkih se ne štejeta za aktivno udeležbo). Pri tem cilju se upoštevajo samo podjetja, ki še niso bila določena kot partnerji pri sodelovanju na začetku zadevne koalicije znanj in spretnosti. |
|
64 |
2.2.2 Zvezni program „Oblikovanje nadaljnjih omrežij CET“ |
cilj |
Revizija ali preoblikovanje ukrepov ali podmodulov usposabljanja kot rezultat dela mrež CET |
– |
Število revidiranih ali preoblikovanih ukrepov usposabljanja |
0 |
60 |
Q4 |
2024 |
Vsaj 60 ukrepov ali podmodulov usposabljanja je bilo preoblikovanih ali revidiranih ob upoštevanju digitalnih znanj in spretnosti, ki so jih začele ali spodbujale mreže CET ali ki upoštevajo rezultate ocen potreb, ki so jih izvedli usklajevalni organi mrež CET. |
|
65 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
cilj |
Začetek raziskovalnih projektov |
– |
Število projektov |
0 |
68 |
Q1 |
2021 |
Podpisanih je bilo vsaj 68 nepovratnih sredstev, financiranih pa je bilo 68 projektov, ki lahko začnejo raziskovalne dejavnosti. |
|
66 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
mejnik |
Poročilo o raziskavah in rezultatih prenosa |
Objava poročila zveznemu ministrstvu za obrambo, ki potrjuje uspešen napredek projektov |
– |
– |
– |
Q4 |
2023 |
Objavljeno je bilo poročilo zveznemu ministrstvu za obrambo, ki potrjuje napredek financiranih projektov v smislu rezultatov raziskav, sodelovanja, prenosa znanja in prenosa tehnologije z vsaj (skupno): -200 publikacij; -70 začetih sodelovanja z drugimi raziskovalnimi inštituti; -30 začetih sodelovanja z industrijskimi podjetji in zagonskimi podjetji; -15 sodelovanje z agencijami zveznih oboroženih sil in javno upravo; -10 prototipov zrelih tehnologij; ter -10 patentnih prijav. Poleg tega je nemški znanstveni svet objavil tudi zunanjo oceno ukrepa. |
|
67 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
cilj |
Nadaljevanje projektov |
– |
Število projektov, ki so bili ocenjeni kot zadovoljivo napredovali |
0 |
40 |
Q2 |
2024 |
Na podlagi vmesne ocene se šteje, da vsaj 40 projektov zadovoljivo napreduje in lahko nadaljujejo svoje dejavnosti. |
|
68 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
cilj |
Izvrševanje proračuna - izplačilo 700 000 000 EUR za podporo |
– |
Sredstva, izplačana projektom |
0 |
700 |
Q3 |
2026 |
Projektom, ki so prejeli podporo v okviru ukrepa, je bilo izplačanih vsaj 700 000 000 EUR. |
|
69 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
mejnik |
Poročilo o raziskavah in rezultatih prenosa |
Objava poročila zveznemu ministrstvu za obrambo, ki potrjuje uspešen napredek projektov |
– |
– |
– |
Q3 |
2026 |
Objavljeno je bilo poročilo zveznemu ministrstvu za obrambo, ki potrjuje splošni uspeh financiranih projektov v smislu rezultatov raziskav, sodelovanja, prenosa znanja in prenosa tehnologije z vsaj (skupno): -400 publikacij; -Zaključenih 60 doktoratov; -100 začetih sodelovanja z drugimi raziskovalnimi inštituti; -70 začetih sodelovanja z industrijskimi podjetji in zagonskimi podjetji; -30 začetih sodelovanja z agencijami zveznih oboroženih sil in javno upravo; -20 prototipov zrelih tehnologij; -20 patentnih prijav; ter -10 zagonskih projektov. |
|
70 |
2.2.4 Spodbujanje digitalizacije železnic z zamenjavo konvencionalnih povezljivih/hitrih programov za pospešitev uvajanja „Digital Rail Germany“ |
mejnik |
Podpis sporazuma o financiranju za „hitri“ program med zvezno vlado in Deutsche Bahn AG |
Podpisana pogodba o financiranju med zvezno vlado in Deutsche Bahn AG |
– |
– |
– |
Q4 |
2020 |
Sporazum o financiranju med zvezno vlado in Deutsche Bahn AG je bil podpisan. |
|
71 |
2.2.4 Spodbujanje digitalizacije železnic z zamenjavo konvencionalnih povezljivih/hitrih programov za pospešitev uvajanja „Digital Rail Germany“ |
mejnik |
Vmesno poročilo o izvajanju |
Vmesno poročilo o izvajanju programa, ki ga je DB Netz AG predložila zveznemu ministrstvu za promet in infrastrukturo (BMVI) in Zveznemu organu za železniški promet (EBA). |
– |
– |
– |
Q2 |
2021 |
DB Netz AG je Zveznemu ministrstvu za promet in infrastrukturo (BMVI) in Zveznemu organu za železnice (EBA) predložila poročilo o izvajanju programa. |
|
72 |
2.2.4 Spodbujanje digitalizacije železnic z zamenjavo konvencionalnih povezljivih/hitrih programov za pospešitev uvajanja „Digital Rail Germany“ |
cilj |
Uspešen zaključek pilotnih projektov |
– |
Število zaključenih pilotnih projektov |
0 |
7 |
Q4 |
2021 |
Uspešno je bilo zaključenih sedem pilotnih projektov programa, katerih cilj je razviti rešitve za zamenjavo starih serij signala in sistemov za zaščito nivojskih prehodov z varnostnimi sistemi zadnje digitalne generacije, pri čemer so bili pogoji delovanja potrjeni vsaj za štiri, za druge pa validacija v laboratorijskih pogojih. |
F. KOMPONENTA 3.1: Digitalizacija izobraževanja
Del nemškega načrta za okrevanje in odpornost je osredotočen na zagotavljanje finančne podpore za naložbe v digitalni prehod v izobraževanje. Splošni cilj je omogočiti več in boljše digitalno poučevanje in učenje v različnih sistemih izobraževanja in usposabljanja v Nemčiji.
Ta komponenta obravnava izziv digitalnega izobraževanja v Nemčiji. Dolgo opredeljeni izziv se je zaradi pandemije COVID-19 še poslabšal, saj je s tem povezana omejitev gibanja povzročila zaprtje izobraževalnih objektov, kot so šole, izobraževalne ustanove in univerze. S prehodom na spletno izobraževanje se učni procesi prekinejo zaradi neoptimalne infrastrukture in osnovnih digitalnih znanj in spretnosti.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države v zvezi z usmerjanjem naložb v digitalni prehod, zlasti v izobraževanje (priporočilo 2 za posamezno državo leta 2020 in 1 v letu 2019), ter izboljšanjem rezultatov izobraževanja in ravni znanj in spretnosti prikrajšanih skupin (priporočilo 2 za posamezno državo v letu 2019).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
3.1.1: naložba: Naložbeni program za učitelje
Cilj te naložbe je zagotoviti izvedljivost digitalnega poučevanja in učenja v vseh šolah v Nemčiji. To pomeni, da je treba učitelje opremiti z mobilnimi digitalnimi napravami na podlagi posojanja. Ukrep je del širšega okvira, ki podpira digitalno izobraževanje, ki ga le delno podpira nemški načrt za okrevanje in odpornost. Šole zagotovijo zagotavljanje digitalnih naprav.
Naložba se izvede do 31. decembra 2021.
3.1.2 Reforma: Izobraževalna platforma
Cilj tega ukrepa je razviti in vzpostaviti prvo nacionalno izobraževalno platformo za vseobsegajočo izobraževalno področje, ki z digitalnimi sredstvi podpira učeči se razvoj kompetenc skozi njihove posamezne učne poti. Platforma povezuje obstoječe in nove učne ponudbe in učno gradivo ter omogoča širok in odprt dostop.
Izvajanje ukrepa se bo predvidoma začelo do 31. marca 2022 in bo zaključeno do 31. decembra 2025.
3.1.3 Reforma: Izobraževalna središča odličnosti
Cilj tega ukrepa je izboljšati in institucionalizirati digitalno izobraževanje kot del vzpostavljenega okvira za izobraževanje učiteljev in nadaljnje izobraževanje. Ukrep z zagotavljanjem znanstvenih vsebin podpira razvoj in vzpostavitev kompetenčnih centrov za digitalno izobraževanje na podlagi sistema sodelovanja med ustanovami za izobraževanje učiteljev in institucijami za usposabljanje na delovnem mestu, univerzami in raziskovalnimi inštituti.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
3.1.4 Naložba: Posodobitev ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil
Namen te naložbe je do 60 različnih izobraževalnih ustanov zveznih oboroženih sil ( Bundeswehr ) opremiti s sodobno informacijsko tehnologijo. Ukrep vključuje temeljito analizo trenutnega stanja in potreb po nadgradnji v različnih institucijah ter naknadno uvedbo potrebne opreme in sistemov.
Naložba se izvede do 31. marca 2023.
F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki |
Kvantitativni kazalniki |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
(za mejnike) |
(za cilje) |
|||||||||
|
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
|||||
|
73 |
3.1.1 Naložbeni program za učitelje |
mejnik |
Upravni dogovor: |
Sklenitev upravnega sporazuma med zvezno vlado Nemčije in organi upravljanja na ravni zveznih dežel |
– |
– |
– |
Q1 |
2021 |
Objava upravnega sporazuma med zvezno vlado Nemčije in organi upravljanja na ravni zveznih dežel za izvedbo te naložbe v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger). |
|
74 |
3.1.1 Naložbeni program za učitelje |
cilj |
Izplačilo vsaj 475 000 000 EUR za podprte projekte |
– |
milijoni EUR |
0 |
475 |
Q1 |
2022 |
Od 500 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo vsaj 475 000 000 EUR izplačanih za zagotavljanje digitalne opreme za učitelje. |
|
75 |
3.1.1 Naložbeni program za učitelje |
mejnik |
Ocena sprememb v digitalni infrastrukturi in uporaba digitalnih medijev v šolah |
Končno poročilo o ocenjevanju |
– |
– |
– |
Q4 |
2025 |
Ocenjevalno poročilo programa potrjuje, da so učitelji opazili izboljšanje digitalne infrastrukture, ki je na voljo, in uporabe digitalnih medijev v šolah. |
|
76 |
3.1.2 Izobraževalna platforma |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic za financiranje prototipov platforme za izobraževanje in začetih javnih naročil |
Objava smernic za financiranje in javnega razpisa v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q1 |
2022 |
Začele so veljati finančne smernice za razvoj treh ločenih prototipov metaplatforme o izobraževanju ter za medsebojno združljive raziskovalne projekte, ki so dostopni učencem in učiteljem. Glede na rezultate teh projektov se pojasnijo ključne razsežnosti projektnih specifikacij in začne se postopek javnega naročanja. |
|
77 |
3.1.2 Izobraževalna platforma |
mejnik |
Začetek beta različice izobraževalne platforme |
Začetek beta različice platforme na spletni strani zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave (BMBF) |
– |
– |
– |
Q3 |
2023 |
Beta različica izobraževalne platforme je spletna, vse storitve in funkcije, ki jih je zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMBF) v funkcionalnem opisu opredelilo kot prednostno nalogo. Te funkcije vključujejo dostop do informacij, uporabniški profil, sodelovanje, upravljanje identitete in dostopa, klepetalnice, potek dela, poštni predal. Začetek izvajanja spremljajo dodatni pregledi varnosti in varstva podatkov ter uspešni preskusi obremenitve. |
|
78 |
3.1.2 Izobraževalna platforma |
mejnik |
Končno ocenjevalno poročilo z odločitvijo o prihodnosti izobraževalne platforme |
Objava končnega poročila o oceni v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q3 |
2024 |
Končno poročilo o oceni izobraževalne platforme je bilo objavljeno z oceno, ki potrjuje, da je bil projekt uspešen v skladu z merili za spremljanje projekta. Projekt je uspešen, če se priporoča nadaljevanje izobraževalne platforme ali če se ugotovi, da bodo storitve in funkcije prototipov prevzeli in nadaljevali drugi deležniki na podlagi rezultatov projekta. |
|
79 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
mejnik |
Začetek veljavnosti prvih smernic za financiranje in javnega razpisa za agencijo za izvajanje projektov za celotni program |
Objava prvih smernic za financiranje v zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) in objava javnega razpisa na platformi za oddajo naročil. |
– |
– |
– |
Q4 |
2021 |
Pod vodstvom zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave (BMBF) so začele veljati in objavljene prve smernice o financiranju. Agencija za izvajanje projektov je bila izbrana na podlagi vlog, prejetih na podlagi javnega razpisa na platformi za oddajo naročil. |
|
80 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
cilj |
Odobritev najmanj 45 raziskovalnih projektov |
– |
Število odobrenih in nedokončanih raziskovalnih projektov |
0 |
45 |
Q3 |
2022 |
Agencija za izvajanje projektov je odobrila vsaj 45 raziskovalnih projektov, ki še potekajo. Rezultati so bili objavljeni prek zveznega uradnega lista (Bundesanzeiger) in spletne strani BMBF . |
|
81 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
mejnik |
Začetek veljavnosti treh dodatnih smernic o financiranju |
Objava dodatnih smernic za financiranje v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) |
– |
– |
– |
Q3 |
2022 |
Pod vodstvom zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave (BMBF) so začele veljati in objavljene tri dodatne smernice financiranja, od katerih ima vsaka posebno tematsko usmeritev. |
|
82 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
cilj |
Zaključek raziskovalnih projektov |
– |
Število zaključenih raziskovalnih projektov |
0 |
45 |
Q3 |
2026 |
Zaključenih je bilo vsaj 45 raziskovalnih projektov, kar je razvidno iz končnega poročila o oceni, v katerem so predstavljeni rezultati podprtih raziskovalnih projektov in prikazana dodana vrednost za usposabljanje učiteljev v digitalnem in digitalno podprtem poučevanju v vsaki zvezni deželi. Rezultati so bili predstavljeni na zaključni prireditvi in na spletni strani BMBF. |
|
83 |
3.1.4 Posodobitev ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil |
mejnik |
Podpisana projektna pogodba |
Pogodba o projektu, podpisana s ponudnikom storitev IT |
– |
– |
– |
Q1 |
2021 |
Projektna pogodba za začetno fazo ocenjevanja informacijskih sistemov ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil (Bundeswehr) je bila podpisana med zveznim uradom zveznih oboroženih sil za opremo, informacijsko tehnologijo in podporo med službami (BBAAINBw), civilnim višjim zveznim organom, ki je neposredno podrejen zveznemu ministrstvu za obrambo (BMVg) , in ponudnikom informacijske tehnologije, ki določa ključne korake pri prihodnjem ocenjevanju. |
|
84 |
3.1.4 Posodobitev ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil |
cilj |
Analiza izobraževalnih ustanov in opredelitev njihovih potreb po IT |
– |
Število v celoti analiziranih izobraževalnih ustanov |
0 |
60 |
Q1 |
2022 |
Zvezno ministrstvo za obrambo (BMVg) je sprejelo poročilo o oceni. To poročilo dokazuje, da so bila analizirana informacijska okolja in potrebe 60 prvotno imenovanih izobraževalnih ustanov ter da so bile opredeljene potrebe in možnosti za izvajanje. |
|
85 |
3.1.4 Posodobitev ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil |
cilj |
Zaključek posodobitve 60 izobraževalnih ustanov |
– |
Število izobraževalnih ustanov, za katere je bila izvedena posodobitev |
0 |
60 |
Q1 |
2023 |
Končno poročilo o oceni je sprejelo zvezno ministrstvo za obrambo (BMVg). To poročilo potrjuje, da so bili na podlagi rezultatov analiz, opravljenih v 60 institucijah, v razpoložljivem času in v razpoložljivih proračunih dokončani potrebni izvedbeni ukrepi. Rezultati procesa, napredek, ki je bil že dosežen v zvezi z usposabljanjem in izobraževanjem, se prikažejo in začrtajo pot naprej za naslednja leta. |
G. KOMPONENTA 4.1: Krepitev socialne vključenosti
Ta komponenta nemškega načrta za okrevanje in odpornost mobilizira sredstva za izboljšanje različnih vidikov socialne vključenosti: (i) vključevanje žensk in staršev na trg dela na splošno, (ii) izboljšanje učnih rezultatov in znanj za študente z učnimi zaostanki, pogosto iz prikrajšanih okolij, (iii) ohranjanje vajeništev, s čimer se podpira vstop mladih na trg dela, (iv) zaščita plačila in delovnih mest na domu s preprečevanjem povečanja davčnega primeža ter (v) izboljšanje preglednosti v vseh treh stebrih pokojninskega sistema in s tem dostop do socialne zaščite.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države v zvezi z osredotočanjem ekonomske politike, povezane z naložbami, na izobraževanje in preusmeritev obdavčitve z dela (priporočilo za posamezne države 1 v letu 2019), zmanjšanje dejavnikov, ki odvračajo od dela več ur, sprejetje ukrepov za zaščito dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ob hkratnem ohranjanju ustreznosti ravni pokojnin ter izboljšanje učnih rezultatov in ravni znanj in spretnosti prikrajšanih skupin (priporočilo za posamezne države 2 v letu 2019) ter osredotočanje naložb v izobraževanje (posebno priporočilo za državo 1 v letu 2019 in 2 v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
4.1.1 Naložba: Naložbeni program „Financiranje otroškega varstva“ 2020/21: posebni sklad „Razširitev otroškega dneva - skrb za otroke“
Cilj ukrepa je spodbujati ustvarjanje novih ustanov za varstvo otrok in prenovo obstoječih ustanov, s čimer se bo ustvarilo 90 000 dodatnih mest.
V ta namen zvezna vlada zagotavlja podporo deželam in lokalnim oblastem, da bi te vlagale v nove stavbe, razširitve, preureditve, obnove, prenove in opremo.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2022.
4.1.2 Reforma: Socialno jamstvo 2021
Cilj ukrepa je preprečiti, da bi finančni učinek COVID-19 povzročil povečanje velikega prispevka za socialno varnost, spodkopalo plačilo za doma in povečalo stroške dela.
V ta namen zvezna vlada zagotovi fiskalne transferje za sklade socialne varnosti, da se zapolni njihova finančna vrzel, s čimer se prepreči, da bi prispevna stopnja prispevkov za socialno varnost v letu 2021 presegla 40 %.
Reforma se izvede do 31. decembra 2021.
4.1.3 Naložba: Podpora vajeništvu
Cilj ukrepa je preprečiti zmanjšanje števila vajeništev zaradi COVID-19.
V ta namen vlada zagotovi finančno podporo MSP, ki se odločijo za vajence in ohranjajo svojo sedanjo raven usposabljanja, ustvarjajo dodatna vajeništva, se izogibajo skrajšanemu delovnemu času (Kurzarbeit) vajencem ali odhajajo vajence iz podjetij, ki so postala plačilno nesposobna.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2022.
4.1.4 Naložba: Pedagoška podpora učencem z učnimi zaostanki
Cilj ukrepa je preprečiti ukoreninjenje začasnih zaostankov pri učenju zaradi motenj, povezanih s COVID-19.
V ta namen zvezna vlada zagotovi finančno podporo deželam, da bi te učencem zagotovile dodatne tečaje in mentorstvo, s poudarkom na osrednjih predmetih in ključnih kompetencah, kot so nemščina, matematika in naravoslovje.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. septembra 2022.
4.1.5 Reforma: Pregled digitalnih pokojnin
Cilj tega ukrepa je ustvariti digitalni pregled pokojnin, portal, ki državljanom zagotavlja informacije o njihovih individualnih pokojninah iz vseh treh pokojninskih stebrov (obveznih pokojnin, pokojnin v podjetjih in zasebnih pokojnin).
V ta namen nemški pokojninski sklad (Deutsche Rentenversicherung Bund) vzpostavi informacijski portal o pokojninah, ki vključuje različne zainteresirane strani, da se zagotovi združevanje ustreznih informacij o pokojninah, s preskušanjem in razvojem pa zagotavlja uporabniku prijazen portal.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
G.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
86 |
4.1.1 Naložbeni program „Financiranje otroškega varstva“ 2020/21: posebni sklad „Razširitev otroškega dneva - skrb za otroke“ |
mejnik |
Začetek veljavnosti Zakona o financiranju otroškega varstva in zveznega zakona o finančni pomoči ter izvedbenih predpisov na ravni zveznih dežel |
Določba zakona o začetku veljavnosti Zakona o financiranju otroškega varstva in zveznega zakona o finančni pomoči ter podzakonskih predpisov za posamezne dežele |
– |
– |
– |
Q4 |
2020 |
Začele so veljati spremembe Zakona o financiranju otroškega varstva in Zveznega zakona o finančni pomoči (KitaFinHG) za podaljšanje dnevnega varstva otrok. Zvezne dežele so sprejele zvezne predpise in jih natančneje opredelile v svojih deželnih predpisih. |
|
87 |
4.1.1 Naložbeni program „Financiranje otroškega varstva“ 2020/21: posebni sklad „Razširitev otroškega dneva - skrb za otroke“ |
mejnik |
Objava vmesnega poročila v skladu z zakonom KitaFinHG |
Objava vmesnih poročil s številčnimi dokazi (financiranje, število mest za varstvo otrok, število subvencioniranih naprav) v skladu s pravnimi določbami in ustreznimi razpravami o usklajevanju med zvezno vlado in zveznimi deželami. |
– |
– |
– |
Q4 |
2023 |
Objavljeno je bilo vmesno poročilo o odobrenih in ustvarjenih prostorih za varstvo otrok ter naložbah v opremo (člen 30(2) in (3) KitaFinHG). Zadevne dežele so zvezni vladi poročale o stanju izvajanja, vključno s financiranjem, številom mest za varstvo otrok in številom subvencionirane opreme, v skladu z obveznostmi spremljanja in usmerjanja. |
|
88 |
4.1.1 Naložbeni program „Financiranje otroškega varstva“ 2020/21: posebni sklad „Razširitev otroškega dneva - skrb za otroke“ |
cilj |
Dokončanje vseh ukrepov |
– |
Dodatna mesta za otroško varstvo |
0 |
90 000 |
Q4 |
2025 |
Zvezne dežele so predložile končno poročilo o izvajanju po zaključku pregledov porabe sredstev. Poročilo potrjuje, da je bilo v ustanovah za dnevno varstvo otrok (Kindertageseinrichtungen) in otroškem dnevnem varstvu (Kindertagespflege) po vsej Nemčiji ustvarjenih 90 000 novo financiranih mest za varstvo otrok pred vstopom v šolo. |
|
89 |
4.1.2 socialno jamstvo 2021 |
mejnik |
Preverjanje povprečne stopnje prispevkov za socialno varnost za leto 2021 |
Izračunana skupna stopnja prispevkov za socialno varnost, ki ni presegla 40 % |
– |
– |
– |
Q4 |
2021 |
Skupna stopnja prispevkov za socialno varnost se izračuna za leto 2021 in ugotovi se, da se ni zvišala nad 40 %. Skupna stopnja prispevkov za socialno varnost se izračuna kot vsota prispevnih stopenj za pokojnine, brezposelnost, dolgotrajno oskrbo (brez dodatka za otroke) in zdravstveno zavarovanje, vključno s povprečno dodatno stopnjo prispevkov v skladu s členom 242a Socialnega zakonika V (SGB V). |
|
90 |
4.1.3 Podpora vajeništvu |
mejnik |
Začetek veljavnosti revidiranih smernic za financiranje zveznega programa Ausbildungsplätze sichern |
Objava revidiranih smernic za financiranje |
– |
– |
– |
Q2 |
2021 |
Revidirane smernice financiranja, ki zajemajo celoten zvezni program Ausbildungsplätze sichern, so bile objavljene v zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger), kar odraža odločitev vlade z dne 17. marca 2021. |
|
91 |
4.1.3 Podpora vajeništvu |
cilj |
Odliv podpore zveznemu programu Ausbildungsplätze sichern |
– |
milijoni EUR |
0 |
652,5 |
Q4 |
2022 |
Od 725 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo v okviru programa izplačanih vsaj 652 500 000 EUR. |
|
92 |
4.1.3 Podpora vajeništvu |
cilj |
Odločitve o oddaji vlog za zvezni program Ausbildungsplätze sichern |
– |
Število upravičenih vlog, ki jim je bilo dodeljeno financiranje |
0 |
70 000 |
Q4 |
2022 |
Najmanj 70 000 upravičenim vlogam je bilo dodeljeno financiranje v okviru programa. |
|
93 |
4.1.4 Podpora pri izobraževanju za učence z učnimi zaostanki |
mejnik |
Dogovor med zvezno vlado in zveznimi deželami o zagotavljanju učne podpore učencem z zaostanki pri učenju zaradi pandemije. |
Zvezne dežele in zvezna vlada sprejmejo sporazum o financiranju |
– |
– |
– |
Q2 |
2021 |
Zvezna vlada in zvezne dežele so sprejele sporazum o financiranju, ki določa pogoje za financiranje učne podpore. |
|
94 |
4.1.4 Podpora pri izobraževanju za učence z učnimi zaostanki |
cilj |
1 000 000 učencev je prejelo podporo pri učenju |
– |
Število učencev, ki prejemajo podporo v okviru programa |
0 |
1 000 000 |
Q3 |
2022 |
Kot je razvidno iz poročila o spremljanju, je vsaj 1 000 000 učencev v okviru programa prejelo podporo pri učenju. |
|
95 |
4.1.5 Pregled digitalnih pokojnin |
mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o digitalnem pregledu pokojnin |
Določba zakona o začetku veljavnosti zakona o digitalnem pregledu pokojnin. |
– |
– |
– |
Q1 |
2021 |
Zakon o digitalnem pregledu pokojnin (RentÜG) je bil objavljen v Zveznem uradnem listu (Bundesanzeiger) in je začel veljati. |
|
96 |
4.1.5 Pregled digitalnih pokojnin |
mejnik |
Zaključek razvojne in prve operativne faze. |
Portal je na voljo in je bil preizkušen v prvi fazi delovanja. ZfDR je usmerjevalnemu odboru v nadaljnjo razpravo predložil poročilo o oceni prve operativne faze. |
– |
– |
– |
Q4 |
2023 |
Usklajevalni organ, pristojen za pregled digitalnih pokojnin (ZfDR, Zentrale Stelle für die Digitale Rentenübersicht) , je v skladu s členom 6(3) RentÜG pripravil poročilo o oceni prve operativne faze, v katerem je ocenjena dosežena stopnja uporabnosti in izvedljivosti za ponudnike pokojninskih zavarovanj. V poročilu so jasno opredeljeni možni ukrepi za izboljšave in nove funkcije, o katerih se bo nadalje razpravljalo v usmerjevalnem odboru. |
|
97 |
4.1.5 Pregled digitalnih pokojnin |
mejnik |
Zaključek izvajanja izboljšav, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj v prvi operativni fazi. |
Po poročilu o oceni in posvetovanju z usmerjevalnim odborom so bile uvedene izboljšave in po potrebi nove funkcije. Digitalni pregled pokojnin zajema večino obstoječih pokojninskih pravic v zvezi s tistimi ponudniki pokojninskih zavarovanj, ki so na splošno zavezani k sodelovanju na podlagi zakona. |
– |
– |
– |
Q1 |
2026 |
Po predložitvi poročila o oceni se določijo konkretni cilji glede pogostosti uporabe in kritja pokojninskih pravic. Cilj glede pogostosti uporabe in cilja glede kritja pokojninskih pravic je dosežen v prvem četrtletju leta 2026 ali pa se sprejmejo nadaljnji ukrepi za izboljšanje sprejemanja s strani uporabnikov, kot je sprejetje uredbe o določitvi referenčnega datuma za obveznost za ponudnike pokojninskih zavarovanj, da sodelujejo v digitalnem pregledu pokojnin, ki zajema ponudnike pokojninskih zavarovanj, ki morajo svojim strankam predložiti letne izpiske prejemkov. |
H. KOMPONENTA 5.1: Krepitev zdravstvenega sistema, odpornega na pandemijo
Namen te komponente nemškega načrta za okrevanje in odpornost je povečati odpornost zdravstvenega sektorja, vključno s pretresi, ki jih povzročijo pandemije. Posebni cilji ukrepov v okviru te komponente so digitalizacija javnih zdravstvenih uradov, ki imajo pomembno vlogo pri obvladovanju pandemije v Nemčiji, digitalizacija bolnišnic za povečanje njihove učinkovitosti in odpornosti ter raziskave in razvoj cepiv proti virusu SARS-CoV-2.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države za mobilizacijo ustreznih virov in krepitev odpornosti sistema zdravstvenega varstva, vključno z uvedbo storitev e-zdravja (priporočilo 1 za posamezne države v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
5.1.1 Reforma: Krepitev digitalnih in tehničnih virov javne zdravstvene službe
Cilj ukrepa je posodobiti urade javnega zdravstva, zlasti s povečanjem njihove digitalizacije in interoperabilnosti sistemov IT, da se javnozdravstvene pisarne povežejo z drugimi akterji v sistemu javnega zdravstva. Ukrep zajema uvedbo informacijskega sistema po vsej državi za spremljanje razvoja pandemije in povečanje splošne ravni digitalne zrelosti v javnih zdravstvenih uradih v naslednjih letih.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
5.1.2 Naložba: Program bolnišnic, ki bodo kos izzivom prihodnosti
Cilj ukrepa je bolnišnicam omogočiti, da v kratkem času vlagajo v posodobitev, tudi z digitalizacijo. Ukrep vključuje ustanovitev sklada, iz katerega bolnišnice lahko prejmejo finančno podporo za številne projekte posodobitve, na primer za izboljšanje svoje digitalne infrastrukture, zmogljivosti za izredne razmere, telemedicine, robotike ali informacijske tehnologije in kibernetske varnosti.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
5.1.3 Naložba: Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2
Cilj ukrepa je podpreti raziskave in razvoj cepiv proti virusu SARS-CoV-2, da bi se zmanjšala resnost in trajanje pandemije. Naložba vključuje finančno podporo nemškim proizvajalcem cepiv za povečanje njihove razvojne in proizvodne zmogljivosti ter povečanje števila bolnikov v fazah kliničnega preskušanja. Namen tega je dolgoročno okrepiti farmacevtski/biotehnološki sektor v Nemčiji ter zagotoviti širšo osnovo in prožnost za odzivanje na sedanje in prihodnje pandemije.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2022.
H.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
98 |
5.1.1 Krepitev digitalnih in tehničnih virov javne zdravstvene službe |
cilj |
Celovita uporaba nemškega elektronskega poročanja in informacijskega sistema za zaščito pred okužbami po vsej državi (Deutsches Elektronisches Melde- und Informationssystem für den Infektionsschutz, Demis) |
– |
Odstotek javnih zdravstvenih zavodov, ki uporabljajo zdravilo Demis |
0 |
100 |
Q1 |
2021 |
Pristojni deželni organi uporabljajo Demis za registracijo oseb v okviru SARS-CoV-2 in za izpolnjevanje zahtev glede poročanja iz člena 8(1)(2) zakona o zaščiti okužb 8 . |
|
99 |
5.1.1 Krepitev digitalnih in tehničnih virov javne zdravstvene službe |
cilj |
Napredek javnih zdravstvenih uradov v smeri digitalne zrelosti |
– |
odstotek |
0 |
35 |
Q1 |
2024 |
Vsaj 35 % javnih zdravstvenih uradov je do konca četrtega četrtletja leta 2023 digitaliziralo svojo digitalno zrelost za vsaj dve stopnji v vsaj dveh kategorijah v uporabljenem sistemu digitalne zrelosti v primerjavi z njihovo stopnjo digitalne zrelosti leta 2021. |
|
100 |
5.1.1 Krepitev digitalnih in tehničnih virov javne zdravstvene službe |
cilj |
Napredek javnih zdravstvenih uradov v smeri digitalne zrelosti |
– |
odstotek |
35 |
70 |
Q3 |
2026 |
V primerjavi z ravnjo digitalne zrelosti leta 2021 je vsaj 70 % javnih zdravstvenih uradov izboljšalo svojo digitalno zrelost za vsaj dve stopnji v tretjem četrtletju leta 2026 v vsaj treh kategorijah v uporabljenem sistemu digitalne zrelosti. |
|
101 |
5.1.2 Program bolnišnicam, ki bodo kos izzivom prihodnosti |
cilj |
Vloge, vložene pri zveznem uradu za socialno varnost, v višini najmanj 2 700 000 000 EUR |
– |
Obseg financiranja (v milijonih EUR) za vloge, vložene pri zveznem uradu za socialno varnost |
0 |
2 700 |
Q2 |
2022 |
Od 3 000 000 000 EUR, dodeljenih za ta ukrep, so bile do roka za oddajo vlog 31. decembra 2021 predložene vloge v višini vsaj 2 700 000 000 EUR pri zveznem uradu za socialno varnost za projekte bolnišnic v okviru programa, namenjene bolnišnicam, ki bodo kos izzivom prihodnosti. Zvezni urad za socialno varnost do 31. marca 2022 objavi zahtevani obseg financiranja. |
|
102 |
5.1.2 Program bolnišnicam, ki bodo kos izzivom prihodnosti |
cilj |
Povečanje digitalne zrelosti za vsaj 35 % bolnišnic |
– |
Odstotek bolnišnic s povečano digitalno zrelostjo |
0 |
35 |
Q4 |
2023 |
Vsaj 35 % bolnišnic, katerih vloga za financiranje v okviru programa je bila odobrena za bolnišnice, primerne za prihodnost, je svojo digitalno zrelost v vsaj dveh kategorijah, povezanih s programom, povečalo na bolnišnice, ki so odporne na prihodnost, in sicer za vsaj dve stopnji digitalne zrelosti v uporabljenem sistemu digitalne zrelosti v primerjavi z oceno z dne 30. junija 2021. |
|
103 |
5.1.2 Program bolnišnicam, ki bodo kos izzivom prihodnosti |
cilj |
Izvajanje vsaj 75 % zadevnih projektov digitalizacije |
– |
Odstotek zaključenih projektov digitalizacije |
0 |
75 |
Q3 |
2026 |
Vsaj 75 % projektov digitalizacije, ki so bili v okviru programa financirani bolnišnicam, odpornim na prihodnost, in ki bi, če ne bodo v celoti izvedeni do 31. decembra 2024, privedli do finančnih znižanj, določenih v skladu z zakonom o prihodnosti bolnišnic (Krankenhauszukunftsgesetz 9 ), je bilo v celoti izvedenih do 31. avgusta 2026. |
|
104 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
mejnik |
Odobritev prvega cepiva proti virusu SARS-CoV-2 s strani regulativnega organa |
Priporočilo Evropske agencije za zdravila za odobritev cepiva proti virusu SARS-CoV-2, ki ga je razvilo eno od treh podprtih podjetij |
– |
– |
– |
Q4 |
2020 |
Odobritev cepiva proti virusu SARS-CoV-2, ki ga je razvilo eno od treh podjetij, podprtih z ukrepom 5.1.3. |
|
105 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
cilj |
Vlogo za odobritev cepiva proti virusu SARS-CoV-2 pri Evropski agenciji za zdravila vloži drugi kandidat za cepivo, ki prejema podporo. |
Vlogo za pridobitev dovoljenja za cepivo pri Evropski agenciji za zdravila vloži druga družba treh družb, ki so prejele podporo. |
– |
– |
– |
Q3 |
2021 |
Za odobritev cepiva proti virusu SARS-CoV-2 od treh, ki jih podpira ukrep 5.1.3., je zaprosila Evropska agencija za zdravila. |
|
106 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
cilj |
Izplačilo najmanj 712 500 000 EUR za raziskave na področju cepiv, ki jih podpira ta posebni program |
– |
milijoni EUR |
0 |
712,5 |
Q3 |
2022 |
Od 750 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu, je bilo najmanj 712 500 000 EUR (95 % skupnega financiranja) izplačanih upravičencem za raziskave na področju cepiv. |
|
107 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
mejnik |
Konec programa |
Dokončanje in dokončna revizija poročil o uporabi in vseh končnih poročil |
– |
– |
– |
Q4 |
2022 |
Vsa končna poročila o porabi sredstev so bila predložena in revidirana. |
I. KOMPONENTA 6.1: Sodobna javna uprava
Del nemškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive posodobitve nemške javne uprave. Cilj komponente je odločno spodbujati digitalizacijo javne uprave ter zmanjšati upravno breme za podjetja in državljane, kadar sodelujejo z vlado.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države o izboljšanju digitalnih javnih storitev na vseh ravneh (priporočilo 2 za posamezne države v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
I.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
6.1.1 Reforma: Ekosistem evropske identitete
Cilj ukrepa je ustvariti digitalni, odprt in varen ekosistem, ki vzpostavlja in preverja identitete in osebne dokumente na spletu, ne da bi se pri tem zanašal na večje zasebne platforme. To vključuje osebne osebne izkaznice in dokumente, kot so diplome, sistem pa je odprt tudi za druge vrste prijav ter preverjanje identitete podjetij in naprav na internetu stvari. Ekosistem je na voljo za uporabo upravam in zasebnemu sektorju v EU in zunaj nje.
Ukrep vključuje razvoj tehničnih sestavnih delov in standardov, podpiranje prizadevanj za interoperabilnost pri drugih pobudah, zagotavljanje suverene identifikacije in spodbujanje ekosistema z razvojem primerov začetne uporabe. Prve aplikacije, ki jih je treba razviti, subvencionira in usmerja vlada, vendar se ob napredku ekosistema pričakuje, da bo zasebni sektor neodvisno razvijal aplikacije.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025. Pričakuje se, da se bo ekosistem po tej točki še naprej izvajal.
6.1.2 Reforma: Digitalizacija uprave - izvajanje zakona o spletnem dostopu
Cilj ukrepa je zagotoviti digitalni dostop do javnih storitev do leta 2022 v skladu z zakonom o spletnem dostopu 10 . Glede na nemški zvezni sistem javne storitve zagotavljajo zvezna raven ter državne in lokalne oblasti, kar znatno povečuje raven potrebnega usklajevanja.
Ukrep zajema digitalizacijo 100 svežnjev storitev, ki spadajo v pristojnost dežel za izvajanje, in 115 svežnjev storitev, ki so v pristojnosti zvezne vlade.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2022.
6.1.3 Reforma: Digitalizacija uprave - posodobitev registrov
Cilj ukrepa je omogočiti enostavno, varno in digitalno izmenjavo podatkov, shranjenih v različnih nemških registrih. To državljanom in podjetjem omogoča, da svoje podatke predložijo samo enkrat, namesto da bi morali iste podatke večkrat predložiti različnim organom.
Ukrep vključuje razvoj potrebne tehnične arhitekture in povezovanje vsaj 18 najpomembnejših registrov. Za dosego teh ciljev in vodenje projekta se ustanovi organ za posodabljanje registra (Registermodernisierungsbehörde) .
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
I.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki |
Kvantitativni kazalniki |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
(za mejnike)
|
(za cilje) |
|||||||||
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
108 |
6.1.1 ekosistem evropske identitete |
cilj |
Začetek pilotnega projekta za digitalno prijavo v hotelu |
– |
Število hotelov z digitalno prijavo |
0 |
100 |
Q3 |
2021 |
Začel se je izvajati pilotni projekt, ki zaposlenim v štirih velikih nemških podjetjih omogoča digitalno prijavo na tri velike nemške hotelske verige, v katerih sodeluje vsaj 100 hotelov. Pilotni projekt zagotavlja prve tehnične elemente in vpoglede v nadaljnji razvoj ekosistema. |
|
109 |
6.1.1 ekosistem evropske identitete |
cilj |
Dokončanje dodatnih primerov, ki jih podpira vlada, poleg prijave pilota v hotel. |
– |
Število zadev v zvezi s prošnjami |
1 |
5 |
Q3 |
2022 |
Po prvem primeru pilotne aplikacije je bilo zaključeno izvajanje vsaj štirih dodatnih prijavnih primerov (kot so odprtje bančnih računov prek spleta, upravljanje dostopa, spletno sklepanje pogodb o telefonu ali odprtje računov strank v e-trgovanju), pri čemer je vsak vključeval vsaj 10 000 uporabnikov. Primeri uporabe so bili vključeni v obstoječe sisteme in po potrebi so bili uvedeni novi vmesniki. |
|
110 |
6.1.1 ekosistem evropske identitete |
cilj |
Zagotavljanje dodatnih primerov uporabe, ki presegajo pilotne projekte, z malo ali brez vladne podpore za njihovo izvajanje |
– |
Število zadev v zvezi s prošnjami |
5 |
10 |
Q4 |
2024 |
Sistem je bil dodatno razširjen z izvajanjem vse manj primerov uporabe, ki jih podpira vlada, in obstaja vsaj deset primerov uporabe z vsaj 10 000 uporabniki. Vsaj dve pobudi ali lastniške rešitve decentralizirane identifikacije (kot je dokazilo o cepljenju) so interoperabilne s sistemom. |
|
111 |
6.1.2 Digitalizacija uprave - izvajanje zakona o spletnem dostopu (OZG) |
cilj |
Izpolnitev posameznih sporazumov med glavnim oddelkom in vodilno deželo |
– |
Število posameznih sporazumov |
0 |
14 |
Q3 |
2021 |
Med vodilnim oddelkom in vodilno zvezno državo, v kateri so opredeljeni operativni dogovori, je bilo sklenjenih vsaj 14 posameznih sporazumov za izvajanje zakona o spletnem dostopu. Izvajanje je v skladu z načelom „vse za vse“. Posamezni sporazumi zagotavljajo pravno podlago za sodelovanje in izvajanje na podlagi dela. |
|
112 |
6.1.2 Digitalizacija uprave - izvajanje zakona o spletnem dostopu (OZG) |
cilj |
Go-Lives of online access Act Service bundles (Onlinezugangsgesetz-Leistungen) |
– |
Število spletnih storitev v živo |
0 |
70 |
Q4 |
2021 |
V živo je vsaj 70 svežnjev javnih storitev (na voljo širši javnosti prek spleta). |
|
113 |
6.1.2 Digitalizacija uprave - izvajanje zakona o spletnem dostopu (OZG) |
cilj |
Razširjena digitalizacija zveznih upravnih storitev kot storitev „vse za vse“ |
– |
Število eno za vse spletne storitve, ki se izvajajo v živo |
0 |
215 |
Q4 |
2022 |
Vsaj 100 najpomembnejših upravnih služb zveznih dežel se izvaja po vsej državi kot eno za vse storitve ter dodatnih 115 služb zvezne vlade. |
|
114 |
6.1.3 Digitalizacija posodobitve upravljanja registrov |
mejnik |
Zaključek pilotnih projektov za preizkušanje pilotnih registrov |
Pripravljen konec pilotnega dokumenta in ocenjevalnega dokumenta |
– |
– |
– |
Q4 |
2023 |
Zaključek pilotnega projekta za preskušanje pilotnih registrov v skladu z Zakonom o identifikacijski številki (Identifikationsnummerngesetz 11 ) in Zakonom o posodobitvi registra (Registermodernisierungsgesetz 12 ). |
|
115 |
6.1.3 Digitalizacija uprave - posodobitev registrov |
mejnik |
Zaključek izvajanja enotne arhitekture za napredek načela „samo enkrat“ |
Osrednji arhitekturni elementi so pripravljeni za povezavo z lastniškimi registri |
– |
– |
– |
Q4 |
2023 |
Standardizirana tehnična arhitektura je pripravljena na povezavo s prednostnimi registri za izvajanje načela „samo enkrat“. Vzpostavijo se pravne podlage za povezovanje prednostnih registrov. Vzpostavi se upravljanje (upravljanje več projektov) za nadzor povezave med registri. |
|
116 |
6.1.3 Digitalizacija uprave - posodobitev registrov |
cilj |
Prednostna povezava uporabniških registrov s ciljno arhitekturo „samo enkrat“ |
– |
Število prednostnih registrov, ki se izvajajo samo enkrat |
0 |
18 |
Q4 |
2025 |
Vsaj 18 od prednostnih registrov je povezanih z eno infrastrukturo za izvajanje načela „samo enkrat“. |
J. KOMPONENTA 6.2: Zmanjšanje ovir za naložbe
Ta komponenta nemškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava ovire za naložbe, ki upočasnjujejo javne in zasebne naložbe v Nemčiji. Zmanjšanje ovir za naložbe omogoča pravočasno porabo sredstev ter olajšuje naložbe v zeleni in digitalni prehod. Poleg tega povečuje odpornost Nemčije na gospodarske pretrese in prispeva k spodbujanju domačega povpraševanja, kar lahko zmanjša presežek na tekočem računu, ki je bil večkrat opredeljen kot makroekonomsko neravnotežje za Nemčijo.
Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o doseganju stalnega trenda povečevanja zasebnih in javnih naložb ter povečanju naložb (priporočilo za posamezne države 1 v letu 2019 in priporočilo 1 za posamezno državo v letu 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
J.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
6.2.1 Reforma: Skupni program zvezne vlade in zveznih dežel za učinkovito upravljanje, ki koristi državljanom in podjetjem
Cilj ukrepa je povečati učinkovitost uprave, njeno usmerjenost v prihodnost in spodbujanje inovacij. Njegov namen je med drugim pospešiti postopke načrtovanja in odobritve, dodatno poenotiti zahteve, s katerimi se soočajo nižje ravni države, da zaprosijo za finančne subvencije, da se zagotovi hitrejši odliv sredstev, pospeši gradnja stanovanj in poveča število uspešnih prenosov lastništva podjetij na naslednjo generacijo.
Ukrep vključuje ustanovitev delovne skupine, sestavljene iz zvezne ravni in zveznih dežel , ki bo pripravila predloge za izboljšanje učinkovitosti javne uprave na 11 področjih (kot je podrobno opisano v mejnikih), ki se bodo izvajali do leta 2025.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. marca 2025.
6.2.2 Reforma: Razširitev svetovalnih storitev družbe PD – Berater der öffentlichen Hand GmbH
Cilj ukrepa je povečati dejavnost javnih naložb, zlasti na občinski ravni, tako da se občinam in drugim javnim subjektom omogoči, da programe javnega financiranja bolje vključijo v svoje naložbene projekte, ter izboljša izvajanje naložb v informacijsko tehnologijo v šolah.
Ukrep je sestavljen iz dveh podukrepov, ki ju bo izvedla družba PD - Berater der öffentlichen Hand GmbH (PD), javno podjetje za svetovanje, ki je večinoma v lasti zvezne države in zveznih dežel. Cilj prvega podukrepa je podpreti občine in druge javne subjekte pri prestrukturiranju programa financiranja ter izboljšati umerjanje programov javnega financiranja glede na potrebe občin in drugih javnih subjektov. Drugi podukrep se nanaša na digitalizacijo šol, pri čemer bo PD razvijala koncepte in svetovala šolskim organom.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
6.2.3 Reforma: Pospešitev postopkov načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju
Cilj ukrepa je znatno pospešiti postopke načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju. Cilj tega je povečati zmogljivost prometnih poti in olajšati širitev podnebju prijaznih načinov prevoza, da bi dosegli podnebne cilje Nemčije.
Ukrep zajema izvajanje in ocenjevanje treh zakonov, in sicer zakona o pospeševanju naložb (Investitionsbeschleunigungsgesetz 13 ), najnovejšega zakona o pospešitvi načrtovanja (Planungsbeschleunigungsgesetz III 14 ) in ukrepa-akta-pripravljalnega akta (Maßnahmengesetzvorbereitungsgesetz 15 ).
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.
J.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki |
Kvantitativni kazalniki |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
(za mejnike) |
(za cilje) |
|||||||||
|
|
Enota merjenja |
Izhodiščna raven |
Ciljna raven |
Četrtletje |
Leto |
|||||
|
117 |
6.2.1 Skupni program zvezne vlade in zveznih dežel za učinkovito upravljanje, ki koristi državljanom in podjetjem |
mejnik |
Prvo poročilo o napredku za konferenco predsednikov ministrov (MPK) |
Prvo poročilo o napredku objavljeno |
– |
– |
– |
Q2 |
2021 |
Prvo poročilo predsednikom vlad zvezne vlade in zveznih dežel je bilo objavljeno in zajema seznam ukrepov iz programa zvezne vlade/dežel, ki jih je treba nadalje preučiti in obdelati. Izhodišče poročila je naslednjih enajst področij ukrepanja:
– Izboljšanje finančne podpore občinam;
– Izboljšanje prenosa lastništva podjetij prek posebne projektne skupine;
|
|
118 |
6.2.1 skupni program zvezne vlade in zveznih dežel za učinkovito upravljanje, ki koristi državljanom in podjetjem |
mejnik |
Drugo poročilo o napredku za konferenco predsednikov ministrov |
Objavljeno drugo poročilo o napredku |
– |
– |
– |
Q2 |
2022 |
Objavljeno poročilo o napredku opredeljuje ukrepe, ki se izvajajo pod vodstvom zvezne vlade in/ali zveznih dežel. Poročilo o napredku vsebuje naslednje elemente: Ime ukrepa; status (začetek, zaključen, se še ni začel); naslednji mejnik; pričakovani končni datum. |
|
119 |
6.2.1 skupni program zvezne vlade in zveznih dežel za učinkovito upravljanje, ki koristi državljanom in podjetjem |
cilj |
Zaključek ukrepov iz poročila o napredku |
– |
Odstotek zaključenih ukrepov |
0 |
80 |
Q1 |
2025 |
Dokončanje izvajanja vsaj 80 % ukrepov, opredeljenih v drugem poročilu o napredku. |
|
120 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
mejnik |
Začetek svetovanja PD za izbrane programe financiranja |
Dogovor z zveznimi ministrstvi o izbiri programov financiranja |
– |
– |
– |
Q4 |
2022 |
Ustrezni programi financiranja so bili opredeljeni v PD skupaj z ustreznimi zveznimi ministrstvi, začel pa se je tudi projekt posvetovanja za izboljšanje umerjanja teh programov financiranja glede na potrebe prejemnikov. |
|
121 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
cilj |
Opravljena posvetovanja |
– |
Število opravljenih posvetovanj |
0 |
100 |
Q3 |
2024 |
100 posvetovanja z upravičenci programa financiranja, ki so lahko tudi del bolj obsežne svetovalne službe za naložbe, so bila zaključena ali so v postopku izvajanja. |
|
122 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
cilj |
Razviti koncepti za revizijo programov financiranja |
– |
Število konceptov revizije |
0 |
4 |
Q3 |
2024 |
Koncepti revizije so bili razviti za štiri programe financiranja, ki vsebujejo tudi vpogled v oblikovanje drugih programov. |
|
123 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
mejnik |
Razširjanje informacij o pridobljenih izkušnjah |
Objavljen priročnik zveznega ministrstva za finance o financiranju |
– |
– |
– |
Q3 |
2026 |
Objava vodnika zveznega ministrstva za finance o tem, kako oblikovati programe javnega financiranja za ukrepe javne infrastrukture, da se omogoči boljši odtok sredstev. |
|
124 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
cilj |
Opravljena posvetovanja |
– |
Število opravljenih posvetovanj |
100 |
400 |
Q3 |
2026 |
Zaključenih je bilo vsaj 400 posvetovanj z upravičenci programa financiranja, ki so lahko tudi del širšega projekta investicijskega svetovanja, so bila zaključena ali so v postopku izvajanja (cilj vključuje zaključena posvetovanja, kot je določeno v cilju 121). |
|
125 |
6.2.2.2 Razširitev svetovalnih storitev PD: Svetovanje na področju IT za šole |
cilj |
Uvedba in pilotni projekti za svetovanje o informacijski tehnologiji v šolah |
– |
Število izvedenih svetovalnih projektov |
0 |
5 |
Q4 |
2022 |
Začelo se je vsaj pet projektov posvetovanja s šolskimi organi o informacijski tehnologiji v šolah. |
|
126 |
6.2.2.2 Razširitev svetovalnih storitev PD: Svetovanje na področju IT za šole |
mejnik |
Razvoj vzorčnih konceptov |
Vzorčni koncept IT |
– |
– |
– |
Q3 |
2024 |
Razvit je bil model koncepta IT in programa izvajanja, kot je razvidno iz ustreznih rezultatov projekta PD. |
|
127 |
6.2.2.2 Razširitev svetovalnih storitev PD: Svetovanje na področju IT za šole |
cilj |
Projekti šolskega svetovanja na področju informacijske tehnologije |
– |
Število izvedenih svetovalnih projektov |
5 |
50 |
Q3 |
2024 |
Posvetovanja s 50 šolskimi organi o informacijski tehnologiji v šolah, ki so lahko del bolj obsežnega projekta investicijskega svetovanja, so bila zaključena ali so v postopku izvajanja (cilj vključuje prejšnji cilj). |
|
128 |
6.2.3.1 Pospeševanje postopkov načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju |
mejnik |
Začetek veljavnosti Zakona o pospeševanju naložb, Zakona o pospeševanju načrtovanja III in pripravljalnega akta ukrepa |
Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti Zakona o pospeševanju naložb, Zakona o pospeševanju načrtovanja III in pripravljalnega akta ukrepa. |
– |
– |
– |
Q4 |
2020 |
Zakon o pospeševanju naložb, zakon o pospešitvi načrtovanja in ukrep-akt-pripravljalni-akt (Investitionsbeschleunigungsgesetz, Planungsbeschleunigungsgesetz III, Maßnahmengesetzvorbereitungsgesetz). |
|
129 |
6.2.3.1 Pospeševanje postopkov načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju |
mejnik |
Ocena zakonodajnih sprememb |
Ocena treh zakonov |
– |
– |
– |
Q3 |
2026 |
Začela se je obsežna ocena sprejetih zakonodajnih ukrepov (glej mejnik 128), ki temelji na konceptu vrednotenja, ki je bil razvit, začelo pa se je tudi zbiranje podatkov. Ocena poleg drugih razsežnosti vrednotenja vključuje primerjavo trajanja postopkov načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju pred sprejetjem ukrepov in po njem ter obravnava druge kvalitativne in kvantitativne kazalnike. |
Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost
Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Nemčije znašajo 26 518 833 613 EUR 17 , kar je več od najvišjega finančnega prispevka.
ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA
1.Finančni prispevek
Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:
1.1Prvi obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
mejnik |
Zaključek postopka za prijavo interesa |
|
7 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic za financiranje ( Förderrichtlinie ) za razogljičenje v industriji |
|
11 |
1.1.3 Pilotni program za pogodbe o podnebnih ukrepih, ki temeljijo na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
mejnik |
Zaključek postopka prijave interesa za naročila v zvezi s podnebnimi spremembami |
|
14 |
1.1.4 Raziskave na področju varstva podnebja v zvezi s projekti |
cilj |
Odobritev vlog za podporo raziskovalnim projektom, povezanim s podnebjem |
|
17 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
mejnik |
Objava natečaja "Idea Competition "Hydrogen Republic Germany" (Förderaufruf zum Ideenwettbewerb "Wasserstoffrepublik Deutschland") |
|
22 |
1.2.1 Podpora za izgradnjo polnilne infrastrukture |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
|
25 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
|
29 |
1.2.3 Podpora za nadomestitev voznega parka zasebnih vozil |
cilj |
Podpora za nakup 240 000 električnih vozil |
|
31 |
1.2.4 Podaljšanje začetnega obdobja registracije za odobritev desetletne oprostitve davka za izključno električna vozila |
mejnik |
Začetek veljavnosti sedmega zakona o spremembi Zakona o davku na motorna vozila |
|
33 |
1.2.5 Podpora za nakup avtobusov z alternativnim pogonom |
mejnik |
Objava smernic za financiranje |
|
36 |
1.2.6 Podpora za spodbujanje alternativnega pogona tirov |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic o financiranju |
|
39 |
1.2.7 Spodbujanje industrije, ki se ukvarja z uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe o podaljšanju obstoječih podpornih smernic (Förderrichtlinien) nacionalnega inovacijskega programa za vodik in gorivne celice (ali če niso dovolj zajete v obstoječih podpornih smernicah, začetek veljavnosti novih podpornih smernic) . |
|
42 |
1.3.1 Podporni program za razvoj podnebju prijaznega lesnega sektorja |
mejnik |
Smernice za financiranje za spodbujanje podnebju prijazne gradnje lesa |
|
46 |
1.3.3 Obnova stavb: zvezno financiranje energetsko učinkovitih stavb |
mejnik |
Smernice financiranja za podporo energetsko učinkoviti prenovi stavb |
|
52 |
2.1.2 IPCEI Mikroelektronika in povezljivost |
mejnik |
Zasnova vsebine načrtovanega IPCEI |
|
59 |
2.2.1 Program naložb proizvajalcev/dobaviteljev vozil |
mejnik |
Objava vseh smernic za financiranje |
|
62 |
2.2.2 Zvezni program „Oblikovanje nadaljnjih omrežij CET“ |
mejnik |
Objava smernic za financiranje |
|
65 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
cilj |
Začetek raziskovalnih projektov |
|
70 |
2.2.4 Spodbujanje digitalizacije železnic z zamenjavo konvencionalnih povezljivih/hitrih programov za pospešitev uvajanja „Digital Rail Germany“ |
mejnik |
Podpis sporazuma o financiranju „hitrega“ programa med zvezno vlado in Deutsche Bahn |
|
71 |
2.2.4 Spodbujanje digitalizacije železnic z zamenjavo konvencionalnih povezljivih/hitrih programov za pospešitev uvajanja „Digital Rail Germany“ |
mejnik |
Vmesno poročilo o izvajanju |
|
72 |
2.2.4 Spodbujanje digitalizacije železnic z zamenjavo konvencionalnih povezljivih/hitrih programov za pospešitev uvajanja „Digital Rail Germany“ |
cilj |
Uspešen zaključek pilotnih projektov |
|
73 |
3.1.1 Naložbeni program za učitelje |
mejnik |
Upravni dogovor |
|
79 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
mejnik |
Začetek veljavnosti prvih smernic za financiranje in javnega razpisa za agencijo za izvajanje projektov za celotni program |
|
83 |
3.1.4 Posodobitev ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil |
mejnik |
Podpisana projektna pogodba |
|
86 |
4.1.1 Naložbeni program „Financiranje otroškega varstva“ 2020/21: posebni sklad „Razširitev otroškega dneva - skrb za otroke“ |
mejnik |
Začetek veljavnosti Zakona o financiranju otroškega varstva in zveznega zakona o finančni pomoči ter izvedbenih predpisov na ravni zveznih dežel |
|
89 |
4.1.2 socialno jamstvo 2021 |
mejnik |
Preverjanje povprečne stopnje prispevkov za socialno varnost za leto 2021 |
|
90 |
4.1.3 Podpora vajeništvu |
mejnik |
Začetek veljavnosti revidiranih smernic za financiranje zveznega programa Ausbildungsplätze sichern |
|
93 |
4.1.4 Podpora pri izobraževanju za učence z učnimi zaostanki |
mejnik |
Dogovor med zvezno vlado in zveznimi deželami o zagotavljanju učne podpore učencem z zaostanki pri učenju zaradi pandemije. |
|
95 |
4.1.5 Pregled digitalnih pokojnin |
mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o digitalnem pregledu pokojnin |
|
98 |
5.1.1 Krepitev digitalnih in tehničnih virov javne zdravstvene službe |
cilj |
Celovita uporaba nemškega elektronskega poročanja in informacijskega sistema za zaščito pred okužbami po vsej državi (Deutsches Elektronisches Melde- und Informationssystem für den Infektionsschutz, Demis) |
|
104 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
mejnik |
Odobritev prvega cepiva proti virusu SARS-CoV-2 s strani regulativnega organa |
|
105 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
cilj |
Vlogo za odobritev cepiva proti virusu SARS-CoV-2 pri Evropski agenciji za zdravila vloži drugi kandidat za cepivo, ki prejema podporo. |
|
108 |
6.1.1 ekosistem evropske identitete |
cilj |
Začetek pilotnega projekta za digitalno prijavo v hotelu |
|
111 |
6.1.2 Digitalizacija uprave - izvajanje zakona o spletnem dostopu (OZG) |
cilj |
Sklenitev posameznih sporazumov med glavnim oddelkom in glavno zvezno deželo (Bundesland) |
|
112 |
6.1.2 Digitalizacija uprave - izvajanje zakona o spletnem dostopu (OZG) |
cilj |
Go-Lives of online access Act Service bundles (Onlinezugangsgesetz-Leistungen) |
|
117 |
6.2.1 skupni program zvezne vlade in zveznih dežel za učinkovito upravljanje, ki koristi državljanom in podjetjem |
mejnik |
Prvo poročilo o napredku za konferenco predsednikov ministrov (MPK) |
|
128 |
6.2.3.1 Pospeševanje postopkov načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju |
mejnik |
Začetek veljavnosti Zakona o pospeševanju naložb, Zakona o pospeševanju načrtovanja III in pripravljalnega akta ukrepa |
|
Znesek plačila na obroke |
4 500 328 548 EUR |
||
1.2Drugi obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
2 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
mejnik |
Izdaja prvih sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev |
|
12 |
1.1.3 Pilotni program za pogodbe o podnebnih ukrepih, ki temeljijo na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
mejnik |
Smernica financiranja (Förderrichtlinie) za pilotni program o pogodbah o podnebnih spremembah, ki temelji na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
|
18 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Izdaja odločb o nepovratnih sredstvih |
|
26 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
cilj |
Prevzem obveznosti za sredstva |
|
30 |
1.2.3 Podpora za nadomestitev voznega parka zasebnih vozil |
cilj |
Podpora za nakup dodatnih 320 000 električnih vozil |
|
43 |
1.3.1 Podporni program za razvoj podnebju prijaznega lesnega sektorja |
cilj |
Odobritev projektov, povezanih z razvojem podnebju prijazne gradnje lesa |
|
49 |
2.1.1 Inovativna podatkovna politika za Nemčijo |
mejnik |
Začetek projektov |
|
53 |
2.1.2 IPCEI Mikroelektronika in povezljivost |
cilj |
Začetek prvih projektov |
|
55 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
mejnik |
Začetek projektov R & D & I |
|
63 |
2.2.2 Zvezni program „Oblikovanje nadaljnjih omrežij CET“ |
cilj |
Dejavna udeležba dodatnih podjetij v mrežah CET |
|
74 |
3.1.1 Naložbeni program za učitelje |
cilj |
Izplačilo vsaj 475 000 000 EUR za podprte projekte |
|
76 |
3.1.2 Izobraževalna platforma |
mejnik |
Začetek veljavnosti smernic za financiranje prototipov platforme za izobraževanje in začetih javnih naročil |
|
80 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
cilj |
Odobritev najmanj 45 raziskovalnih projektov |
|
81 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
mejnik |
Začetek veljavnosti treh dodatnih smernic o financiranju |
|
84 |
3.1.4 Posodobitev ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil |
cilj |
Analiza izobraževalnih ustanov in opredelitev njihovih potreb po IT |
|
91 |
4.1.3 Podpora vajeništvu |
cilj |
Odliv podpore zveznemu programu Ausbildungsplätze sichern |
|
92 |
4.1.3 Podpora vajeništvu |
cilj |
Odločitve o oddaji vlog za zvezni program Ausbildungsplätze sichern |
|
94 |
4.1.4 Podpora pri izobraževanju za učence z učnimi zaostanki |
cilj |
1 000 000 učencev je prejelo podporo pri učenju |
|
101 |
5.1.2 Program bolnišnicam, ki bodo kos izzivom prihodnosti |
cilj |
Vloge, vložene pri zveznem uradu za socialno varnost, v višini najmanj 2 700 000 000 EUR |
|
106 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
cilj |
Izplačilo najmanj 712 500 000 EUR za raziskave na področju cepiv, ki jih podpira ta posebni program |
|
107 |
5.1.3 Posebni program za pospešitev raziskav in razvoja nujno potrebnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2 |
mejnik |
Konec programa |
|
109 |
6.1.1 ekosistem evropske identitete |
cilj |
Dokončanje dodatnih primerov, ki jih podpira vlada, poleg prijave pilota v hotel. |
|
113 |
6.1.2 Digitalizacija uprave - izvajanje zakona o spletnem dostopu (OZG) |
cilj |
Razširjena digitalizacija zveznih upravnih storitev kot storitev „vse za vse“ |
|
118 |
6.2.1 skupni program zvezne vlade in zveznih dežel za učinkovito upravljanje, ki koristi državljanom in podjetjem |
mejnik |
Drugo poročilo o napredku za konferenco predsednikov ministrov |
|
120 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
mejnik |
Začetek svetovanja PD za izbrane programe financiranja |
|
125 |
6.2.2.2 Razširitev svetovalnih storitev PD: Svetovanje na področju IT za šole |
cilj |
Uvedba in pilotni projekti za svetovanje o informacijski tehnologiji v šolah |
|
Znesek plačila na obroke |
7 284 486 130 EUR |
||
1.3Tretji obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
3 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
cilj |
Obveznost v višini najmanj 500 000 000 EUR |
|
24 |
1.2.1 Podpora za izgradnjo polnilne infrastrukture |
cilj |
Razširitev polnilnih mest v stanovanjskih stavbah |
|
27 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
cilj |
Razširitev občinskih in komercialnih voznih parkov za e-mobilnost |
|
28 |
1.2.2 Financiranje za razvoj elektromobilnosti |
cilj |
Dokončanje predhodnih načrtov za elektromobilnost |
|
44 |
1.3.2 živi občinski laboratoriji za energetski prehod |
cilj |
Odobritev projektov „živi laboratoriji“ |
|
60 |
2.2.1 Program naložb proizvajalcev/dobaviteljev vozil |
cilj |
Odobritev projektov |
|
66 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
mejnik |
Poročilo o raziskavah in rezultatih prenosa |
|
67 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
cilj |
Nadaljevanje projektov |
|
77 |
3.1.2 Izobraževalna platforma |
mejnik |
Začetek beta različice izobraževalne platforme |
|
85 |
3.1.4 Posodobitev ustanov za izobraževanje in usposabljanje zveznih oboroženih sil |
cilj |
Dokončanje posodobitve 60 izobraževalnih ustanov |
|
87 |
4.1.1 Naložbeni program „Financiranje otroškega varstva“ 2020/21: posebni sklad „Razširitev otroškega dneva - skrb za otroke“ |
mejnik |
Objava vmesnega poročila v skladu z zakonom KitaFinHG |
|
96 |
4.1.5 Pregled digitalnih pokojnin |
mejnik |
Zaključek razvojne in prve operativne faze. |
|
99 |
5.1.1 Krepitev digitalnih in tehničnih virov javne zdravstvene službe |
cilj |
Napredek javnih zdravstvenih uradov v smeri digitalne zrelosti |
|
102 |
5.1.2 Program bolnišnicam, ki bodo kos izzivom prihodnosti |
cilj |
Povečanje digitalne zrelosti za vsaj 35 % bolnišnic |
|
114 |
6.1.3 Digitalizacija posodobitve upravljanja registrov |
mejnik |
Zaključek pilotnih projektov za preizkušanje pilotnih registrov |
|
115 |
6.1.3 Digitalizacija uprave - posodobitev registrov |
mejnik |
Zaključek izvajanja enotne arhitekture za napredek načela „samo enkrat“ |
|
Znesek plačila na obroke |
6 639 217 950 EUR |
||
1.4Četrti obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
8 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
cilj |
Izdaja odločb o nepovratnih sredstvih |
|
37 |
1.2.6 Podpora za spodbujanje alternativnega pogona tirov |
cilj |
Odobritev vlog |
|
38 |
1.2.6 Podpora za spodbujanje alternativnega pogona tirov |
cilj |
Vrstni red tirnih vozil z alternativnim pogonom |
|
47 |
1.3.3 Obnova stavb: zvezno financiranje energetsko učinkovitih stavb |
cilj |
Dokončanje energetsko učinkovitih prenov 10 000 stanovanjskih enot. |
|
56 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
mejnik |
Dokončanje projektov R & D & I in začetek obsežnega pilotiranja primerov uporabe |
|
64 |
2.2.2 Zvezni program „Oblikovanje nadaljnjih omrežij CET“ |
cilj |
Revizija ali preoblikovanje ukrepov ali podmodulov usposabljanja kot rezultat dela mrež CET |
|
78 |
3.1.2 Izobraževalna platforma |
mejnik |
Končno ocenjevalno poročilo z odločitvijo o prihodnosti izobraževalne platforme |
|
110 |
6.1.1 ekosistem evropske identitete |
cilj |
Zagotavljanje dodatnih primerov uporabe, ki presegajo pilotne projekte, z malo ali brez vladne podpore za njihovo izvajanje |
|
119 |
6.2.1 skupni program zvezne vlade in zveznih dežel za učinkovito upravljanje, ki koristi državljanom in podjetjem |
cilj |
Zaključek ukrepov iz poročila o napredku |
|
121 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
cilj |
Opravljena posvetovanja |
|
122 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
cilj |
Razviti koncepti za revizijo programov financiranja |
|
126 |
6.2.2.2 Razširitev svetovalnih storitev PD: Svetovanje na področju IT za šole |
mejnik |
Razvoj vzorčnih konceptov |
|
127 |
6.2.2.2 Razširitev svetovalnih storitev PD: Svetovanje na področju IT za šole |
cilj |
Projekti šolskega svetovanja na področju informacijske tehnologije |
|
Znesek plačila na obroke |
3 480 124 348 EUR |
||
1.5Peti obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
|
4 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
mejnik |
Ocena podpornega programa |
|
|
5 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
cilj |
Prevzem obveznosti v višini 1 500 000 000 EUR |
|
|
6 |
1.1.1 projekti v zvezi z vodikom v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa |
cilj |
Vzpostavitev najmanj 300 MW zmogljivosti elektrolize |
|
|
9 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
|
|
10 |
1.1.2 Podporni program za razogljičenje v industriji |
cilj |
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji |
|
|
13 |
1.1.3 Pilotni program za pogodbe o podnebnih ukrepih, ki temeljijo na načelu pogodb o ogljiku na razliko |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
|
|
15 |
1.1.4 Raziskave na področju varstva podnebja v zvezi s projekti |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
|
|
16 |
1.1.4 Raziskave na področju varstva podnebja v zvezi s projekti |
cilj |
Zaključek podprtih raziskovalnih projektov v zvezi s podnebjem |
|
|
19 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Zaključek podprtih projektov |
|
|
20 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Izplačilo za podprte projekte |
|
|
21 |
1.1.5 Vodilni projekti za raziskave in inovacije v okviru nacionalne strategije za vodik |
cilj |
Zavezanost vodilnim raziskovalnim in inovacijskim projektom |
|
|
23 |
1.2.1 Podpora za izgradnjo polnilne infrastrukture |
cilj |
Razširitev javnega polnilnega omrežja za električna vozila |
|
|
32 |
1.2.4 Podaljšanje začetnega obdobja registracije za odobritev desetletne oprostitve davka za izključno električna vozila |
mejnik |
Ocena ukrepa |
|
|
34 |
1.2.5 Podpora za nakup avtobusov z alternativnim pogonom |
cilj |
Odobritev vlog |
|
|
35 |
1.2.5 Podpora za nakup avtobusov z alternativnim pogonom |
cilj |
Vrstni red avtobusov z alternativnim pogonom |
|
|
40 |
1.2.7 Spodbujanje industrije, ki se ukvarja z uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
cilj |
Odobritev projektov za industrijo vozil in dobaviteljev za uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
|
|
41 |
1.2.7 Spodbujanje industrije, ki se ukvarja z uporabo vodika in gorivnih celic v prometu |
mejnik |
Ustanovitev tehnološkega in inovacijskega centra za vodikovo tehnologijo |
|
|
45 |
1.3.2 živi občinski laboratoriji za energetski prehod |
cilj |
Dokončanje projektov mestne soseske |
|
|
48 |
1.3.3 Obnova stavb: zvezno financiranje energetsko učinkovitih stavb |
cilj |
Dokončanje energetsko učinkovitih prenov nadaljnjih 30 000 stanovanjskih enot |
|
|
50 |
2.1.1 Inovativna podatkovna politika za Nemčijo |
cilj |
Razvoj človeških virov in zmogljivosti na zveznih ministrstvih |
|
|
51 |
2.1.1 Inovativna podatkovna politika za Nemčijo |
cilj |
Izvrševanje proračuna - izplačilo vsaj 464 400 000 EUR za podprte projekte |
|
|
54 |
2.1.2 IPCEI Mikroelektronika in povezljivost |
cilj |
Izvrševanje proračuna - izplačilo vsaj 1 275 000 000 EUR za podprte projekte |
|
|
57 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
cilj |
Prva industrijska uporaba rešitev, razvitih v okviru ukrepa. |
|
|
58 |
2.1.3 Infrastruktura in storitve za računalništvo v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS) |
cilj |
Izvrševanje proračuna - izplačilo vsaj 637 500 000 EUR za podprte projekte |
|
|
61 |
2.2.1 Program naložb proizvajalcev/dobaviteljev vozil |
cilj |
Uspešen zaključek projektov |
|
|
68 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
cilj |
Izvrševanje proračuna – izplačilo 700 000 000 EUR za podporo |
|
|
69 |
2.2.3 Raziskovalni center za digitalizacijo in tehnologijo Bundeswehr |
mejnik |
Poročilo o raziskavah in rezultatih prenosa |
|
|
75 |
3.1.1 Naložbeni program za učitelje |
mejnik |
Ocena sprememb v digitalni infrastrukturi in uporaba digitalnih medijev v šolah |
|
|
82 |
3.1.3 Izobraževalni centri odličnosti |
cilj |
Zaključek raziskovalnih projektov |
|
|
88 |
4.1.1 Naložbeni program „Financiranje otroškega varstva“ 2020/21: posebni sklad „Razširitev otroškega dneva - skrb za otroke“ |
cilj |
Dokončanje vseh ukrepov |
|
|
97 |
4.1.5 Pregled digitalnih pokojnin |
mejnik |
Zaključek izvajanja izboljšav, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj v prvi operativni fazi. |
|
|
100 |
5.1.1 Krepitev digitalnih in tehničnih virov javne zdravstvene službe |
cilj |
Napredek javnih zdravstvenih uradov v smeri digitalne zrelosti |
|
|
103 |
5.1.2 Program bolnišnicam, ki bodo kos izzivom prihodnosti |
cilj |
Izvajanje vsaj 75 % zadevnih projektov digitalizacije |
|
|
116 |
6.1.3 Digitalizacija uprave - posodobitev registrov |
cilj |
Prednostna povezava uporabniških registrov s ciljno arhitekturo „samo enkrat“ |
|
|
123 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
mejnik |
Razširjanje informacij o pridobljenih izkušnjah |
|
|
124 |
6.2.2.1 Razširitev svetovalnih storitev PD: Učinkovito upravljanje podpore za financiranje |
cilj |
Opravljena posvetovanja |
|
|
129 |
6.2.3.1 Pospeševanje postopkov načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju |
mejnik |
Ocena zakonodajnih sprememb |
|
|
Znesek plačila na obroke |
3 709 321 467 EUR |
|||
ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE
1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost
Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Nemčije potekata v skladu z naslednjimi ureditvami:
-Koordinacijska enota pri zveznem ministrstvu za finance spremlja izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Nemčije. Enota usklajuje spremljanje napredka v zvezi z mejniki in cilji ter ustreznimi kazalniki in poročanje o njem, izvaja kvalitativne kontrole vseh finančnih podatkov in vlaga zahtevke za plačilo. Koordinacijska enota je še naprej odgovorna za zgodnje odkrivanje in odpravljanje morebitnih nezaželenih dogodkov. Deluje kot usklajevalni organ tudi za spremljanje in izvajanje revizijskih in nadzornih ukrepov.
-Usklajevalna funkcija enote temelji na vzpostavljenih nacionalnih mehanizmih in predpisih. Uporabljajo se ustrezne nacionalne pravne določbe in nacionalni mehanizem za spremljanje in nadzor, vključno z ustreznimi obveznostmi poročanja. Izplačilo sredstev za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost končnim prejemnikom se izvede v skladu s pravno podlago splošnih smernic financiranja (Förderrichtlinie) za zadevni ukrep v skladu s splošnimi upravnimi predpisi in na podlagi posameznih odločb o financiranju (upravnih aktov) v korist končnih prejemnikov.
-Koordinacijsko enoto sestavlja skupina ekonomistov in proračunskih ter nadzornih strokovnjakov z ustreznimi izkušnjami in strokovnim znanjem. Po potrebi se pokliče strokovno znanje iz drugih enot zveznega ministrstva za finance ali drugih resornih ministrstev. Mandat koordinacijske enote je določen v načrtu razdelitve poslovanja zveznega ministrstva za finance.
2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov
Zvezno ministrstvo za finance je kot osrednji usklajevalni organ za nemški načrt za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje odgovorno za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih, spremljanje in po potrebi izvajanje nadzornih in revizijskih dejavnosti ter za zagotavljanje poročanja in zahtevkov za plačila. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljnih vrednostih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Kodiranje podatkov poteka v decentraliziranih informacijskih sistemih na različnih ministrstvih, ki morajo zahtevane podatke sporočati zveznemu ministrstvu za finance.
V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Nemčija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Nemčija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.