(1)

30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja EU so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru (1) skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (2) in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic (3). Cilj okvira je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance, z reformami in naložbami pa trajnostno in vključujočo rast in odpornost, ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je srednjeročno bolj usmerjen ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.

(2)

V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov (4), ki dejansko določa proračunsko omejitev v času trajanja načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od trajanja rednega zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(3)

Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(4)

Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop zavez v zvezi z reformami in naložbami, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve.

(5)

Švedska je 11. oktobra 2024 Svetu in Komisiji predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo glede na razloge, ki jih je podala Švedska, predložen po podaljšanju roka, določenega v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263.

(6)

Švedska je pred predložitvijo načrta zaprosila za tehnične informacije (5), ki jih je Komisija zagotovila 21. junija 2024 in objavila 11. oktobra 2024 (6). Tehnične informacije določajo raven primarnega strukturnega salda v letu 2028, ki je potrebna, da se zagotovi, da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 3 % BDP ter da se dolg sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 60 % BDP, in sicer ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po koncu štiriletnega prilagoditvenega obdobja. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. Tehnične informacije so bile pripravljene in posredovane državam članicam na podlagi dveh scenarijev: scenarija, ki vključuje skladnost z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj (7), v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2024/1263, in scenarija brez tega zaščitnega ukrepa. Tehnične informacije za Švedsko določajo, da bi moral primarni strukturni saldo, da bi bil skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili v štiriletnem prilagoditvenem obdobju, ter ob upoštevanju predpostavk Komisije, na katerih temeljijo predhodne smernice, posredovane junija 2024, ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028; scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj) znašati vsaj -1,8 % BDP, kot je navedeno v spodnji tabeli. Za informacijo, če upoštevamo tudi zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj, bi moral primarni strukturni saldo ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) znašati vsaj -0,8 % BDP. Vendar zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj ni zahteva za Švedsko, ki je upravičena do tehničnih informacij.

Tabela 1: Tehnične informacije, ki jih je Komisija posredovala Švedski.

(7)

Švedska je avgusta 2024 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je Švedska predvidela kot zgornjo mejo, za katero se zavezuje, da je ne bo presegla, in njene temeljne predpostavke (zlasti začetni položaj v letu 2024 in srednjeročna potencialna rast BDP), pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(8)

V načrtu, ki ga je predložila Švedska, ni omenjeno posvetovanje z domačimi deležniki pred predložitvijo načrta.

(9)

Načrt je bil 1. oktobra 2024 predstavljen nacionalnemu parlamentu. Vlada ga je nato sprejela 10. oktobra 2024.

(10)

Komisija je 19. junija 2024 ugotovila, da na Švedskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Švedska se zlasti sooča z ranljivostmi, povezanimi z njenim nepremičninskim trgom in visokim zasebnim dolgom, ki ostajajo relevantne, ukrepi politike za njihovo odpravo pa so bili omejeni (8).

(11)

Svet je 21. oktobra 2024 na Švedsko naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra (9).

(12)

Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:

(13)

Gospodarska aktivnost na Švedskem se je v letu 2023 zmanjšala za 0,3 %, in sicer zaradi izrazitega zmanjšanja zasebne potrošnje in investicij v osnovna sredstva. V skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije 2024 naj bi gospodarstvo v letu 2024 zraslo za 0,3 % zaradi okrevanja domačega povpraševanja, podprtega z upadajočo inflacijo in nižjimi obrestnimi merami. V letu 2025 naj bi se realni BDP povečal za 1,8 %, domače povpraševanje pa pospešeno okrevalo. V letu 2026 naj bi se realni BDP povečal za 2,6 %, gospodarska rast pa naj bi bila široko osnovana. V obdobju, ki ga zajema napoved, se pričakuje, da bo potencialna rast BDP ostala na splošno stabilna z rahlim trendom naraščanja. Stopnja brezposelnosti je v letu 2023 znašala 7,7 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 8,5 % v letu 2024, 8,4 % v letu 2025 in 7,8 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala z 6,1 % v letu 2023 na 2,3 % v letu 2024 ter dosegla 1,4 % v letu 2025 in 1,3 % v letu 2026.

(14)

Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država Švedske v letu 2023 znašal 0,6 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi v letu 2024 primanjkljaj dosegel 1,9 % BDP in se v letu 2025 zmanjšal na 1,4 % ter, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 na 0,3 %. Jesenska napoved Evropske komisije 2024 vključuje predlog proračuna Švedske za leto 2025, ki ga je vlada septembra predložila nacionalnemu parlamentu. Dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 31,5 % BDP. V skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije 2024 naj bi se delež dolga konec leta 2024 povečal na 32,8 % BDP, nato pa naj bi se konec leta 2025 okvirno stabiliziral pri 32,7 % BDP, konec leta 2026 pa zmanjšal na 31,7 % BDP. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.

(15)

Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Švedske zajema obdobje 2025–2028 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.

(16)

Načrt vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263, razen informacij o posvetovanju z domačimi deležniki pred predložitvami načrtov, ki se zahtevajo v členu 13(g)(vi) Uredbe (EU) 2024/1263.

(17)

Načrt določa, da pot gibanja očiščenih odhodkov iz tabele 2 opredeljuje zgornjo mejo rasti očiščenih odhodkov v višini 4,4 % v obdobju 2025–2028, za katero se organi zavezujejo, da je ne bodo presegli. Tehnične informacije (ob predpostavki linearne prilagoditvene poti) so skladne s povprečno rastjo očiščenih odhodkov v višini 4,5 % v prilagoditvenem obdobju (2025–2028). Zgornja meja poti gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Švedska zavezala v načrtu, naj bi po poročanju ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) privedla do primarnega strukturnega salda v višini -1,8 % BDP. To ustreza najnižji ravni primarnega strukturnega salda v višini -1,8 % BDP v letu 2028, ki jo je Komisija 21. junija 2024 posredovala v tehničnih informacijah (10). Načrt predvideva, da bo potencialna rast BDP v obdobju, ki ga zajema načrt, ostala razmeroma stabilna pri približno 1,7 %. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP zmanjšala z 2,8 % v letu 2024 na 1,4 % v letu 2025, nato pa se bo postopoma povečala na 1,8 % do leta 2028.

Tabela 2: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Švedske

(18)

Če bi se uresničile pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Švedska zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom postopno povečal z malo manj kot 33 % BDP v letu 2024 na 36,2 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja v letu 2028, kot je razvidno iz naslednje tabele 3. Po prilagoditvi naj bi se delež dolga v srednjeročnem obdobju (tj. do leta 2038) v skladu z načrtom še naprej povečeval in dosegel 51,3 % BDP do leta 2038.

Tabela 3: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Švedske

V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(19)

Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država v prilagoditvenem obdobju postopoma povečal z 1,5 % BDP v letu 2025 na 2,2 % BDP v letu 2028. V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja v letu 2028 ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2038) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(20)

Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Švedski 21. junija 2024. V načrtu so zlasti uporabljene drugačne predpostavke za šest spremenljivk, in sicer za začetni položaj v letu 2024, potencialno rast BDP, deflator BDP, nominalno implicitno obrestno mero, prilagoditve stanj in tokov ter dohodek od lastnine. Ocena teh razlik v predpostavkah je navedena v nadaljevanju. V nadaljevanju so navedene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno rast očiščenih odhodkov, skupaj z oceno posameznih razlik, ki so obravnavane ločeno.

Preostale razlike v predpostavkah nimajo znatnega učinka na povprečno rast očiščenih odhodkov v primerjavi s predpostavkami Komisije. V celoti gledano vse razlike v predpostavkah skupaj vodijo do povprečne rasti očiščenih odhodkov v načrtu, ki je nižja od povprečne rasti očiščenih odhodkov, ki izhaja iz tehničnih informacij. Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s potjo gibanja očiščenih odhodkov.

(21)

Načrt ne vključuje okvirne fiskalne strategije za izvajanje poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta, saj je ta pot gibanja določena le kot tehnična zgornja meja, za katero se Švedska zavezuje, da je ne bo presegla. Natančna opredelitev ustreznih ukrepov politike se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih.

(22)

V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, vključno s priporočili glede postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vključuje sklop reform in naložb brez količinske opredelitve, ki jih finančno podpira mehanizem za okrevanje in odpornost.

(23)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vključuje pobude politike, namenjene obravnavanju te skupne prednostne naloge, in povezana specifična priporočila za državo, prejeta v letih 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024. Načrt zajema zlasti ukrepe za podporo podnebni nevtralnosti do leta 2050, vključno s podnebnimi ukrepi ter subvencijami in premijami za naložbe in inovacije (vsa specifična priporočila za državo v zvezi z zelenim prehodom); sredstvi za podporo zelenemu prehodu v severni Švedski (specifična priporočila za državo so bila prejeta v letih 2020 in 2021) ter racionaliziranimi postopki za izdajo dovoljenj za zelene naložbene projekte (specifična priporočila za državo so bila prejeta v letih 2022 in 2023). Naložbe za zagotovitev širokopasovne povezljivosti po vsej Švedski, enotni sistem javnega upravljanja za digitalno infrastrukturo in razvoj uradne digitalne identifikacije naj bi prispevali k digitalnemu prehodu.

(24)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje pobude politike, namenjene obravnavanju te skupne prednostne naloge in z njo povezanih specifičnih priporočil za državo, vključno s specifičnimi priporočili za državo, povezanimi s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, o zasebnem dolgu in trgu stanovanjskih nepremičnin, prejetimi v letih 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024. Te pobude vključujejo zagotavljanje spodbud za prekvalifikacijo; zagotavljanje ciljno usmerjene podpore dolgotrajno brezposelnim; reforme izobraževanja za izboljšanje poklicnega razvoja učiteljev in vodstvenih delavcev v šolah; izboljšanje rezultatov izobraževanja za ranljive skupine; podporo izobraževanju odraslih in učiteljev; ukrepe za zagotavljanje subvencij in kreditnih jamstev občinam v podporo gradnji stanovanj in preureditvi nestanovanjskih stavb v stanovanjske namene.

(25)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje pobude politike, namenjene obravnavanju te skupne prednostne naloge in z njo povezanih specifičnih priporočil za državo, prejetih v letih 2020, 2022, 2023 in 2024, zlasti naložbe v proizvodnjo in prenos energije.

(26)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt vključuje pobude za znatno povečanje sredstev za vojaško in civilno obrambo za obdobje do leta 2035.

(27)

V načrtu so navedene informacije o skladnosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost Švedske. Ključni ukrepi, vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, so podnebni in industrijski preskok, širitev širokopasovnih povezav ter ukrepi, povezani z načrtom REPowerEU, ki prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ter dopolnjujejo navedene ukrepe, financirane v okviru kohezijske politike, ki so povezani s skupnimi prednostnimi nalogami EU. Načrt vključuje informacije o ciljih različnih skladov kohezijske politike in primere njihovih ukrepov v različnih sektorjih in regijah, vključno s severnimi redko poseljenimi območji.

(28)

Načrt vsebuje pregled potreb Švedske po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU. Kar zadeva skupne prednostne naloge pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti ter energetske varnosti, je treba potrebe po naložbah v zvezi z raziskavami in inovacijami pretvoriti v dodatne odhodke v obdobju, ki ga zajema načrt, ter jih postopoma povečevati z 1,5 milijarde SEK v letu 2025 na 6,5 milijarde SEK v letu 2028 in pozneje. Potrebe po naložbah, povezane s socialno in gospodarsko odpornostjo, energetsko varnostjo in pravičnim zelenim prehodom, so podrobneje opredeljene za prometno infrastrukturo ter proizvodnjo in prenos električne energije. Ocenjuje se, da bodo potrebe po naložbah v proizvodnjo energije med letoma 2020 in 2040 nihale med 10 in 140 milijardami SEK po posameznem petletnem obdobju. Cilj načrta je prispevati k izpolnjevanju potreb Švedske po javnih naložbah v zvezi s skupno prednostno nalogo energetske varnosti z naložbami v elektroenergetsko omrežje, ki naj bi v obdobju 2020–2031 znašale 170 milijard SEK. Kar zadeva skupni prednostni nalogi socialne in gospodarske odpornosti ter pravičnega zelenega prehoda, je cilj načrta prispevati k izpolnjevanju potreb po javnih naložbah v zvezi s prometno infrastrukturo z odhodki v višini 1 171 milijard SEK v obdobju 2026–2037. V načrtu so podrobneje opisana znatna povečanja odhodkov, predvidenih za obrambo, in sicer s 126 milijard SEK v letu 2024 na 225 milijard SEK v letu 2035, pri čemer je velik delež sestavljen iz naložbenih izdatkov.

(29)

Na splošno Komisija meni, da načrt Švedske izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(30)

Svet pozdravlja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Švedske in meni, da bi njegovo dosledno izvajanje prispevalo k zagotavljanju zdravih javnih financ in podpiranju vzdržnosti javnega dolga ter k trajnostni in vključujoči rasti.

(31)

Svet je seznanjen z oceno načrta, ki jo je pripravila Komisija. Vendar slednjo poziva, naj svojo oceno prihodnjih načrtov predstavi v dokumentu, ki bo ločen od njenih priporočil za priporočila Sveta.

(32)

Svet je seznanjen z oceno Komisije v zvezi s potjo gibanja očiščenih odhodkov in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami v načrtu, tudi kar zadeva predhodne smernice Komisije, ter posledicami poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Obenem je seznanjen z oceno Komisije, da so makroekonomske in fiskalne predpostavke, ki se mestoma sicer razlikujejo od predpostavk Komisije, tudi zaradi upoštevanja posodobljenih makroekonomskih in fiskalnih podatkov, na splošno ustrezno utemeljene in podprte s trdnimi ekonomskimi argumenti. Seznanjen je tudi s splošno fiskalno strategijo načrta in tveganji za obete, ki bi lahko vplivala na uresničitev tako makroekonomskega scenarija in temeljnih predpostavk kot tudi poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta. Svet je zadovoljen, ker je bil načrt predstavljen parlamentu. Hkrati ugotavlja, da so lahko zaradi geopolitičnih tveganj odhodki za obrambo pod pritiskom.

(33)

Svet pričakuje, da bo Švedska pripravljena po potrebi prilagoditi svojo fiskalno strategijo, da bi zagotovila uresničitev svoje poti gibanja očiščenih odhodkov. Odločen je pozorno spremljati ekonomska in fiskalna gibanja, vključno s tistimi, na katerih temelji scenarij iz načrta.

(34)

Svet meni, da so potrebne nadaljnje razprave, da bi še pred naslednjim krogom fiskalnega nadzora dosegli skupni dogovor glede posledic skupnih stopenj rasti očiščenih odhodkov za letni nadzor.

(35)

Svet je seznanjen z opisom potreb in namer, ki ga je v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, pripravila Komisija, ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti izvajanje teh reform in naložb. Na podlagi poročil, ki jih bo predložila Komisija, bo ocenil te reforme in naložbe ter spremljal njihovo izvajanje v okviru evropskega semestra.

(36)

Svet z zanimanjem pričakuje letna poročila Švedske o napredku, ki bodo vsebovala zlasti informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter o izvajanju širših reform in naložb v okviru evropskega semestra.

(37)

Svet bi moral na podlagi ocene Komisije v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Švedski priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu –

1.