EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.5.2025
COM(2025) 250 final
2025/0138(BUD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški in Moldaviji v zvezi s poplavami iz septembra leta 2024 ter Bosni in Hercegovini v zvezi s poplavami iz oktobra 2024
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1Ozadje predloga
Ta sklep zajema uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Solidarnostni sklad EU) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Solidarnostnem skladu EU) v znesku 280 740 903 EUR za zagotavljanje pomoči Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški, Moldaviji ter Bosni in Hercegovini po naravnih nesrečah (poplavah), ki so se zgodile leta 2024.
To uporabo sklada dopolnjuje zahtevek DEC št. 10/2025, v katerem je predlagana prerazporeditev zneska v višini 270 077 316 EUR iz rezervne vrstice rezerve za evropsko solidarnost v operativno proračunsko vrstico Solidarnostnega sklada EU, in sicer tako v odobritvah za prevzem obveznosti kot tudi odobritvah plačil.
2Informacije in pogoji
2.1Avstrija – naravna nesreča v sosednji državi: poplave septembra 2024
(1)Avstrija je 29. novembra 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah septembra 2024.
(2)Avstrija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 13. septembra 2024. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU. Avstrija je 6. decembra 2024 predložila posodobljeno vlogo za dopolnitev informacij iz prvotnega svežnja vloge.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Avstrijski organi so predložili vlogo na podlagi merila „naravne nesreče v sosednji državi“, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ki določa, da se pomoč iz Solidarnostnega sklada EU lahko uporabi tudi za katero koli naravno nesrečo v upravičeni državi, ki je tudi večja naravna nesreča v sosednji upravičeni državi. Avstrija je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 1 711,6 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 0,38 % avstrijskega bruto nacionalnega dohodka (BND) v letu 2022. Ker ista naravna nesreča izpolnjuje pogoje za „večjo naravno nesrečo“ na Češkem, je vloga Avstrije upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU brez določenega praga.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Avstrija je zaprosila za izplačilo predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU. Komisija je na podlagi predhodne ocene sklenila, da so pogoji za izplačilo predplačila iz Solidarnostnega sklada EU izpolnjeni. Zato je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije C(2025) 1124 z dne 17. februarja 2025 dodeljeno predplačilo v višini 10 663 587 EUR. Predplačilo je bilo Avstriji izplačano 3. aprila 2025.
(7)Med 12. in 16. septembrom 2024 je v Avstriji prišlo do izjemnih močnih padavin, ki so povzročile hude poplave. To je še posebej prizadelo Spodnjo Avstrijo, Gornjo Avstrijo in Dunaj. V nekaterih delih Spodnje Avstrije je v petih dneh padlo 300–420 mm dežja. Celotna dežela Spodnja Avstrija je bila razglašena za območje nesreče. Ob reki Donavi je bilo treba uvesti zaščitne ukrepe. V Spodnji Avstriji je bilo treba evakuirati skoraj 2 000 hiš in na tisoče gospodinjstev je bilo več dni brez elektrike, pitne vode in kanalizacije. Zaradi poplav je v Spodnji Avstriji umrlo pet ljudi, ranjenih pa jih je bilo 24.
(8)Avstrijski organi niso zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite.
(9)Avstrija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 394,1 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih operacij v višini 277,4 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov v višini 75,9 milijona EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine. Tretji največji delež stroškov v višini 22 milijonov EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe. Stroški čiščenja poplavljenih območij znašajo 18,8 milijona EUR.
(10)Avstrija je Direktivo 2007/60/ES 2 v celoti prenesla v nacionalno pravo s spremembo zakona o vodah leta 2011.
(11)Avstrija na dan predložitve vloge ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.
(12)Avstrijski organi so navedli, da javna infrastruktura v Avstriji na splošno ni zavarovana. Zato so zavarovani stroški izključeni iz upravičenih stroškov.
2.2Poljska – regionalna naravna nesreča: poplave septembra 2024
(1)Poljska je 29. novembra 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah septembra 2024.
(2)Poljska je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 11. septembra 2024. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Poljski organi so vlogo predložili na podlagi merila „regionalne naravne nesreče“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Poljski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 3,04 milijarde EUR. V skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu EU se v primeru, ko naravna nesreča zadeva več regij na ravni 2 NUTS, prag uporabi za povprečje BDP teh regij, tehtano glede na delež skupne škode v vsaki regiji. Neposredna škoda, izražena kot odstotek skupnega tehtanega regionalnega BDP pokrajin Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie, znaša 8,46 %. Ta znesek presega 1,5 % tehtanega povprečja regionalnega BDP pokrajin Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Poljska ni zahtevala izplačila predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(7)Med 11. in 16. septembrom 2024 je na jugozahodu Poljske prišlo do močnega deževja, ki je povzročilo poplavljanje več rek. Najbolj prizadete pokrajine so bile Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie. Posledično je bilo poplavljenih skoraj 10 600 stanovanjskih stavb in več kot 2 000 kmetijskih poslopij. Nesreča je neposredno prizadela več kot 200 000 ljudi. Številna podjetja so bila prisiljena začasno prekiniti ali znatno zmanjšati svoje poslovanje, kar je povzročilo znatne finančne izgube.
(8)Poljski organi so zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Potrebe so vključevale razkužila, razvlaževalnike, gumijaste škornje, rokavice in cepiva. Pomoč so poslale Belgija, Danska, Nemčija, Litva, Slovenija, Švedska in Avstrija.
(9)Poljska je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 2 755,2 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih operacij v višini 2 721,3 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov v višini 19,8 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Tretji največji delež stroškov v višini 14,2 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe.
(10)Direktiva 2007/60/ES 3 je bila na Poljskem v celoti prenesena.
(11)Na dan predložitve vloge Poljska ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev zakonodaje Unije v zvezi z naravo nesreče.
(12)Poljski organi so navedli, da so bili zavarovani stroški izključeni iz upravičenih stroškov.
2.3Češka – večja naravna nesreča: poplave septembra 2024
(1)Češka je 4. decembra 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah septembra 2024. Češka je 4. aprila 2025 predložila dodatna pojasnila v zvezi s podatki in informacijami iz vloge za Solidarnostni sklad EU.
(2)Češka je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 12. septembra 2024. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Češki organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 2,82 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Češko v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2024 znašal 1,58 milijarde EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Češka ni zahtevala izplačila predplačila za prispevek v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(7)Med 12. in 17. septembrom 2024 so vso državo prizadeli zelo močni vetrovi in močno deževje, kar je povzročilo poplave. Najbolj prizadeti regiji sta bili Moravsko-šlezijska in Olomouška pokrajina. Uničenih ali poškodovanih je bilo na desetine hiš ter približno 1 000 cestnih in železniških mostov ter 2 000 km cest in železniških prog. Poplavljenih je bilo več kot 350 šol. Več kot 250 000 gospodinjstev je ostalo brez elektrike, ogrevanja in pitne vode. Zato je bilo treba evakuirati več kot 13 000 ljudi in več bolnišnic. Poplave so povzročile tudi osem smrtnih žrtev.
(8)Češki organi niso zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite.
(9)Češka je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 1 699,5 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov v višini 1 583,9 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov v višini 80 milijonov EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe. Tretji največji delež stroškov v višini 33,3 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Četrti največji delež stroškov nujnih operacij v višini 2,4 milijona EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine.
(10)Na Češkem je bila Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta prenesena predvsem z Zakonom št. 254/2001 zb. o vodah, kakor je bil spremenjen. Vprašanje zaščite pred poplavami je obravnavano v naslovu IX navedenega zakona.
(11)Na dan predložitve vloge Češka ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev zakonodaje Unije v zvezi z naravo nesreče.
(12)Češki organi niso navedli nobenega zavarovalnega kritja upravičenih stroškov.
2.4Slovaška – naravna nesreča v sosednji državi: poplave septembra 2024
(1)Slovaška je 7. decembra 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah septembra 2024.
(2)Slovaška je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 15. septembra 2024. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Slovaški organi so predložili vlogo na podlagi merila „naravne nesreče v sosednji državi“, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ki določa, da se pomoč iz Solidarnostnega sklada EU lahko uporabi tudi za katero koli naravno nesrečo v upravičeni državi, ki je tudi večja naravna nesreča v sosednji upravičeni državi. Slovaška je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 84,3 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 0,07 % slovaškega bruto nacionalnega dohodka (BND) v letu 2022. Ker ista naravna nesreča izpolnjuje pogoje za „večjo naravno nesrečo“ na Češkem, je vloga Slovaške upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU brez določenega praga.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Slovaška ni zahtevala izplačila predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(7)Slovaška je 15. septembra 2024 doživela hude poplave, zlasti v Bratislavi in okoliških regijah. Vodostaj rek Donave in Morave se je močno dvignil, pri čemer je povratna doba na nekaterih lokacijah presegala 100 let. Skupna količina padavin je v regiji Záhorie dosegla do 400 mm, zaradi česar so bile posledice še večje. Največja škoda je bila pripisana manjšim rekam, ki so prebile nasipe, kar je okrepilo poplavljanje in povzročilo uničenje na podeželskih in mestnih območjih. Ceste, mostovi in druga kritična infrastruktura so bili močno prizadeti, kar je oviralo prizadevanja za odzivanje na izredne razmere.
(8)Slovaški organi niso zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite.
(9)Slovaška je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 3,7 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih operacij v višini 2,3 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Drugi največji delež stroškov v višini 1,4 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda in prometa.
(10)Slovaška je Direktivo 2007/60/ES 4 prenesla v nacionalno zakonodajo z Zakonom št. 7/2010 zb.
(11)Na dan predložitve vloge Slovaška ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev zakonodaje Unije v zvezi z naravo nesreče.
(12)Slovaški organi so navedli, da so bili zavarovani stroški izključeni iz upravičenih stroškov.
2.5Moldavija – regionalna naravna nesreča: poplave septembra 2024
(1)Moldavija je 5. decembra 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah septembra 2024.
(2)Moldavija je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 14. septembra 2024. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Moldavski organi so vlogo predložili na podlagi merila „regionalne naravne nesreče“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Moldavski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 7,8 milijona EUR. V skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu EU se v primeru, ko naravna nesreča zadeva več regij na ravni 2 NUTS, prag uporabi za povprečje BDP teh regij, določeno glede na delež skupne škode v vsaki regiji. Neposredna škoda, izražena kot odstotek skupnega tehtanega regionalnega BDP regij na ravni NUTS 2 Osrednja Moldavija in Južna Moldavija, znaša 51,74 %. Ta znesek presega 1,5 % tehtanega povprečja regionalnega BDP regij „Osrednja Moldavija“ in „Južna Moldavija“.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Moldavija je država v pristopnih pogajanjih z Unijo in je zato upravičena do pomoči iz Solidarnostnega sklada EU. Ker pa ni država članica, ni upravičena do predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(7)Med 14. in 16. septembrom 2024 so moldavska okrožja Cantemir, Hincesti, Leova, Straseni, Floresti in Telenesti prizadeli hudo deževje in posledične poplave. Nesreča je prizadela več kot 200 000 ljudi. Poplave so uničile ali poškodovale 20 mostov, osem izobraževalnih ustanov in več javnih stavb. Poplavljenih je bilo na desetine hiš in kleti in rešiti je bilo treba več kot 60 ljudi.
(8)Moldavski organi niso zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite.
(9)Moldavija je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 7,2 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Skoraj vsi stroški nujnih operacij se nanašajo na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov, zlasti na področjih prometa in izobraževanja.
(10)Moldavija je delno prenesla Direktivo 2007/60/ES 5 .
(11)Moldavski organi so navedli, da so bili zavarovani stroški izključeni iz upravičenih stroškov.
2.6Bosna in Hercegovina – večja naravna nesreča: poplave oktobra 2024
(1)Bosna in Hercegovina je 27. decembra 2024 vložila vlogo za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po poplavah septembra 2024.
(2)Bosna in Hercegovina je zaprosila za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v roku 12 tednov po prvi škodi zaradi nesreče, ki se je zgodila 4. oktobra 2024. Vloga vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo po členu 4 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(3)Gre za nesrečo naravnega izvora, ki zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(4)Organi Bosne in Hercegovine so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 841,85 milijona EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Bosno in Hercegovino v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2024 znašal 138,33 milijona EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije in operacije za okrevanje, kakor so opredeljene v členu 3 uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(6)Bosna in Hercegovina je država v pristopnih pogajanjih z Unijo in je zato upravičena do pomoči iz Solidarnostnega sklada EU. Ker pa ni država članica, ni upravičena do izplačila predplačila v skladu s členom 4a uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
(7)Bosno in Hercegovino je med 3. in 17. oktobrom 2024 prizadelo močno deževje, ki je povzročilo katastrofalne nenadne poplave, zemeljske plazove in poplave v osrednjem, južnem in zahodnem delu države. Najbolj prizadeti kantoni so bili Hercegovina-Neretva, Osrednja Bosna, Zenica-Doboj in Kanton 10. Poleg večdnevnih izpadov električne energije ter motenj storitev fiksne in mobilne telefonije je prišlo tudi do popolne prekinitve cestnega in železniškega prometa. To je povzročilo veliko fizično in finančno škodo na stanovanjskih in poslovnih stavbah ter v prometnem, vodnem in kanalizacijskem sistemu. Zaradi poplav je umrlo 27 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 22. Številne družine so bile prisiljene zapustiti svoje domove in so bile nastanjene v začasnih zatočiščih.
(8)Organi Bosne in Hercegovine so 5. oktobra 2024 zaprosili za pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Na zaprosilo se je odzvalo skupaj osem držav članic in pet sodelujočih držav.
(9)Bosna in Hercegovina je stroške operacij, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ocenila na 792,15 milijona EUR in jih razčlenila po vrstah operacij. Največji delež stroškov v višini 782,93 milijona EUR se nanaša na ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture in obratov na področjih energije, voda, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja. Drugi največji delež stroškov v višini 5,68 milijona EUR zadeva začasne nastanitve in reševalne službe. Tretji največji delež stroškov v višini 3,45 milijona EUR zadeva čiščenje območij, ki jih je prizadela nesreča. Četrti največji delež stroškov nujnih operacij v višini 82,41 tisoč EUR se nanaša na zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine.
(10)V Bosni in Hercegovini je prenos Direktive 2007/60/ES v nacionalno zakonodajo v teku.
(11)Organi Bosne in Hercegovine so navedli, da so bili zavarovani stroški izključeni iz upravičenih stroškov.
2.7Zaključek
Glede na zgoraj navedene premisleke in na podlagi ocene predloženih informacij Komisija ugotavlja, da nesreče iz vlog, ki so jih predložile Avstrija, Poljska, Češka, Slovaška, Moldavija ter Bosna in Hercegovina, izpolnjujejo pogoje iz uredbe o Solidarnostnem skladu EU za uporabo Solidarnostnega sklada EU.
3Financiranje
Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 6 (v nadaljnjem besedilu: uredba o VFO) omogoča uporabo Solidarnostnega sklada EU v kontekstu rezerve za solidarnost in nujno pomoč (SEAR). V točki 10 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 7 (IIA) ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, so določeni načini uporabe Solidarnostnega sklada EU v kontekstu rezerve za solidarnost in nujno pomoč.
Ker je bila solidarnost glavni razlog za ustanovitev Solidarnostnega sklada EU, Komisija meni, da bi morala biti pomoč progresivna. Zato bi morala biti intenzivnost pomoči za delež škode, ki presega prag za „večjo naravno nesrečo“ za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU (tj. 0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, pri čemer se upošteva nižji znesek, glej člen 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU), večja kot za delež škode pod tem pragom. To pomeni, da se znesek pomoči za državo, ki jo je prizadela nesreča, ki izpolnjuje pogoje za „večjo naravno nesrečo“, izračuna tako, da se seštejeta dva zneska: 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom in 6 % za del skupne neposredne škode nad pragom.
Stopnja, ki se uporablja za določitev zneskov pomoči za „regionalne naravne nesreče“, ki ostajajo pod nacionalnim pragom, znaša 2,5 % skupne neposredne škode. Kadar se zaprosi za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU na podlagi merila „sosednje države“, pragov za skupno neposredno škodo ni. Stopnja, ki se uporablja za določitev zneska pomoči za nesrečo na podlagi merila „sosednje države“, je enaka kot v primeru „regionalne nesreče“, tj. 2,5 % skupne neposredne škode. Prispevek iz Solidarnostnega sklada EU ne sme presegati ocenjenih skupnih stroškov upravičenih operacij.
Metodologija za izračun pomoči je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu EU za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo tudi Svet in Evropski parlament.
Komisija zato proračunskemu organu predlaga, naj uporabi naslednje zneske:
|
Nesreča |
Skupna neposredna škoda (v EUR) |
Prag za nesreče (v EUR) |
2,5 % skupne neposredne škode (do praga za večje nesreče) (v EUR) |
6 % neposredne škode nad pragom za večje nesreče (v EUR) |
2,5 % skupne neposredne škode |
Skupni znesek predlagane pomoči (v EUR) |
Izplačano predplačilo (v EUR) |
Znesek, ki ga je treba plačati (v EUR) |
|
Avstrija – poplave (nesreča v sosednji državi) |
1 711 563 002 |
n. r. |
n. r. |
n. r. |
42 789 075 |
42 789 075 |
10 663 587 |
32 125 488 |
|
Poljska – poplave (regionalna nesreča) |
3 039 957 574 |
538 909 893 |
n. r. |
n. r. |
75 998 939 |
75 998 939 |
n. r. |
75 998 939 |
|
Češka (večja nesreča) |
2 821 143 019 |
1 579 680 000 |
39 492 000 |
74 487 781 |
n. r. |
113 979 781 |
n. r. |
113 979 781 |
|
Slovaška – poplave (nesreča v sosednji državi) |
84 327 482 |
n. r. |
n. r. |
n. r. |
2 108 187 |
2 108 187 |
n. r. |
2 108 187 |
|
Moldavija – poplave (regionalna nesreča) |
7 807 840 |
226 331 |
n. r. |
n. r. |
195 196 |
195 196 |
n. r. |
195 196 |
|
Bosna in Hercegovina – poplave (večja nesreča) |
841 851 670 |
138 325 000 |
3 458 125 |
42 211 600 |
n. r. |
45 669 725 |
n. r. |
45 669 725 |
|
SKUPAJ |
280 740 903 |
10 663 587 |
270 077 316 |
|||||
Z Uredbo Sveta 2024/765 8 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se je rezerva za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) razdelila na dva ločena instrumenta: rezervo za evropsko solidarnost in rezervo za nujno pomoč. Rezerva za evropsko solidarnost z letnim zneskom v višini 1 016 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018, kar ustreza znesku v višini 1 167,1 milijona EUR v cenah iz leta 2025) bo uporabljena za pomoč pri odzivanju na izredne razmere, ki jih zajema Solidarnostni sklad Evropske unije.
V skladu s členom 3(7) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in členom 9(2), drugi pododstavek, spremenjene uredbe o VFO mora biti 25 % letne dodelitve Solidarnostnega sklada EU (tj. 291,8 milijona EUR za leto 2025) na voljo vsako leto 1. oktobra.
Poleg tega je bilo v skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU v splošnem proračunu EU za leto 2025 (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) za plačilo morebitnih prihodnjih predplačil že predvidenih 50 000 000 EUR.
Nazadnje, v skladu s členom 9(2) uredbe o VFO se lahko kateri koli del letnega zneska, ki v danem letu n ni bil porabljen, porabi v letu n + 1. Zato je bil iz leta 2024 prenesen znesek v višini 194,3 milijona EUR.
Zato je najvišji znesek, ki ga lahko v tej fazi uporabi Solidarnostni sklad EU, 908,95 milijona EUR (brez rezerve za predplačila in zneska, ki bo na voljo 1. oktobra). Po tej uporabi bo za prihodnjo uporabo ostalo na voljo 980,64 milijona EUR.
|
Znesek iz Solidarnostnega sklada EU, ki je na voljo v letu 2025 (v EUR): |
|
|
Skupna letna dodelitev Solidarnostnega sklada EU za leto 2025 (vključno s tranšo za 1. oktober) |
1 167 064 638 |
|
Znesek, prenesen iz leta 2024 (vključno z neporabljenimi predplačili) (+) |
194 316 161 |
|
Odobritve, rezervirane za predplačila (–) |
50 000 000 |
|
Znesek, ki je že bil porabljen za predplačila Španiji in Avstriji (–) |
110 663 587 |
|
Znesek, ki bo na voljo šele po 1. oktobru (−) |
291 766 160 |
|
Skupni trenutno razpoložljivi znesek (brez rezerve za predplačila in tranše po 1. oktobru) |
908 951 052 |
|
Znesek, predlagan za uporabo v skladu s tem sklepom o uporabi (izplačilo samo preostalega zneska) |
270 077 316 |
|
Preostali znesek za prihodnje vloge (vključno s predplačili in tranšo po 1. oktobru) |
980 639 896 |
2025/0138 (BUD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški in Moldaviji v zvezi s poplavami iz septembra leta 2024 ter Bosni in Hercegovini v zvezi s poplavami iz oktobra 2024
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije 9 in zlasti člena 4(3) Uredbe,
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev 10 in zlasti točke 10 Sporazuma,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele večje ali regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.
(2)Sredstva Sklada ne smejo preseči zgornjih mej, kot so določene v členu 9 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 11 .
(3)Avstrija je 29. novembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.
(4)Poljska je 29. novembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.
(5)Češka je 4. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.
(6)Slovaška je 7. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.
(7)Moldavija je 5. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.
(8)Bosna in Hercegovina je 27. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev Sklada po poplavah oktobra 2024.
(9)Te vloge izpolnjujejo pogoje za izplačilo finančnega prispevka iz Sklada, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.
(10)Zato bi bilo treba uporabiti sredstva Sklada za zagotovitev finančnega prispevka Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški, Moldaviji ter Bosni in Hercegovini.
(11)Da bi se lahko sredstva Sklada čim prej uporabila, bi bilo treba ta sklep začeti uporabljati od datuma sprejetja –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V okviru splošnega proračuna Unije se v zvezi z naravnimi nesrečami izplačajo naslednja sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil:
(a)znesek v višini 42 789 075 EUR se izplača Avstriji v zvezi s poplavami septembra 2024;
(b)znesek v višini 75 998 939 EUR se izplača Poljski v zvezi s poplavami septembra 2024;
(c)znesek v višini 113 979 781 EUR se izplača Češki v zvezi s poplavami septembra 2024;
(d)znesek v višini 2 108 187 EUR se izplača Slovaški v zvezi s poplavami septembra 2024;
(e)znesek v višini 195 196 EUR se izplača Moldaviji v zvezi s poplavami septembra 2024;
(f)znesek v višini 45 669 725 EUR se izplača Bosni in Hercegovini v zvezi s poplavami oktobra 2024.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … [datum sprejetja] 12*.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik