<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑296/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0296</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:922">EU:C:2016:922</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>21</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>21</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI H. SAUGMANDSGAARDA ØEJA – ZADEVA C‑296/15</P><P>MEDISANUS</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Henrika Saugmandsgaarda Øeja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20161201">1. decembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑296/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Medisanus d.o.o.</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Splošni bolnišnici Murska Sobota(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložila Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Slovenija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Člen 267 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Status <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/18/ES</KEYWORD><KEYWORD>Javna naročila</KEYWORD><KEYWORD>Člena 2 in 23</KEYWORD><KEYWORD>Enako obravnavanje in prepoved diskriminacije</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2001/83/ES</KEYWORD><KEYWORD>Zdravila za uporabo v humani medicini</KEYWORD><KEYWORD>Industrijsko izdelana zdravila iz plazme</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2002/98/ES</KEYWORD><KEYWORD>Človeška kri in komponente krvi</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna ureditev, ki nalaga obveznost prednostne preskrbe z zdravili, izdelanimi iz plazme, zbrane na ozemlju zadevne države članice</KEYWORD><KEYWORD>Člen 34 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Prosti pretok blaga</KEYWORD><KEYWORD>Diskriminacija uvoza</KEYWORD><KEYWORD>Člen 36 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Utemeljitev</KEYWORD><KEYWORD>Spodbujanje dajanja krvi</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna samozadostnost</KEYWORD><KEYWORD>Avtarkija</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Slovenija) je s sklepom z dne <DATE ISO="20150514">14. maja 2015</DATE>, ki je na Sodišče prispel <DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, pri Sodišču vložila predlog za sprejetje predhodne odločbe v zvezi z razlago člena 2 in člena 23(2) in (8) Direktive 2004/18/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne <DATE ISO="20131213">13. decembra 2013</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 335, str. 17</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18).</P></NOTE>, člena 83 Direktive 2001/83/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20011106">6. novembra 2001</DATE> o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 69), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2012/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121025">25. oktobra 2012</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 299, str. 1</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva 2001/83).</P></NOTE>, člena 4(2) Direktive 2002/98/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES z dne <DATE ISO="20030127">27. januarja 2003</DATE> o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi Direktive 2001/83/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 346), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090618">18. junija 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="188" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 188, str. 14</REF.DOC.OJ>, in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="086" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 86, str. 25</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva 2002/98).</P></NOTE> ter člena 18 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru zahtevka za revizijo, ki ga je družba Medisanus d.o.o. vložila proti Splošni bolnišnici Murska Sobota (Slovenija) v zvezi z zakonitostjo določbe specifikacije v postopku oddaje javnega naročila za dobavo zdravil, ki ga je začela ta bolnišnica. Na podlagi te določbe so morala biti zdravila, ki so bila predmet tega postopka, izdelana iz slovenske plazme (v nadaljevanju: zahteva po nacionalnem poreklu).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Splošna bolnišnica Murska Sobota je to določbo vključila, da bi se uskladila z nacionalno ureditvijo, ki dovoljuje uvoz zdravil, izdelanih iz plazme, zbrane v drugi državi članici, le, če z zdravili, izdelanimi iz plazme, zbrane na nacionalnem ozemlju, ni mogoče pokriti potreb nacionalnega prebivalstva (v nadaljevanju: načelo prednosti preskrbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom predstavil v nadaljevanju, menim, da je treba Direktivo 2004/18 ter člena 34 in 36 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta tako načelu prednosti preskrbe kot zahtevi po nacionalnem poreklu.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Direktiva 2004/18</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1(2)(a) Direktive 2004/18 opredeljuje pojem javna naročila kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali izvajanje storitev v skladu s pomenom iz te direktive<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Načela za oddajo naročil<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa, da morajo naročniki obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko ter delovati transparentno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 23 navedene direktive zadeva tehnične specifikacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Ta pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>tehnične specifikacije<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> je opredeljen v točki 1 Priloge VI k navedeni direktivi. Konkretno kar zadeva javna naročila blaga in storitev, vsebuje navedena točka 1(b) to opredelitev:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>[…] pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske uspešnosti, zahteve za konstrukcijo [zasnovo], namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Navedeni člen 23 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="023.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="023.008"><NO.PARAG>8.</NO.PARAG><ALINEA>Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na določeni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom oziroma bi s tem bila nekatera podjetja ali nekateri proizvodi izločeni. […]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 2002/98</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 2(1) Direktive 2002/98 opredeljuje področje uporabe te direktive tako:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Ta direktiva se uporablja za zbiranje in testiranje človeške krvi in komponent krvi, ne glede na predvideni namen uporabe, ter za njihovo predelavo, shranjevanje in razdeljevanje, kadar so namenjene za transfuzijo.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 4(2) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da obdržijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe na svojem ozemlju, ki so v skladu z določbami Pogodbe.</ALINEA><ALINEA>Države članice lahko še zlasti uvedejo zahteve za prostovoljno in neplačano dajanje krvi, vključno s prepovedjo ali omejevanjem uvoza krvi in komponent krvi, da bi zagotovile visoko raven zdravstvenega varstva in dosegle cilj, določen v členu 20(1), pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz Pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 20(1) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi z namenom zagotoviti, da so kri in komponente krvi v čim večji meri pridobljene iz takih dajanj.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Direktiva 2001/83</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V členu 1 Direktive 2001/83 so med drugim navedene te opredelitve:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>2.</NO.P><TXT>Zdravilo:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja pri ali daje ljudem za ponovno vzpostavitev, izboljšanje ali spreminjanje fizioloških funkcij prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja, ali za določitev diagnoze.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>Zdravila, izdelana iz človeške krvi ali človeške plazme:</TXT><P>Vsa zdravila, izdelana iz sestavin krvi, ki jih industrijsko izdelujejo javne ali zasebne ustanove, kot npr. zdravila, ki vključujejo zlasti albumin, koagulacijske faktorje in imunoglobuline človeškega izvora.</P></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Promet z zdravili na debelo:</TXT><P>Za promet z zdravili na debelo se šteje nakup zdravil, hramba ter prodaja ali izvoz zdravil, razen izdajanja zdravil širši javnosti. Promet z zdravili na debelo opravljajo proizvajalci ali njihovi depozitarji, uvozniki, drugi trgovci ali pa ga opravljajo farmacevti in osebe, ki imajo v zadevni državi članici dovoljenje za izdajanje zdravil širši javnosti.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1) Direktive 2001/83 se ta direktiva uporablja za zdravila za uporabo v humani medicini, ki se dajejo na trg v državah članicah in so bodisi industrijsko izdelana ali pripravljena z uporabo metode, ki vključuje industrijski postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 83 Direktive 2001/83, ki je del naslova VII o prometu z zdravili na debelo in posredovanju zdravil, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Določbe tega naslova ne smejo preprečiti uporabe strožjih zahtev, ki jih države članice določijo v zvezi s prometom na debelo za:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>zdravila, pridobljena iz krvi,</P></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 109 Direktive 2001/83, ki je pod naslovom X, ki obsega posebne določbe o zdravilih, pridobljenih iz človeške krvi in plazme, določa, da se za zbiranje in testiranje človeške krvi in človeške plazme uporablja Direktiva 2002/98.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 110 Direktive 2001/83 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje samozadostnosti Skupnosti pri oskrbi s človeško krvjo ali človeško plazmo. V ta namen spodbujajo prostovoljno, neplačano darovanje krvi in plazme ter sprejmejo potrebne ukrepe za razvoj proizvodnje in uporabe zdravil, pridobljenih iz človeške krvi ali človeške plazme, ki prihaja iz prostovoljnega in neplačanega darovanja. O takih ukrepih obvestijo Komisijo.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Slovensko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Zakon o zdravilih</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 6(71) Zakona o zdravilih z dne <DATE ISO="20140304">4. marca 2014</DATE> (Uradni list RS, št. 17/2014), ki vsebuje opredelitev načela prednosti preskrbe z industrijsko izdelanimi zdravili iz slovenske plazme, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Prednost preskrbe z industrijsko izdelanimi zdravili iz slovenske plazme (to je iz sveže zamrznjene plazme za predelavo, zbrane v Sloveniji) je načelo, na podlagi katerega se izvaja preskrba z zdravili iz Evropske unije iz tuje plazme na podlagi dovoljenja za promet, če se z zdravili iz slovenske plazme ne pokrije vseh potreb po teh zdravilih v Sloveniji, razen kadar je vnos ali uvoz določenega zdravila iz tuje plazme strokovno utemeljen ali za to obstaja strateški razlog, do katerega se opredelita Strateški svet za zdravila ter Strokovni svet za preskrbo s krvjo in z zdravili iz plazme.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Odstavek 106 tega člena opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>zdravila iz krvi ali plazme<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> tako:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Zdravila iz krvi ali plazme so industrijsko proizvedena zdravila, kot na primer zdravila, ki vsebujejo zlasti albumine […] in imunoglobuline človeškega izvora, ki jih iz krvnih sestavin, pridobljenih v skladu s predpisi, ki urejajo preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki in s predpisi, ki urejajo zdravila, proizvajajo za to dejavnost specializirani poslovni subjekti.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Člen 11(6) Zakona o zdravilih opredeljuje področje uporabe tega zakona tako:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Določbe tega zakona se ne uporabljajo za: […] kri, plazmo ali krvne celice, ki jih urejajo predpisi o preskrbi s krvjo, razen za plazmo pripravljeno po metodi, ki vključuje industrijski postopek in se uporablja za proizvodnjo zdravil.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Zakon o preskrbi s krvjo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Odstavki 11, 12, 13, 18 in 27 člena 3 Zakona o preskrbi s krvjo z dne <DATE ISO="20061005">5. oktobra 2006</DATE> (Uradni list RS, št. 104/2006) vsebujejo te opredelitve:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.011"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>11.</NO.PARAG><ALINEA>kri je polna človeška kri […];</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.012"><NO.PARAG>12.</NO.PARAG><ALINEA>komponenta krvi je zdravilna komponenta krvi ([…] plazma), ki jo je mogoče iz krvi pripraviti z različnimi postopki;</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.013"><NO.PARAG>13.</NO.PARAG><ALINEA>krvni pripravek je vsak zdravilni pripravek (komponenta ali zdravilo), ki izvira iz človeške krvi ali plazme;</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.018"><NO.PARAG>18.</NO.PARAG><ALINEA>samozadostnost je načelo preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki, po katerem država z lastnimi viri pokriva potrebe po krvi in krvnih pripravkih;</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.027"><NO.PARAG>27.</NO.PARAG><ALINEA>zdravilo iz krvi je vsako zdravilo, izdelano iz človeške krvi ali plazme<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Člen 2 tega zakona o preskrbi s krvjo določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Preskrba s krvjo je del transfuzijske dejavnosti, ki vključuje načrtovanje, zbiranje, predelavo, testiranje, shranjevanje, razdeljevanje, zdravljenje in enakomerno ter zadostno preskrbo prebivalstva s krvjo in krvnimi pripravki ter promet z njimi. [Omenjene dejavnosti] se opravljajo v skladu z načeli nacionalne samozadostnosti in prostovoljnega neplačanega krvodajalstva zaradi zagotavljanja zadostnega števila krvodajalcev oziroma krvodajalk […] in varne transfuzije krvi.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Člen 5(1) navedenega zakona, ki med drugim zadeva zbiranje krvi, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Dejavnost zbiranja in testiranja krvi in komponent krvi, ne glede na predvideni namen uporabe, njihovo pripravo, shranjevanje in razdeljevanje, kadar so namenjene za transfuzijo, je javna služba. Izvaja jo transfuzijski zavod ali transfuzijski center, ki ga je imenovala Agencija in mu izdala dovoljenje.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Člen 10(1) in (2) navedenega zakona opredeljuje nalogo Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (v nadaljevanju: ZTM):</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[ZTM] je transfuzijski zavod, ki je na državni ravni odgovoren za strokovno raven preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter povezovanje transfuzijske medicine z bolnišnično dejavnostjo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="010.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>[ZTM] usklajuje vse dejavnosti v zvezi z izbiro krvodajalcev, zbiranjem, testiranjem, predelavo, hrambo in razdeljevanjem krvi ter krvnih pripravkov, klinično rabo krvi in nadzorom nad hudimi neželenimi dogodki oziroma reakcijami v zvezi s transfuzijo krvi.<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Splošna bolnišnica Murska Sobota je <DATE ISO="20150114">14. januarja 2015</DATE> sklenila začeti postopek za oddajo javnega naročila za nakup farmacevtskih izdelkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Iz specifikacij razpisne dokumentacije je razvidno, da se je to javno naročilo nanašalo na zdravila, ki ustrezajo naslednjim lastnostim:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>humani albumin 200 mg/ml raztopina za infundiranje iz slovenske plazme<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>,</P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>humani imunoglobulin za i. v. aplikacijo 50 mg/ml ali 100 mg/ml iz slovenske plazme<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</P></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V odgovoru na vprašanje gospodarskega subjekta, ki je grajal zahtevo po nacionalnem poreklu, je Splošna bolnišnica Murska Sobota trdila, da je ta zahteva v skladu z načelom prednosti preskrbe z industrijsko izdelanimi zdravili iz slovenske plazme, kot je določeno v členu 6(71) Zakona o zdravilih. Poleg tega je pojasnila, da je bilo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje objavljeno še eno javno naročilo za humane albumine in humane imunoglobuline iz tuje plazme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Družba Medisanus s sedežem v Ljubljani (Slovenija) je <DATE ISO="20150225">25. februarja 2015</DATE> pri naročniku vložila zahtevek za revizijo specifikacij. Družba Medisanus je v podporo temu zahtevku trdila, da lahko le ZTM izpolni zahtevo po nacionalnem poreklu, ker ima izključno pravico do krvi, zbrane v Sloveniji, iz česar izhaja, da je edini subjekt, ki lahko dobavi zdravila iz plazme, zbrane v Sloveniji. Družba Medisanus je zato menila, da je taka zahteva nezdružljiva s pravom Unije, saj gre za industrijsko izdelana zdravila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Splošna bolnišnica Murska Sobota je <DATE ISO="20150323">23. marca 2015</DATE> ta zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen iz naslednjih razlogov. Najprej, zahteva po nacionalnem poreklu je izhajala iz nacionalnega zakona. Dalje, ta zahteva je bila znanstveno utemeljena. Nazadnje, navedena zahteva je bila skladna s ciljem samozadostnosti, ki se spodbuja v Uniji. V zvezi s tem zadnjim vidikom je bolnišnica napotila na člen 83 Direktive 2001/83 in poudarila, da želeni cilj ni zagotovitev absolutne teritorialne samozadostnosti, temveč ustrezna uporaba dela plazme, zbrane v Sloveniji, ki je na voljo za izdelavo zdravil iz krvi, za samo nekatera zdravila. Pojasnila je še, da je določen odstotek svojih potreb pokrila z javnim razpisom za nakup zdravil iz krvi iz drugih držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Družba Medisanus je po tej zavrnitvi pri Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil vložila zahtevek za revizijo. Ta komisija dvomi o združljivosti zahteve po nacionalnem poreklu s členoma 2 in 23 Direktive 2004/18, ker bi lahko povzročila kršitev načela enakega obravnavanja in spoštovanja konkurence med gospodarskimi subjekti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Navedena komisija pa navaja, da ta zahteva temelji na slovenskem zakonu. Člen 6(71) Zakona o zdravilih namreč določa prednost preskrbe z industrijsko izdelanimi zdravili iz plazme, zbrane v Sloveniji. Poleg tega Zakon o preskrbi s krvjo določa načelo samozadostnosti, v skladu s katerim Republika Slovenija svoje potrebe po krvi pokriva z lastnimi viri. Zadnjenavedeni zakon podeljuje ZTM nalogo izvajanja javne službe v zvezi z dejavnostjo zbiranja in testiranja krvi in komponent krvi, ne glede na njihov predvideni namen uporabe ter njihovo pripravo, shranjevanje in razdeljevanje, kadar so namenjene za transfuzijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V tem okviru je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil prekinila odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložila to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Ali je treba Direktivo 2004/18, zlasti člene 23(2), 23(8) in 2, v povezavi</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>z Direktivo 2001/83, zlasti členom 83,</P></ITEM><?PAGE NO="7"?><ITEM><P>z Direktivo 2002/98, zlasti členom 4(2),</P></ITEM><ITEM><P>s PDEU, zlasti členom 18,</P></ITEM></LIST><P>razlagati tako, da nasprotuje zahtevi po zdravilih <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>iz slovenske plazme<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="2018" ID="QE0024"/>, izdelanih na industrijski način (ki temelji na nacionalni zakonodaji […])?<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil v sodnem tajništvu Sodišča prejet <DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile družba Medisanus, slovenska in španska vlada ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Predstavniki družbe Medisanus, slovenska vlada in Komisija so se udeležili obravnave <DATE ISO="20160922">22. septembra 2016</DATE>, na kateri so predstavili svoja stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Menim, da je treba vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavil predložitveni organ, preoblikovati, in sicer iz teh razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Najprej, postavljeno vprašanje se nanaša na načelo prepovedi diskriminacije, kot je določeno v členu 18 PDEU. Vendar je iz besedila te določbe razvidno, da se uporablja brez poseganja v posebne določbe Pogodb. Zato in kot je Sodišče večkrat pojasnilo, se navedena določba samostojno uporablja le v primerih, ki jih ureja pravo Unije, za katere pa Pogodba ne določa posebnih pravil glede prepovedi diskriminacije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940714">14. julija 1994</DATE>, <NAME.CASE>Peralta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑379/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:296">EU:C:1994:296</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Laval un Partneri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑341/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:809">EU:C:2007:809</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101216">16. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Josemans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑137/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:774">EU:C:2010:774</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse pa je razvidno, da člen 34 PDEU med drugim določa obveznost spoštovanja načela prepovedi diskriminacije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970507">7. maja 1997</DATE>, <NAME.CASE>Pistre in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑321/94 do C‑324/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:229">EU:C:1997:229</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101202">2. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Ker-Optika</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑108/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:725">EU:C:2010:725</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120426">26. aprila 2012</DATE>, <NAME.CASE>ANETT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑456/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:241">EU:C:2012:241</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ker načelo prednosti preskrbe in zahteva po nacionalnem poreklu spadata na področje uporabe člena 34 PDEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej točke od 90 do 99 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ju bom preučil z vidika tega člena, kot je predlagala Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Dalje, vprašanje za predhodno odločanje se sklicuje na člen 4(2) Direktive 2002/98 in člen 83 Direktive 2001/83. Iz razlogov, ki jih bom pojasnil v točkah od 155 do 164 teh sklepnih predlogov, menim, da ti določbi v okoliščinah spora o glavni stvari nista upoštevni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Nazadnje, upoštevati je treba področji uporabe Direktive 2004/18 in člena 34 PDEU ter obstoj dveh nacionalnih ukrepov, obravnavanih v postopku v glavni stvari:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>načela prednosti preskrbe in</P></ITEM><ITEM><P>zahteve po nacionalnem poreklu.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Po eni strani načela prednosti preskrbe ni mogoče kot takega presojati z vidika Direktive 2004/18, ki se uporablja le v okviru javnih naročil. Nasprotno pa bo to načelo treba presojati z vidika člena 34 PDEU, ki zagotavlja prosti pretok blaga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej točki 91 in 92 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Po drugi strani zahteva po nacionalnem poreklu spada tako na področje uporabe Direktive 2004/18 kot na področje uporabe člena 34 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej točki 93 in 94 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj preoblikuje vprašanje za predhodno odločanje tako, kot je navedeno v nadaljevanju. Predložitveni organ s svojim vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče sprašuje:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>ali je treba člena 34 in 36 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta načelu prednosti preskrbe, in</P></ITEM><ITEM><P>ali je treba člen 2 in člen 23(2) in (8) Direktive 2004/18 ter člena 34 in 36 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo zahtevi po nacionalnem poreklu.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom predstavil v nadaljevanju, menim, da je treba zgoraj navedene določbe razlagati tako, da nasprotujejo tako načelu prednosti preskrbe kot zahtevi po nacionalnem poreklu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Preden bom obravnaval ti vprašanji, moram vseeno preveriti pristojnost Sodišča za odgovor na postavljeno vprašanje, zato bom preučil, ali je predložitveni organ <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> v smislu člena 267 PDEU. Nato bom nadaljeval z nekaj preudarki o dejanskem in pravnem okviru spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost Sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Iz člena 267 PDEU je razvidno, da je Sodišče pristojno le za odgovor na vprašanja, ki jih postavijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Sodišče v skladu s svojo ustaljeno sodno prakso pri presoji vprašanja, ali je predložitveni organ <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu člena 267 PDEU, ki je izključno vprašanje prava Unije, upošteva skupek elementov, kot so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obveznost njegove jurisdikcije, kontradiktornost postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160524">24. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>MT Højgaard in Züblin</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑396/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:347">EU:C:2016:347</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Menim, da iz naslednjih elementov, ki jih je sporočil predložitveni organ, izhaja, da ta dejansko je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> v smislu člena 267 PDEU:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>ta organ je bil ustanovljen z nacionalno zakonodajo o javnih naročilih;</P></ITEM><ITEM><P>je stalen;</P></ITEM><ITEM><P>njegova jurisdikcija je obvezna, prvič, ker njegova pristojnost ni odvisna od dogovora strank in, drugič, ker so njegove odločitve zavezujoče;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>postopek pred navedenim organom je kontradiktoren;</P></ITEM><ITEM><P>uporablja pravna pravila ter</P></ITEM><ITEM><P>jamstva glede njegove neodvisnosti in neodvisnosti njegovih članov so podobna jamstvom, določenim za običajna sodišča.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba spomniti, da je Sodišče v okviru presoje pravnega statusa nacionalnih organov, ki po naravi niso sodni, iz člena 2(9) Direktive 89/665/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19891221">21. decembra 1989</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140226">26. februarja 2014</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="094" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 94, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, ki so pristojni za revizijske postopke na področju oddaje javnih naročil, že za več drugih nacionalnih organov, ki so vsebinsko primerljivi s predložitvenim organom v tej zadevi, priznalo, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970917">17. septembra 1997</DATE>, <NAME.CASE>Dorsch Consult</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑54/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:413">EU:C:1997:413</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990204">4. februarja 1999</DATE>, <NAME.CASE>Köllensperger in Atzwanger</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑103/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:52">EU:C:1999:52</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 16 do 25); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140918">18. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Bundesdruckerei</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑549/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2235">EU:C:2014:2235</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 20 do 23), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 17 do 27).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zato menim, da je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> v smislu člena 267 PDEU in da je posledično Sodišče pristojno za odgovor na vprašanje, ki ga je postavila ta komisija.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Preudarki o dejanskem in pravnem okviru spora o glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Preden bom odgovoril na vprašanje predložitvenega organa, se mi zdi pomembno navesti nekaj pojasnil o pravnem in dejanskem okviru spora o glavni stvari, povzetih iz stališč, ki so bila predložena Sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da se razpis, obravnavan v postopku v glavni stvari, ni nanašal na nakup krvi ali komponent krvi, temveč industrijsko izdelanih zdravil iz plazme. Naročnik je zahtevo po nacionalnem poreklu določil v skladu z načelom prednosti preskrbe iz člena 6(71) Zakona o zdravilih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V okviru sistema, vzpostavljenega z Zakonom o preskrbi s krvjo in zlasti z njegovim členom 10, je ZTM na državni ravni odgovoren za strokovno raven preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter za povezovanje transfuzijske medicine z bolnišnično dejavnostjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Glede na stališča družbe Medisanus, slovenske vlade in Komisije ta zakon podeljuje ZTM izključno pristojnost za zbiranje krvi ter preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki na ozemlju Republike Slovenije. Iz te izključne pristojnosti izhaja, da je le ZTM sposoben dobaviti zdravila, izdelana iz slovenske plazme, tako da je ZTM v praksi edini subjekt, ki lahko dobavi zdravila, ki izpolnjujejo zahtevo po nacionalnem poreklu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Slovenska vlada je pojasnila, da je kri, ki jo zbere ZTM, prednostno namenjena za transfuzijo. Le presežki zbrane krvi so namenjeni za predelavo v zdravila, kot so humani albumini in humani imunoglobulini, ki so predmet razpisa, obravnavanega v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Iz stališč slovenske vlade in Komisije je tudi razvidno, da ZTM krvi, zbrane na slovenskem ozemlju, sam ne predeluje v zdravila, temveč to kri posreduje zasebnemu subjektu, ki zdravila izdeluje po industrijskem postopku. ZTM izbere ta subjekt v okviru odprtega postopka javnega naročanja v skladu z Direktivo 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Tako dobljena zdravila so namenjena izključno slovenskemu trgu. ZTM razdeljuje ta zdravila drugim službam za javno zdravje v Sloveniji, zlasti bolnišnicam. V zameno zaračuna le stroške izdelave zdravil, ne da bi ustvarjal dobiček.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Poleg tega se v okviru odprtega postopka javnega naročanja v skladu z Direktivo 2004/18 zdravila, izdelana iz tuje plazme, kupijo le če in kolikor količina zdravil, izdelanih iz slovenske plazme, ne zadostuje za pokritje potreb slovenskega prebivalstva.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Kršitev Direktive 2004/18</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>V tem oddelku bom preučil, ali je treba člen 2 in člen 23(2) in (8) Direktive 2004/18 razlagati tako, da nasprotujeta zahtevi po nacionalnem poreklu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Za to je treba presoditi, prvič, ali se Direktiva 2004/18 uporablja v okoliščinah spora o glavni stvari in, drugič, ali obstaja kršitev zgoraj navedenih določb.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uporaba Direktive 2004/18</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, iz stališča slovenske vlade je razvidno, da je Splošna bolnišnica Murska Sobota javni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija. Zato ga je treba obravnavati kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>naročnika<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18, tega statusa pa mu sicer ni oporekala nobena stranka, ki je pri Sodišču vložila stališče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, prav tako se mi ne zdi sporno, da so zdravila, obravnavana v postopku v glavni stvari, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>proizvodi<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> v smislu člena 1(2)(a) in (c) Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Slovenska vlada je sicer trdila, da ta zdravila niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>proizvodi<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v smislu te direktive, niti niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v smislu člena 34 PDEU, ker ZTM in slovenske bolnišnice skupaj zagotavljajo javno službo v splošnem interesu, ki vključuje dobavo zdravil, izdelanih iz plazme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarjam, da je Sodišče določilo posebej široko opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v smislu določb Pogodbe DEU o prostem pretoku blaga, in sicer kot proizvodov, ki se lahko ocenijo v denarju in ki so lahko kot taki predmet poslovnih transakcij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19681210">10. decembra 1968</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>7/68</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1968:51">EU:C:1968:51</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 626). Ta sodba se je nanašala na davek, ki ga je Italijanska republika naložila na uvoz predmetov umetniškega ali zgodovinskega pomena.</P></NOTE> Ker Direktiva 2004/18 ne vsebuje druge opredelitve, se mi ta zdi prenosljiva na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>proizvod<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v smislu te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju ni nobenega dvoma, da so zdravila, obravnavana v postopku v glavni stvari, blago, ki se lahko oceni v denarju in ki je lahko kot tako predmet poslovnih transakcij. Tega, da se z dobavo takih zdravil uresničuje cilj v splošnem interesu, po mojem mnenju ni mogoče uporabiti za to, da se podvomi o tem, ali imajo sporna zdravila status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>proizvodov<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>blaga<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, lahko pa se eventualno upošteva v fazi utemeljitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Moje prepričanje v zvezi s tem potrjuje sodna praksa Sodišča o prostem pretoku blaga. Na eni strani je Sodišče večkrat menilo, da zdravila spadajo na področje uporabe členov 34 in 36 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760520">20. maja 1976</DATE>, <NAME.CASE>de Peijper</NAME.CASE> (<NO.CASE>104/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:67">EU:C:1976:67</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840228">28. februarja 1984</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>247/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:79">EU:C:1984:79</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940601">1. junija 1994</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑317/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:212">EU:C:1994:212</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080911">11. septembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑141/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:492">EU:C:2008:492</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na drugi strani je Sodišče v sodbi Humanplasma odločilo, da prepoved uvoza in dajanja v promet krvi in komponent krvi, ki izvirajo iz plačanega dajanja krvi, pomeni ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev pri uvozu v smislu člena 34 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101209">9. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Humanplasma</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑421/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:760">EU:C:2010:760</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, slovenska vlada je zanikala, da je dobava zdravil, izdelanih iz slovenske plazme, opravljena proti plačilu v smislu člena 1(2)(a) Direktive 2004/18, pri čemer se je sklicevala na prepoved, naloženo ZTM, da pri tej dobavi ustvari dobiček.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Naj spomnim, da je ZTM v praksi edini subjekt, ki je sposoben dobaviti zdravila, skladna z zahtevo o nacionalnem poreklu, in posledično sodelovati na razpisu, ki je predmet spora o glavni stvari. Glej točko 54 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj spomnim, da se pogodba ne more izogniti temu, da je opredeljena kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>javno naročilo<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, zgolj zato, ker je predvideno plačilo omejeno na povračilo stroškov, nastalih zaradi dogovorjene dobave blaga ali opravljene storitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121219">19. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Ordine degli Ingegneri della Provincia di Lecce in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑159/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:817">EU:C:2012:817</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20141211">11. decembra 2014</DATE>, Azienda sanitaria locale n. 5 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>Spezzino<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> in drugi (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑113/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2440">EU:C:2014:2440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V obravnavani zadevi je iz stališča slovenske vlade razvidno, da ZTM v zameno za dobavo zdravil, izdelanih iz slovenske plazme, zahteva vračilo stroškov izdelave teh zdravil. S tem na kupce prenese stroške, ki tretjemu subjektu nastanejo pri predelavi presežkov krvi, zbrane na slovenskem ozemlju. Posledično je treba dobavo zdravil, izdelanih iz slovenske plazme, v teh okoliščinah opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>proti plačilu sklenjeno pogodbo<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Na četrtem mestu, v skladu s členom 7(b), prva alinea, Direktive 2004/18 je za njeno uporabo določen tudi pogoj, da je ocenjena vrednost javnega naročila brez davka na dodano vrednost (DDV) enaka ali večja od 207.000 EUR, ta prag pa je določen za javna naročila blaga, ki jih oddajo naročniki, ki niso na seznamu v Prilogi IV, kot je Splošna bolnišnica Murska Sobota.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V odgovoru na zahtevo po pojasnilih, ki jo je Sodišče poslalo predložitvenemu organu, je ta organ navedel, da je ocenjena vrednost javnega naročila, obravnavanega v postopku v glavni stvari, brez DDV znašala 791.476 EUR. Posledično je to naročilo nad pragom, določenim v členu 7(b), prva alinea, Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Na petem mestu, slovenska vlada se je sklicevala tudi na izjemo, ki jo je Sodišče v sodbi z dne <DATE ISO="20090609">9. junija 2009</DATE>, Komisija/Nemčija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑480/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:357">EU:C:2009:357</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> določilo v zvezi z uporabo Direktive 2004/18. Zdi pa se mi, da se ta izjema ne uporablja v okoliščinah spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Ta sodba se je nanašala na pogodbo, ki so jo za 20 let sklenili mesto Hamburg (Nemčija) in štiri Landkreise ter katere predmet je bila vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med lokalnimi skupnostmi za zagotavljanje skupnega ravnanja z njihovimi odpadki. Pogodba, ki je bila tako sklenjena brez razpisnih postopkov, je bila tako temelj kot tudi pravni okvir za gradnjo in prihodnje izkoriščanje obrata, namenjenega izvajanju javne službe, in sicer sežiga odpadkov. Sodišče je odločilo, da za tako pogodbo ni bil potreben predhodni razpis.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090609">9. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑480/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:357">EU:C:2009:357</NO.ECLI>, točke <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0006">6</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Okoliščine spora o glavni stvari so sicer res nekoliko podobne okoliščinam v sodbi Komisija/Nemčija, zlasti javni naravi pogodbenih strank, to je Splošne bolnišnice Murska Sobota in ZTM. Vendar Sodišče v tej sodbi iz pravil o javnih naročilih ni želelo izključiti vseh pogodb, ki jih sklenejo javni subjekti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Naj spomnim, da pogodbe med javnimi subjekti na tej podlagi niso izključene s področja uporabe zakonodaje Unije o javnih naročilih. Glej opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>gospodarski subjekt<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> v členu 1(8) Direktive 2004/18 in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> temveč le tiste, ki so podlaga in pravni okvir dolgoročnega sodelovanja, namenjenega opravljanju javne službe. To pa ne velja za pogodbo, obravnavano v postopku v glavni stvari, katere predmet je omejen na enkratno dobavo zdravil, izdelanih iz človeške plazme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Zato menim, da pogodba, ki je predmet spora o glavni stvari, ni zajeta z izjemo, ki jo je Sodišče določilo v sodbi Komisija/Nemčija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da se Direktiva 2004/18 uporablja v okoliščinah, kot so te v zadevi v glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Obstoj kršitve člena 2 Direktive 2004/18</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Člen 2 Direktive 2004/18 naročnike zavezuje, da gospodarske subjekte obravnavajo enakopravno in nediskriminatorno.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso Sodišča načelo enakega obravnavanja med ponudniki, katerega cilj je spodbujanje razvoja zdrave in učinkovite konkurence med podjetji, ki sodelujejo pri javnem naročilu, zahteva, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150312">12. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>eVigilo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑538/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:166">EU:C:2015:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Formalno zahteva po nacionalnem poreklu ne razlikuje med gospodarskimi subjekti, temveč med proizvodi, saj izključuje zdravila, ki niso izdelana iz slovenske plazme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da načelo enakega obravnavanja, katerega poseben izraz je člen 2 Direktive 2004/18, prepoveduje ne le očitno diskriminacijo na podlagi državljanstva, temveč tudi vse prikrite oblike diskriminacije, ki imajo na podlagi drugih razlikovalnih meril enak rezultat.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19891205">5. decembra 1989</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑3/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:606">EU:C:1989:606</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000926">26. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑225/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:494">EU:C:2000:494</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑412/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:102">EU:C:2008:102</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>ASM Brescia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑347/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:416">EU:C:2008:416</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Določba, ki zahteva, da je zdravilo izdelano iz plazme, zbrane na nacionalnem ozemlju, pa lahko škodi predvsem gospodarskim subjektom iz drugih držav članic, ker ti težje dostopajo do plazme, zbrane na tem nacionalnem ozemlju, kot pa gospodarski subjekti iz zadevne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej po analogiji z merilom prebivališča na nacionalnem ozemlju sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030116">16. januarja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑388/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:30">EU:C:2003:30</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>V okoliščinah spora o glavni stvari so diskriminatorni učinki te zahteve po nacionalnem poreklu še bolj očitni, ker je ZTM, slovenski zavod, v praksi edini gospodarski subjekt, ki je sposoben dobaviti zdravila, izdelana iz slovenske plazme, kar izključuje vse gospodarske subjekte iz drugih držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Iz navedenega sklepam, da je treba člen 2 Direktive 2004/18 razlagati tako, da nasprotuje zahtevi po nacionalnem poreklu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glede obstoja morebitne utemeljitve glej točke od 105 do 164 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Obstoj kršitve člena 23(2) in (8) Direktive 2004/18</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Člen 23 Direktive 2004/18 določa več obveznosti v zvezi s tehničnimi specifikacijami. V skladu z opredelitvijo v točki 1(b) Priloge VI k tej direktivi pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>tehnična specifikacija<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> zajema med drugim vsako specifikacijo, ki opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>proizvodnih postopkov in metod<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Glede na to opredelitev se mi ne zdi sporno – in sicer tega niso izpodbijale niti stranke, ki so pri Sodišču vložile stališča – da zahteva po nacionalnem poreklu pomeni tehnično specifikacijo v smislu člena 23 Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Odstavek 2 tega člena določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci. Iz razlogov, predstavljenih v točkah od 79 do 81 teh sklepnih predlogov, menim, da zahteva po nacionalnem poreklu ponudnikom ne omogoča enakopravnega dostopa v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Poleg tega je ta zahteva v nasprotju s členom 23(8) Direktive 2004/18, ker omenja določeno poreklo ali izvor, to je slovensko poreklo plazme, kar pomeni, da so izključena zdravila, izdelana iz plazme tujega porekla.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Iz navedenega sklepam, da je treba člen 2 in člen 23(2) in (8) Direktive 2004/18 razlagati tako, da nasprotujeta zahtevi po nacionalnem poreklu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glede obstoja morebitne utemeljitve glej točke od 105 do 164 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Kršitev člena 34 PDEU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>V tem oddelku bom preučil, ali je treba člen 34 PDEU razlagati tako, da nasprotuje načelu prednosti preskrbe in zahtevi po nacionalnem poreklu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Naj spomnim, da sem postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ki se je sklicevalo na člen 18 PDEU, preoblikoval iz razlogov, predstavljenih v točkah od 36 do 43 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Za to je treba presoditi, prvič, ali se člen 34 PDEU uporablja v okoliščinah spora o glavni stvari in, drugič, ali obstaja kršitev tega člena.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uporaba člena 34 PDEU</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Preden bom ugotovil, ali se člen 34 PDEU uporablja, je treba preučiti več vprašanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, presoditi je treba, ali se člen 34 PDEU še vedno uporablja v okoliščinah spora o glavni stvari, čeprav je bila ugotovljena kršitev členov 2 in 23(2) in (8) Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarjam, da področje uporabe načela prednosti preskrbe, kot je določeno v členu 6(71) Zakona o zdravilih, ni omejeno na javna naročila. Zato je treba presoditi združljivost tega načela s členom 34 PDEU v vseh položajih, ki niso zajeti z Direktivo 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba v zvezi s položaji, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/18, presoditi, ali je s to direktivo izvedena izčrpna uskladitev, kar bi preprečilo presojo zadevnih nacionalnih ukrepov z vidika določb primarnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>V zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>izčrpno usklajevanje<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041214">14. decembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Swedish Match</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑210/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:802">EU:C:2004:802</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>UNIC in Uni.co.pel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑95/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:492">EU:C:2015:492</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151112">12. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Visnapuu</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑198/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:751">EU:C:2015:751</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Menim pa, da z Direktivo 2004/18 ni bila izvedena izčrpna uskladitev vidikov, ki se nanašajo na prosti pretok blaga,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Ta razlaga je potrjena v uvodni izjavi 2 Direktive 2004/18, v kateri je navedeno, da ta direktiva vsebuje usklajevalne določbe, ki jih je treba razlagati v skladu z načelom prostega pretoka blaga.</P></NOTE> tako da je zahtevo po nacionalnem poreklu mogoče presojati z vidika člena 34 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodišče je ta pristop sprejelo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930622">22. junija 1993</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Danska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:257">EU:C:1993:257</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je ugotovilo kršitev tako zakonodaje Unije o javnih naročilih kot člena 34 PDEU. Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101209">9. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Humanplasma</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑421/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:760">EU:C:2010:760</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki se je prav tako nanašala na razpis za dobavo krvnih pripravkov, ugotovilo obstoj kršitev člena 34 PDEU, ne da bi bilo vprašano o morebitni kršitvi zakonodaje Unije o javnih naročilih.</P></NOTE> Komisija je v zvezi s tem pravilno trdila, da je to zahtevo določil javni organ, to je Splošna bolnišnica Murska Sobota,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej točko 61 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> za katero v zvezi s tem veljajo obveznosti, ki izhajajo iz prostega pretoka blaga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>V skladu z ustaljeno sodno prakso se obveznosti, ki izhajajo iz prostega pretoka blaga, uporabljajo tudi za samostojne organe, ki jih ustanovi država: glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19750618">18. junija 1975</DATE>, <NAME.CASE>IGAV</NAME.CASE> (<NO.CASE>94/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1975:81">EU:C:1975:81</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19831213">13. decembra 1983</DATE>, <NAME.CASE>Apple and Pear Development Council</NAME.CASE> (<NO.CASE>222/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:370">EU:C:1983:370</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901212">12. decembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Hennen Olie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑302/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:455">EU:C:1990:455</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 13 do 16), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021105">5. novembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑325/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:633">EU:C:2002:633</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 17 do 20).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, slovenska vlada je trdila, da načelo prednosti preskrbe spada na področje izključne pristojnosti, ki je državam članicam s členom 168(7) PDEU podeljena na področju razporejanja, uporabe, predelave in razdeljevanja človeške krvi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče že imelo priložnost odločiti, da v skladu s členom 168(7) PDEU pravo Unije ne posega v pristojnost držav članic za sprejetje določb o organizaciji zdravstvenih služb. Vendar morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo Unije, predvsem določbe Pogodbe DEU o prostem pretoku oziroma gibanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Kar zadeva svobodo ustanavljanja, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130926">26. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Ottica New Line</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑539/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:591">EU:C:2013:591</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120621">21. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Susisalo in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑84/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:374">EU:C:2012:374</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa). Ta široka razlaga področja uporabe prostega pretoka se ne omejuje na področja iz člena 168(7) PDEU. Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110127">27. januarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Luksemburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑490/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:34">EU:C:2011:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150204">4. februarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Melchior</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑647/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:54">EU:C:2015:54</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151117">17. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Plaza Bravo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑137/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:771">EU:C:2015:771</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Posledično v nasprotju s tem, kar, kot se zdi, trdi slovenska vlada, člen 168(7) PDEU državam članicam ne zagotavlja nikakršne izjeme od obveznosti, ki jih imajo na podlagi člena 34 PDEU ali drugih določb prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, naj spomnim, da iz razlogov, predstavljenih v točkah od 62 do 66 teh sklepnih predlogov, zdravila, izdelana iz krvi ali komponent krvi, pomenijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>blago<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> v smislu člena 34 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Zato je treba preučiti, ali načelo prednosti preskrbe in zahteva po nacionalnem poreklu uvajata različno obravnavanje, ki je s členom 34 PDEU prepovedano.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Obstoj kršitve člena 34 PDEU</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Iz stališč slovenske vlade in Komisije je razvidno, da zdravila, izdelana iz slovenske plazme, niso izdelana na slovenskem ozemlju, temveč v drugi državi članici. Republika Slovenija namreč nima zmogljivosti za frakcioniranje plazme na svojem ozemlju, zato ZTM za predelavo presežka zbrane krvi uporablja zasebni subjekt s sedežem v drugi državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej točko 56 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Posledično načelo prednosti preskrbe ne uvaja razlikovanja med zdravili, izdelanimi v Republiki Sloveniji, in zdravili, uvoženimi iz drugih držav članic, temveč med zdravili, uvoženimi iz drugih držav članic. Med temi zdravili se namreč lahko le zdravila, ki so na podlagi naročila ZTM izdelana iz slovenske plazme, prosto uvažajo, medtem ko je druga zdravila, izdelana iz tuje plazme, mogoče uvoziti le, če s prvonavedenimi ni mogoče pokriti potreb slovenskega prebivalstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Tako različno obravnavanje, ki usmerja uvoz tako, da ga lahko opravljajo le nekateri gospodarski subjekti, medtem ko so drugi izključeni, pomeni ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev pri uvozu, kot je trdila Komisija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej v zvezi s tem sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19740711">11. julija 1974</DATE>, <NAME.CASE>Dassonville</NAME.CASE> (<NO.CASE>8/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:82">EU:C:1974:82</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760520">20. maja 1976</DATE>, <NAME.CASE>de Peijper</NAME.CASE> (<NO.CASE>104/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:67">EU:C:1976:67</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Iz istih razlogov tudi zahteva po nacionalnem poreklu pomeni ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev pri uvozu, ker je sodelovanje pri javnem naročilu, obravnavanem v postopku v glavni stvari, dovoljeno le dobaviteljem zdravil, izdelanih iz slovenske plazme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Iz navedenega sklepam, da je treba člen 34 PDEU razlagati tako, da nasprotuje načelu prednosti preskrbe in zahtevi po nacionalnem poreklu.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>E –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljitev na podlagi člena 36 PDEU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Potem ko sem ugotovil, da je treba člen 2 in člen 23(2) in (8) Direktive 2004/18 ter člen 34 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo načelu prednosti preskrbe in zahtevi po nacionalnem poreklu, je treba še preveriti, ali sta ta ukrepa lahko utemeljena s ciljem, ki je v pravu Unije priznan kot legitimen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Kar zadeva različno obravnavanje, prepovedano z določbami Direktive 2004/18, naj spomnim, da s to direktivo ni izvedena izčrpna uskladitev vidikov, ki se nanašajo na utemeljitvene razloge, tako da je treba to različno obravnavanje v zvezi s tem presojati glede na upoštevne določbe primarnega prava in s tem povezano sodno prakso Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej sodno prakso o pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>izčrpna uskladitev<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, navedeno v opombi 28. Le v členu 23(8) Direktive 2004/18 je omenjena možnost utemeljitve s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>predmetom naročila<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, ki pa kot taka ni bila omenjena v stališčih, vloženih pri Sodišču. Naj spomnim, da je Sodišče preučilo utemeljitvene razloge, temelječe na določbah primarnega prava, v primeru nacionalnega ukrepa, ki je bil v nasprotju z zakonodajo Unije o javnih naročilih, v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100429">29. aprila 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑160/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:230">EU:C:2010:230</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR> in od <REF.NP.ECR REF="NP0125">125</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0130">130</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>V sodbi Humanplasma<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101209">9. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Humanplasma</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑421/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:760">EU:C:2010:760</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je Sodišče opozorilo na načela, ki urejajo utemeljitvene razloge, ki temeljijo na varovanju zdravja in življenja ljudi iz člena 36 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Najprej, javno zdravje je najpomembnejša med dobrinami ali interesi, varovanimi s členom 36 PDEU, in države članice so tiste, ki v mejah, določenih s Pogodbo, določijo raven, na kateri želijo zagotoviti varovanje javnega zdravja, in kako naj se ta raven doseže. Ker se lahko ta raven med državami članicami razlikuje, je treba tem priznati diskrecijsko pravico.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101209">9. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Humanplasma</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑421/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:760">EU:C:2010:760</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa). Glej tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080911">11. septembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑141/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:492">EU:C:2008:492</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161019">19. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Parkinson Vereinigung</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑148/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:776">EU:C:2016:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Dalje, iz sodne prakse izhaja, da je ureditev, ki omejuje temeljno svoboščino, ki je zagotovljena s Pogodbo, kakršna je prosti pretok blaga, mogoče veljavno utemeljiti le, če je primerna za uresničitev želenega legitimnega cilja in ne presega tega, kar je nujno potrebno, da se ta cilj doseže.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101209">9. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Humanplasma</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑421/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:760">EU:C:2010:760</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080911">11. septembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑141/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:492">EU:C:2008:492</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Nazadnje, kar konkretno zadeva presojo sorazmernosti zadevne zakonodaje, je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da ker je člen 36 PDEU izjema od pravila o prostem pretoku blaga znotraj Unije, ki se razlaga ozko, morajo nacionalni organi dokazati, da je ta zakonodaja nujna za dosego zatrjevanega cilja in da ga ne bi bilo mogoče doseči s prepovedmi ali omejitvami, ki so milejše oziroma ki manj prizadenejo trgovino med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101209">9. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Humanplasma</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑421/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:760">EU:C:2010:760</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080911">11. septembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑141/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:492">EU:C:2008:492</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Na podlagi te sodne prakse je treba preučiti legitimnost ciljev, ki jih je navedla slovenska vlada, ter ali sta načelo prednosti preskrbe in zahteva po nacionalnem poreklu, določena v razpisu, obravnavanem v postopku v glavni stvari, ustrezna in nujna z vidika teh ciljev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Slovenska vlada se je sklicevala na cilj spodbujanja prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi na nacionalnem ozemlju in na cilj nacionalne samozadostnosti pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki, vključno z zdravili, izdelanimi iz krvi. Komisija je v bistvu obravnavala enake utemeljitvene razloge in jih vključila v splošnejši cilj varovanja zdravja in življenja ljudi iz člena 36 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Poudarjam, da slovenska vlada kot utemeljitveni razlog ni navedla nevarnosti zdravil, izdelanih iz neslovenske plazme. V zvezi s tem dalje izpostavljam, da pristojni organi uvažajo taka zdravila, ko je zaloga zdravil iz slovenske plazme izčrpana.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej točko 58 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Cilja, ki ju je navedla slovenska vlada, bom preučil ločeno z vidika zgoraj navedene sodne prakse.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Cilj spodbujanja prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, po mojem mnenju ni dvoma, da spodbujanje prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi pomeni legitimen cilj, ki je del splošnejšega cilja varovanja zdravja in življenja ljudi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Poudarjam, da so Parlament, Svet in Komisija od leta 1990 večkrat podprli ta cilj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej zlasti Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19930914">14. septembra 1993</DATE> o samozadostnosti in varnosti preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki v Evropski skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="268" PAGE.FIRST="29" DATE.PUB="1993">UL 1993, C 268, str. 29</REF.DOC.OJ>); Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19931118">18. novembra 1993</DATE> o varnosti transfuzij in uporabi krvnih pripravkov (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="329" PAGE.FIRST="268" DATE.PUB="1993">UL 1993, C 329, str. 268</REF.DOC.OJ>); Sklepe Sveta z dne <DATE ISO="19931213">13. decembra 1993</DATE> o samozadostnosti glede krvi v Evropski skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="015" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="1994">UL 1994, C 15, str. 6</REF.DOC.OJ>); Sporočilo Komisije z dne <DATE ISO="19930525">25. maja 1993</DATE> o samozadostnosti glede krvi v Evropski skupnosti (COM(93) 198 final); Sporočilo Komisije z dne <DATE ISO="19941221">21. decembra 1994</DATE> o varnosti krvi in samozadostnosti v preskrbi s krvjo v Evropski skupnosti (COM(94) 652 final); Resolucijo Sveta z dne <DATE ISO="19950602">2. junija 1995</DATE> o varnosti krvi in samozadostnosti glede krvi v Evropski skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="164" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1995">UL 1995, C 164, str. 1</REF.DOC.OJ>); Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19950714">14. julija 1995</DATE> o varnosti krvi v Evropski uniji (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="249" PAGE.FIRST="231" DATE.PUB="1995">UL 1995, C 249, str. 231</REF.DOC.OJ>); Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19960417">17. aprila 1996</DATE> o sporočilu Komisije o varnosti krvi in samozadostnosti glede krvi v Evropski skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="141" PAGE.FIRST="131" DATE.PUB="1996">UL 1996, C 141, str. 131</REF.DOC.OJ>); Resolucijo Sveta z dne <DATE ISO="19961112">12. novembra 1996</DATE> o strategiji varne krvi in samozadostnosti glede krvi v Evropski skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="374" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1996">UL 1996, C 374, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> zlasti po aferi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>okužene krvi<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> v Franciji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Ta afera, ki se je nanašala na vnos virusa HIV ob transfuzijah krvi v 80. letih 20. stoletja, je bila leta 1991 razkrita v tisku.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Spodbujanje dajanja krvi je legitimen cilj ob upoštevanju znatnega terapevtskega pomena, ki ga imajo kri in krvni pripravki. Komisija je v sporočilu z dne <DATE ISO="19941221">21. decembra 1994</DATE> v zvezi s tem napisala:</TXT><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>Kri in krvni pripravki so postali nujni za sodobno medicino. Njihova uporaba je omogočila spektakularen napredek v zdravljenju in kirurgiji, reševanje neizmernega števila življenj ter bistveno izboljšanje kakovosti življenja in dolgoživosti oseb s krvnimi boleznimi, kot je hemofilija. Zato je vitalnega pomena zagotoviti varnost transfuzij in preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki […].<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sporočilo COM(94) 652 final, str. 2. Glej tudi Drugo poročilo Komisije z dne <DATE ISO="20110323">23. marca 2011</DATE> o prostovoljnem in neplačanem dajanju krvi in komponent krvi (COM(2011) 138 final), str. 3.</P></NOTE></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 2 preambule Direktive 2002/98, pa je razpoložljivost krvi in komponent krvi, ki se uporabljajo v terapevtske namene, v veliki meri odvisna od državljanov v Skupnosti, ki so pripravljeni dati kri.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Poleg tega prostovoljna in brezplačna narava tega dajanja izhaja iz etičnih in zdravstvenih preudarkov, ki jih je poudarila slovenska vlada. Najprej, načelo neodtujljivosti in prepovedi trženja človeškega telesa nasprotuje nakupu in prodaji krvi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej zlasti Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19930914">14. septembra 1993</DATE> o samozadostnosti in varnosti preskrbe s krvjo in izdelkov iz krvi v Evropski skupnosti, točka F; Sporočilo COM(94) 652 final, str. 8; Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19960417">17. aprila 1996</DATE> o sporočilu Komisije o varnosti in samozadostnost krvi v Evropski skupnosti, točka 7.</P></NOTE> Dalje, neobstoj plačila omogoča ohranitev zdravja dajalcev, saj preprečuje njihovo izkoriščanje, zlasti najbolj ranljivih kategorij prebivalstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej zlasti Sporočilo COM(93) 198 final, str. 4, in Sporočilo COM(94) 652 final, str. 8.</P></NOTE> Nazadnje, neobstoj plačila omogoča varovanje zdravja prejemnikov, saj odpravlja tveganje, da bi dajalec prikril nekatere upoštevne zdravstvene informacije, da bi prejel plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej zlasti Sporočilo COM(93) 198 final, str. 4; Poročilo Komisije z dne <DATE ISO="20160421">21. aprila 2016</DATE> o izvajanju direktiv 2002/98/ES, 2004/33/ES, 2005/61/ES in 2005/62/ES o določitvi standardov kakovosti in varnosti za človeško kri in komponente krvi (COM(2016) 224 final), str. 10.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Ta politična volja se je pokazala v pravni obveznosti, ki je zdaj navedena v členu 20 Direktive 2002/98 in členu 110 Direktive 2001/83, ki državam članicam nalagata, da sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi in komponent krvi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej tudi uvodno izjavo 19 Direktive 2001/83 in uvodno izjavo 23 Direktive 2002/98.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Glede na navedeno je spodbujanje prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi legitimen cilj z vidika člena 36 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, kar zadeva ustreznost ukrepov, obravnavanih v postopku v glavni stvari, je treba preveriti, ali je z načelom prednosti preskrbe in zahtevo po nacionalnem poreklu mogoče doseči ta legitimen cilj spodbujanja prostovoljnega in brezplačnega dajanja krvi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Priznam, da o tem resno dvomim. Namreč, ne vidim očitne povezave med temi ukrepi, katerih namen je usmeriti nacionalno <HT TYPE="ITALIC">povpraševanje</HT> k izdelkom, proizvedenim iz nacionalne plazme, na eni strani in ciljem spodbujanja prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi, katerega namen je povečati <HT TYPE="ITALIC">ponudbo</HT> krvi in komponent krvi na nacionalnem ozemlju, na drugi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Natančneje, kako dejstvo, da mora Splošna bolnišnica Murska Sobota nabavljati zdravila, izdelana iz nacionalne plazme, kot je to v sporu o glavni stvari, omogoča spodbujanje morebitnih dajalcev k prostovoljnemu in neplačanemu dajanju krvi ali komponent krvi?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Slovenska vlada je v zvezi s tem trdila, da je pomembno prepovedati komercialno izkoriščanje zbrane krvi in komponent krvi, da se ohrani motivacija morebitnih dajalcev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>S tega vidika se mi znova zdi, da načelo prednosti preskrbe in zahteva po nacionalnem poreklu nista sposobna doseči cilja, ki jima je dodeljen, ker ta ukrepa neposredno ali posredno ne prepovedujeta komercialnega izkoriščanja krvi, zbrane na nacionalnem ozemlju. Ta ukrepa poleg tega ne opravita preizkusa nujnosti, ker je v zvezi s tem dovolj, da se ZTM in vsaki drugi osebi, ki sodeluje pri zbiranju, predelavi ali razdeljevanju zbrane krvi, prepove komercialno izkoriščanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da načela prednosti preskrbe in zahteve po nacionalnem poreklu ni mogoče utemeljiti s ciljem spodbujanja prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Cilj nacionalne samozadostnosti (ali zadostnosti)</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Slovenska vlada se je zaradi utemeljitve načela prednosti preskrbe in zahteve po nacionalnem poreklu sklicevala tudi na cilj nacionalne samozadostnosti glede krvi in krvnih pripravkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Tako kot spodbujanje prostovoljnega in brezplačnega dajanja krvi so Parlament, Svet in Komisija večkrat podprli tudi cilj samozadostnosti pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej dokumente, navedene v opombi 42.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Tudi ta politična volja se je pokazala v pravni obveznosti, ki je zdaj navedena v členu 110 Direktive 2001/83,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Ta določba je bila prvič vnesena v pravni red Unije s členom 3, točka 4, Direktive Sveta 89/381/EGS z dne <DATE ISO="19890614">14. junija 1989</DATE>, ki razširja obseg direktiv 65/65/EGS in 75/319/EGS o približevanju določb zakonov ali drugih predpisov, ki se nanašajo na zdravila, in določa posebne določbe za lastniška zdravila, pridobljena iz človeške krvi ali človeške plazme (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="181" PAGE.FIRST="44" DATE.PUB="1989">UL 1989, L 181, str. 44</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> v skladu s katerim države članice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje samozadostnosti Unije pri oskrbi s človeško krvjo ali človeško plazmo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Vendar pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>samozadostnost<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> vsebuje dve dvoumnosti, ki vplivata na njegovo zmožnost utemeljitve načela prednosti preskrbe in zahteve po nacionalnem poreklu. V zvezi s tem poudarjam, da zakonodajalec Unije tega pojma ni opredelil, zlasti ne v Direktivi 2001/83 in ne v Direktivi 2002/98.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Prva dvoumnost se nanaša na teritorialno raven cilja samozadostnosti glede krvi in krvnih pripravkov. Namreč, ali je treba ta cilj uresničevati na ravni Unije ali pa se lahko uresničuje na nacionalni ravni? Ugotavljam, da v Uniji to vprašanje ni novo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej pisno vprašanje E‑146/95, ki ga je José Valverde Lopez (ELS) <DATE ISO="19950208">8. februarja 1995</DATE> Komisiji postavil v zvezi s težavami pri razlagi samozadostnosti krvi (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="152" PAGE.FIRST="34" DATE.PUB="1995">UL 1995, C 152, str. 34</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>Nobena od strank, ki so pri Sodišču vložile stališča, ni zanikala, da je samozadostnost pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki legitimen cilj na ravni Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>V zvezi s človeško krvjo in plazmo je ta cilj jasno razviden iz člena 110 Direktive 2001/83.</P></NOTE> Vendar čeprav cilj samozadostnosti na ravni Unije lahko utemeljuje omejitve za izdelke, uvožene iz tretjih držav,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej zlasti Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19950714">14. julija 1995</DATE> o varnosti krvi v Evropski uniji, točka 3.</P></NOTE> pa težko utemeljuje omejitev uvoza med državami članicami, kakršna se obravnava v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>Zato se v tej zadevi postavlja vprašanje legitimnosti cilja samozadostnosti, ki se uresničuje <HT TYPE="ITALIC">na nacionalni ravni</HT>. Menim, da je ta cilj nacionalne samozadostnosti legitimen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Prvič, naj spomnim na velik zdravstveni pomen, ki ga ima uporaba krvi in krvnih pripravkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej točko 117 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Ob upoštevanju cilja varovanja zdravja in življenja ljudi iz člena 36 PDEU je torej legitimno, da država zagotovi, da imajo zdravstvene službe na njenem ozemlju zadostne količine krvi in krvnih pripravkov, ne da bi bile pri tem odvisne od morebitnega uvoza iz drugih držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136.</NO.P><TXT>Drugič, iz stališča Komisije je razvidno, da se redko poseljene države, kot je Republika Slovenija, lahko spopadajo s težavami pri preskrbi na mednarodnih trgih. Po mnenju Komisije namreč trend na teh trgih, za katerega je značilno, da je povpraševanje po zdravilih iz plazme večje od ponudbe plazme, spodbuja podjetja k prodaji končnega izdelka najraje v državah, ki lahko plačajo višjo ceno ali kupijo večje količine. Posledično je legitimno, da redko poseljena država sprejme ukrepe za zagotovitev lastne samozadostnosti pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137.</NO.P><TXT>Tretjič in kot je trdila Komisija, ob tem da ni harmonizacije na ravni Unije, cilj samozadostnosti, ki se uresničuje na ravni vsake države članice, posredno prispeva k samozadostnosti Unije pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki, legitimnost tega cilja pa ni sporna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138.</NO.P><TXT>Četrtič, ugotavljam, da je v več dokumentih institucij Unije odobren cilj samozadostnosti pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki, ki se uresničuje na ravni držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej zlasti Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19930914">14. septembra 1993</DATE> o samozadostnosti in varnosti preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki v Evropski skupnosti, točki D in 2; Sporočilo COM(93) 198 final, str. 8; Sklepe Sveta z dne <DATE ISO="19931213">13. decembra 1993</DATE> o samozadostnosti krvi v Evropski skupnosti; Resolucijo Sveta z dne <DATE ISO="19950602">2. junija 1995</DATE> o varnosti in samozadostnosti krvi v Evropski skupnosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da je nacionalna samozadostnost pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki legitimen cilj z vidika člena 36 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140.</NO.P><TXT>Druga dvoumnost se nanaša na stvarni obseg pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>samozadostnost<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, ki ga je mogoče razlagati na dva bistveno različna načina. V skladu s prvim, bolj zmernim pristopom je cilj nacionalne samozadostnosti spodbujati sposobnost prebivalstva države članice, da zadovoljuje svoje potrebe bodisi z lastnimi viri bodisi z uvozom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141.</NO.P><TXT>V skladu z drugim, bolj radikalnim pristopom ta cilj pomeni zadovoljevanje potreb prebivalstva države članice le z lastnimi viri brez vsakršnega uvoza. Ta drugi pristop k nacionalni samozadostnosti tako spodbuja cilj avtarkije, to je zadovoljevanje nacionalnega povpraševanja z nacionalno ponudbo v zaprtem krogu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Republika Slovenija je pri opredelitvi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>samozadostnost<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> v členu 3(18) Zakona o preskrbi s krvjo sprejela ta drugi pristop.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142.</NO.P><TXT>Poudarjam, da sta bila v novejšem delovnem dokumentu služb Komisije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Staff working document Komisije (z dne <DATE ISO="20160421">21. aprila 2016</DATE>) on the implementation of the principle of voluntary and unpaid donation for human blood and blood components as foreseen in Directive 2002/98/EC on setting standards of quality and safety for the collection, testing, processing, storage and distribution of human blood and blood components and amending Directive 2001/83/EC (SWD(2016) 130 final).</P></NOTE> ta pristopa imenovana z izrazoma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>nacionalna zadostnost<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P><HT TYPE="ITALIC">Idem</HT>, str. 4: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>National sufficiency means fulfilling the needs of blood, blood components and plasma derivatives for medical application of the resident population by accessing resources from within the country and through regional/international cooperation.<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> Glej tudi odgovor na pisno vprašanje E‑146/95, ki ga je José Valverde Lopez (ELS) <DATE ISO="19950208">8. februarja 1995</DATE> Komisiji postavil v zvezi s težavami pri razlagi samozadostnosti pri preskrbi s krvjo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>Koncept samozadostnosti Skupnosti pomeni, da morajo imeti pacienti stalen dostop do farmacevtskih izdelkov, ki jih potrebujejo.<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/></P></NOTE> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>nacionalna samozadostnost<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>National self-sufficiency means fulfilling the needs of human blood, blood components and plasma derivatives for medical application of the resident population by accessing resources from within the country’s population.<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> Glej tudi Sporočilo COM(93) 198 final, str. 7: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>Samozadostnost: preskrba s človeško krvjo in krvnimi pripravki iz krvi prebivalstva, da se zadovoljijo klinične potrebe tega prebivalstva.<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/></P></NOTE>, ki ju bom zaradi jasnosti uporabljal v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143.</NO.P><TXT>Odločno želim poudariti, da cilj nacionalne samozadostnosti, ki temelji na ideji avtarkije, predstavlja popolno in celovito zanikanje svoboščin prostega pretoka in notranjega trga. Ob upoštevanju obveznosti stroge razlage izjem od prostega pretoka blaga<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej točko 110 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> se mi ne zdi, da bi bilo ta cilj mogoče opredeliti kot legitimen z vidika člena 36 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144.</NO.P><TXT>Seveda ne morem prezreti, da člen 4(2), drugi stavek, Direktive 2002/98 državam članicam omogoča, da tak cilj uresničujejo s prepovedjo uvoza krvi. Vendar se ta določba nanaša na kri in komponente krvi, <HT TYPE="ITALIC">z izključitvijo</HT> industrijsko izdelanih zdravil iz plazme, kot so zdravila, obravnavana v postopku v glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej točke od 157 do 159 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145.</NO.P><TXT>Poleg tega naj spomnim, da taka zdravila spadajo na področje uporabe Direktive 2001/83 in posledično sistema prostega pretoka, ki temelji na medsebojnem priznavanju dovoljenj za promet, kot je določen s členi od 28 do 39 te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej točko 160 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Vključitev teh zdravil v ta sistem prostega pretoka pa kaže, da zakonodajalec Unije ni nameraval državam članicam dovoliti, da kar zadeva ta zdravila, uresničujejo cilj avtarkije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146.</NO.P><TXT>Zato je po mojem mnenju izključeno, da cilj nacionalne samozadostnosti, ki temelji na ideji avtarkije, lahko pomeni legitimen cilj, kar zadeva industrijsko izdelana zdravila iz plazme, kot so zdravila, obravnavana v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147.</NO.P><TXT>Nasprotno pa menim, da cilj nacionalne zadostnosti, zasnovan kot spodbujanje sposobnosti prebivalstva države članice, da zadovoljuje svoje potrebe bodisi z lastnimi viri bodisi z uvozom, pomeni tak legitimen cilj iz razlogov, navedenih v točkah od 135 do 138 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148.</NO.P><TXT>Poleg tega se mi ta pristop zdi skladen z glavnim ciljem krvne politike, ki jo izvajajo Unija in države članice, namreč zagotoviti razpoložljivost krvnih pripravkov. S tem, da se dovoli uvoz krvnih pripravkov, je namreč mogoče v nekem obsegu preprečiti tveganja, ki obstajajo za zbiranje krvi na nacionalnem ozemlju. Povedano drugače, razpoložljivost krvi in krvnih pripravkov se mi zdi bolje zagotovljena, če obstajata dva kanala preskrbe, to je nacionalna ponudba in uvoz iz drugih držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>O pozitivnem učinku trgovine med državami članicami na varnost preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki glej zlasti Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19930914">14. septembra 1993</DATE> o samozadostnosti in varnosti preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki v Evropski skupnosti, točki B in 3(i); Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19950714">14. julija 1995</DATE> o varnosti krvi v Evropski skupnosti, točka 1; Resolucijo Parlamenta z dne <DATE ISO="19960417">17. aprila 1996</DATE> o sporočilu Komisije o varnosti in samozadostnost krvi v Evropski skupnosti, točka 1.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149.</NO.P><TXT>Vseeno je treba preveriti, ali lahko cilj nacionalne zadostnosti, zasnovan kot spodbujanje sposobnosti prebivalstva države članice, da zadovoljuje svoje potrebe bodisi z lastnimi viri bodisi z uvozom, utemeljuje načelo prednosti preskrbe in zahtevo po nacionalnem poreklu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150.</NO.P><TXT>Vendar se mi zdi, da ta ukrepa nista primerna za uresničevanje tega cilja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151.</NO.P><TXT>Na eni strani je namreč posledica načela prednosti preskrbe in zahteve po nacionalnem poreklu omejevanje uvoza zdravil, izdelanih iz plazme, zbrane v drugi državi članici. Z omejevanjem možnosti tega prvega kanala preskrbe s krvnimi pripravki pa ta ukrepa zmanjšujeta sposobnost nacionalnega prebivalstva, da zadovoljuje svoje potrebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152.</NO.P><TXT>Na drugi strani načelo prednosti preskrbe in zahteva po nacionalnem poreklu ne vplivata pozitivno na drugi kanal preskrbe s krvnimi pripravki, to je na nacionalno ponudbo. Predstavil sem namreč že razloge, iz katerih se mi zdi, da ta ukrepa, katerih namen je usmeriti nacionalno povpraševanje k izdelkom iz nacionalne plazme, ne moreta spodbujati zbiranja krvi na nacionalnem ozemlju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej točke od 122 do 127 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0153"><NO.P>153.</NO.P><TXT>Zato menim, da načela prednosti preskrbe in zahteve po nacionalnem poreklu ni mogoče utemeljiti s ciljem nacionalne samozadostnosti pri preskrbi s krvnimi pripravki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0154"><NO.P>154.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da kršitve člena 2 in člena 23(2) in (8) Direktive 2004/18 ter člena 34 PDEU, ki so posledica teh ukrepov, z vidika cilja varovanja zdravja in življenja ljudi iz člena 36 PDEU niso utemeljene.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Neupoštevnost člena 4(2) Direktive 2002/98 in člena 83 Direktive 2001/83</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0155"><NO.P>155.</NO.P><TXT>V vprašanju za predhodno odločanje sta izrecno omenjena člen 4(2) Direktive 2002/98 in člen 83 Direktive 2001/83. Obe določbi predvidevata možnost, da države članice uvedejo strožje zahteve ali ukrepe od tistih, določenih z navedenima direktivama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0156"><NO.P>156.</NO.P><TXT>Zaradi izčrpnosti želim še na kratko pojasniti razloge, iz katerih ti določbi nista upoštevni v okoliščinah spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0157"><NO.P>157.</NO.P><TXT>Kar zadeva Direktivo 2002/98, iz njenega člena 2(1) izhaja, da razdeljevanje industrijsko izdelanih zdravil iz plazme, kot so zdravila, obravnavana v postopku v glavni stvari, ne spada na področje uporabe te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0158"><NO.P>158.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče pojasnilo v sodbi Octapharma France<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>Octapharma France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑512/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:149">EU:C:2014:149</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>[P]lazma iz polne krvi za transfuzijske namene, pripravljena po metodi, ki vključuje industrijski postopek, v skladu s členom 109 Direktive 2001/83 glede zbiranja in testiranja te plazme spada na področje uporabe Direktive 2002/98 in na področje uporabe Direktive 2001/83, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/27, glede predelave, hrambe in razdeljevanja navedene plazme, če ustreza opredelitvi zdravila v skladu s členom 1, točka 2, te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/></P></NOTE>, spadata zbiranje in preizkušanje plazme na področje uporabe Direktive 2002/98, tudi kadar to vključuje industrijski postopek, kar potrjuje člen 109 Direktive 2001/83. Nasprotno pa so predelava, hramba in razdeljevanje plazme, kadar obsegajo industrijski postopek, izključeni s področja uporabe Direktive 2002/98.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0159"><NO.P>159.</NO.P><TXT>Zato se člen 4(2) Direktive 2002/98 ne uporablja v okoliščinah spora o glavni stvari, kot so trdile družba Medisanus, španska vlada in Komisija. Ta razlaga je potrjena v besedilu člena 4(2), drugi stavek, Direktive 2002/98, v skladu s katerim lahko država članica prepove ali omeji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>uvoz krvi in komponent krvi<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>. Te določbe namreč ni mogoče razlagati tako, da se nanaša na uvoz industrijsko izdelanih zdravil iz plazme, kot so zdravila, obravnavana v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0160"><NO.P>160.</NO.P><TXT>Kar zadeva Direktivo 2001/83, ni sporno, da zdravila, obravnavana v postopku v glavni stvari, spadajo na njeno področje uporabe, ker so to zdravila, industrijsko izdelana iz komponent krvi. Ta rešitev izhaja iz člena 2(1) te direktive, ki opredeljuje njeno področje uporabe, in iz opredelitve pojmov v členu 1, točki 1 in 10, navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>Octapharma France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑512/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:149">EU:C:2014:149</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0161"><NO.P>161.</NO.P><TXT>Člen 83 Direktive 2001/83 je pod naslovom VII te direktive, ki določa nekatere zahteve, ki morajo biti izpolnjene za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na debelo in posredovanja zdravil. Zlasti člen 77 državam članicam nalaga obveznost, da za promet z zdravili na debelo zahtevajo dovoljenje, za izdajo katerega so pogoji opredeljeni v členih 79 in 80.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0162"><NO.P>162.</NO.P><TXT>V tem okviru je treba razlagati člen 83 Direktive 2001/83, ki državam članicam ponuja možnost, da določijo strožje zahteve za promet na debelo z nekaterimi zdravili, med katerimi so zdravila iz krvi. Ta člen se namreč nanaša le na pogoje opravljanja dejavnosti prometa na debelo, kot izhajajo iz določb naslova VII te direktive in ki so lahko dopolnjeni z drugimi obveznosti, ki jih določijo države članice, kot je potrjeno v uvodni izjavi 38 navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0163"><NO.P>163.</NO.P><TXT>Načelo prednosti preskrbe in zahteva po nacionalnem poreklu pa se ne nanašata na pogoje opravljanja dejavnosti prometa z zdravili iz krvi na debelo, temveč na pogoje, pod katerimi se ta zdravila lahko uvozijo iz druge države članice. Zato člen 83 Direktive 2001/83 ni upošteven v okoliščinah spora o glavni stvari, kot so pravilno trdile družba Medisanus, slovenska in španska vlada ter Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0164"><NO.P>164.</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da niti člen 4(2) Direktive 2002/98 niti člen 83 Direktive 2001/83 nista upoštevna v okoliščinah spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0165"><NO.P>165.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavila Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Slovenija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Člena 34 in 36 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki ne dovoljuje uvoza zdravil, izdelanih iz plazme, zbrane v drugi državi članici, razen če z zdravili, izdelanimi iz plazme, zbrane na nacionalnem ozemlju, ni mogoče pokriti potreb nacionalnega prebivalstva, in</P></ITEM><ITEM><P>člen 2 in člen 23(2) in (8) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter člena 34 in 36 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujejo določbi, ki v skladu s to nacionalno ureditvijo zahteva, da so zdravila, ki so predmet postopka oddaje javnega naročila blaga, izdelana iz plazme, zbrane na nacionalnem ozemlju.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>