<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-593/15 P</NO.CASE><NO.CASE>C-594/15 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0593</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:441">EU:C:2017:441</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>18</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>18</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT – ZDRUŽENI ZADEVI C‑593/15 P IN C‑594/15 P TER ZADEVA C‑599/15 P</P><P>SLOVAŠKA/KOMISIJA IN ROMUNIJA/KOMISIJA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170608">8. junija 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Združeni zadevi C‑593/15 P in C‑594/15 P</HT></P><P>Slovaška republika</P><P>proti</P><P>Evropski komisiji</P><P>Zadeva C‑599/15 P</P><P>Romunija</P><P>proti</P><P>Evropski komisiji</P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Lastna sredstva Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Finančna odgovornost držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Zunanji skupnostni tranzitni postopek</KEYWORD><KEYWORD>Izguba uvoznih dajatev ene države članice zaradi druge države članice</KEYWORD><KEYWORD>Zahteva Komisije, da druga država članica nadomesti izgubo</KEYWORD><KEYWORD>Dopisi Komisije</KEYWORD><KEYWORD>Izpodbojnost</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Kako lahko države članice pridobijo pravno jasnost glede obstoja obveznosti plačila do Evropske unije, če Evropska komisija nima pooblastila, da sprejme odločbo za izterjavo te terjatve dokler ne uvede postopka zaradi neizpolnitve obveznosti?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To je temeljno vprašanje, ki je postavljeno v obravnavanih pritožbah ob upoštevanju sicer čisto tehničnega ozadja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Najprej gre predvsem za carinske dajatve, to je tradicionalna lastna sredstva Unije, ki jih Zvezna republika Nemčija zaradi problemov pri slovaških oziroma romunskih organih ni mogla pobrati. Ker je Komisija menila, da bi v teh okoliščinah Slovaška republika oziroma Romunija morala poravnati nastale izgube, je ti državi pozvala k plačilu zadevnih zneskov. Kot je bilo potrjeno tudi na obravnavi, je Komisija očitno hotela poslati prve dopise ob upoštevanju morebitnega poznejšega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti. Teh dopisov pa ni sestavila tako kot pri običajnih prvih vzpostavitvah stika, temveč kot pravno zavezujoče odločbe, v katerih je zlasti določila avtonomen rok za plačilo zadevnih zneskov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Vendar Splošno sodišče tega ni dodatno upoštevalo in je zanikalo vsak pravni učinek dopisov že zaradi neobstoja pooblastila Komisije, da sprejme zavezujoče odločbe za izterjavo lastnih sredstev v razmerju do držav članic. Vsebine dopisov in vprašanja – v katerega sta podvomili stranki – uporabe določb o virih lastnih sredstev Unije pa sploh ni preučilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Na prvi pogled se ta rešitev morda zdi pragmatična.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Tako namreč v obravnavanih postopkih poudarja Komisija, pri čemer dodaja, da na področju lastnih sredstev dejansko nima pooblastila, da v razmerju do držav članic sprejme zavezujoče odločbe za izterjavo terjatev. Vendar niti zunaj področja lastnih sredstev vsaj na prvi pogled ni razvidna nobena splošna pravna podlaga, ki bi Komisijo pooblaščala za sprejetje zavezujočih odločb, da bi države članice spodbudila k plačilu denarnih terjatev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>To pomeni, da lahko domneva pravnega učinka in s tem izpodbojnosti dopisov Komisije najverjetneje v najboljšem primeru pripelje do razveljavitve teh dopisov, ne more pa prispevati k pravni jasnosti glede obravnavanih pravic. Očitek v postopku udeleženih držav članic, da bi moralo Splošno sodišče sporne dopise razglasiti za izpodbojne že samo zaradi pravnega interesa, tako ni upošteven. Zakaj bi se tudi domnevalo, da je sporne dopise mogoče izpodbijati, če ti sploh ne morejo prispevati k zagotavljanju pravne jasnosti?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Kljub tem pragmatičnim premislekom se rešitev Splošnega sodišča na podlagi ustaljene sodne prakse glede izpodbojnosti aktov institucij Unije izkaže kot napačna. Sodišče Unije se namreč pri preučitvi pravnih učinkov takih aktov ne more opreti izključno na merilo neobstoja pooblastila za odločanje, ne da bi kakor koli upoštevalo vsebino zadevnih aktov. Taka rešitev se zdi še bolj dvomljiva, kadar se – kot v obravnavanih primerih – za preučitev pooblastil institucije Unije opira izključno na določbe, katerih uporaba je sporna, ne da bi se ta uporaba sploh preučila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Tako ravnanje namreč vodi v to, da se na podlagi očitno v cilj usmerjenega preizkusa dopustnosti ne preizkusi zakonitost pravnega akta Unije. To v Uniji prava kljub vsej pragmatični občutljivosti za učinke odločb Sodišča in potrebam po učinkovitosti upravljanja Unije ni sprejemljivo, čeprav je še tako očitno, da vsebinska preučitev pravnega akta ne bo prinesla dokončne pravne jasnosti v zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Vendar Sodišče kljub tej ugotovitvi – če jo bo sprejelo s tukaj predlagano rešitvijo – še naprej priznava, da obravnavane pritožbe razkrivajo vrzel v sistemu pravnega varstva Unije, ki je nastala, ker ni mogoča splošna ugotovitvena tožba.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Glede ugotovitvene tožbe v okviru člena 272 PDEU glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Planet/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑564/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2352">EU:C:2014:2352</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150226">26. februarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Planet/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑564/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:124">EU:C:2015:124</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ker Komisija nima splošnega pooblastila za odločanje za izterjavo denarnih terjatev od držav članic in s tem možnosti za sprejetje izpodbojnega akta, je tako v primerih, kot so obravnavani, mogoče obstoj pravice Unije do plačila pojasniti le s postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti. Dokler Komisija tega ne uvede, države članice nimajo nobene možnosti, da bi dosegle večjo jasnost pravnega položaja, nositi pa morajo znatno tveganje obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Obravnavani postopki Sodišču prek preučitve izpodbijanih sklepov Sodišča in spornih dopisov Komisije dajejo možnost, da premisli o zapolnitvi te vrzeli v pravnem varstvu.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Sklep Sveta št. 2000/597/ES (Euratom) z dne <DATE ISO="20000929">29. septembra 2000</DATE> o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 200.</P></NOTE> je bil s 1. januarjem 2007 nadomeščen s Sklepom Sveta št. 2007/436/ES (Euratom) z dne <DATE ISO="20070607">7. junija 2007</DATE> o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="163" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 163, str. 17</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> pri čemer so določbe, upoštevne v obravnavanih primerih, ostale nespremenjene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 2(1)(b) Sklepa št. 2000/597 in člen 2(1)(a) Sklepa št. 2007/436 določata, da lastna sredstva, ki se stekajo v proračun Unije, sestavljajo zlasti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>carinsk[e] dajat[ve] po skupni carinski tarifi in drug[e] dajat[ve], ki jih določijo ali jih bodo določile institucije [Unije] za trgovino z državami nečlanicami<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>. Carinske dajatve so opisane kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>tradicionalna lastna sredstva<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>. V skladu s členom 2(3) sklepov št. 2000/597 in 2007/436 države članice kot stroške zbiranja zadržijo 25 % teh zneskov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 8(1), prvi in tretji pododstavek, sklepov št. 2000/597 in 2007/436 določa, da države članice lastna sredstva Unije zbirajo po nacionalnih pravilih, uvedenih z zakoni, drugimi predpisi ali upravnimi ukrepi, ki se po potrebi prilagodijo, da izpolnjujejo zahteve pravil Unije, in jih zagotovijo Komisiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne <DATE ISO="20000522">22. maja 2000</DATE> o izvajanju sklepov o sistemu virov lastnih sredstev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 169.</P></NOTE> je bila najprej spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2028/2004 z dne <DATE ISO="20041116">16. novembra 2004</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="352" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2004">UL 2004, L 352, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> in nato, z začetkom veljavnosti <DATE ISO="20070101">1. januarja 2007</DATE>, z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 105/2009 z dne <DATE ISO="20090126">26. januarja 2009</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="036" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 36, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 2(1) in (2) Uredbe št. 1150/2000 v svojih zaporednih različicah določa, da se pravica Unije do lastnih sredstev iz sklepov št. 2000/597 in 2007/436 določi, takoj ko so izpolnjeni pogoji za knjiženje pravice na račune in za obvestilo dolžnika, določeni v carinskih predpisih. Datum določitve pravice je tako datum knjiženja v računovodske knjige, ki so določene v carinskih predpisih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 6(3) Uredbe št. 1150/2000 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>3.</NO.PARAG><ALINEA>(a) Pravice, določene v skladu s členom 2 pod pogoji iz točke (b) tega odstavka, se knjižijo na računih najkasneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila pravica določena.</ALINEA><ALINEA>(b) Pravice, ki niso knjižene na računih iz točke (a), ker še niso izterjane in zanje še ni bilo predloženo jamstvo, se v obdobju iz točke (a) prikazujejo na posebnih računih. Države članice lahko uporabijo isti postopek, kadar se višina pravic, za katera je bilo predloženo jamstvo, izpodbija, in bi se po rešitvi nastalega spora lahko spremenila.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 9(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 1150/2000 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1. Po postopku iz člena 10 vsaka država članica lastna sredstva knjiži v dobro računa, ki je v imenu Komisije odprt pri ministrstvu za finance ali organu, ki ga je ta določila.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člen 10(1) Uredbe št. 1150/2000 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ko se odštejejo stroški zbiranja […], se […] lastna sredstva […] vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila pravica določena v skladu s členom 2 te uredbe.</ALINEA><ALINEA>Pravice, ki se prikazujejo na posebnih računih na podlagi člena 6(3)(b) te uredbe, pa se knjižijo najkasneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bile pravice izterjane.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V skladu s členom 11(1) Uredbe št. 1150/2000 zadevna država članica za vsako zamudo pri knjiženju na račun iz člena 9(1) te uredbe plača obresti po obrestni meri, katere stopnja je določena v členu 11(2) in (3).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Člen 17(1) in (2) Uredbe št. 1150/2000 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="017.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je v skladu s to uredbo Komisiji na razpolago znesek v višini pravic, določenih v členu 2.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="017.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Državam članicam ni treba dati Komisiji na razpolago zneskov v višini upravičenih zneskov, določenih v členu 2, ki jih ni mogoče izterjati iz enega od naslednjih razlogov:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>zaradi višje sile;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>zaradi drugih razlogov, na katere nimajo vpliva.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Določeni upravičeni zneski se razglasijo za neizterljive z odločbo pristojnega upravnega organa, ki ugotovi, da jih ni mogoče izterjati.</P><P>Za določene upravičene zneske se šteje, da so neizterljivi […]</P><P>Zneski, za katere se razglasi ali šteje, da so neizterljivi, se dokončno odstranijo iz posebnih računov iz drugega pododstavka člena 6(3). […]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT>Ozadje pritožbenega postopka</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Pred letom 2010 se je pri nemških carinskih organih prijavljalo različno blago za vnos v zunanji skupnostni tranzitni postopek v skladu s členom 91 in naslednjimi carinskega zakonika Skupnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne <DATE ISO="19921012">12. oktobra 1992</DATE> o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307).</P></NOTE> Ta postopek je omogočal, da se je blago prepeljalo od enega do drugega kraja na carinskem območju Unije, ne da bi bilo treba zanj plačati uvozne dajatve. Pogoj za to pa je bil, da se je zadevno blago deklariralo v namembnem kraju, tako da so lahko carinski organi nadzirali prispetje blaga v namembni kraj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Predložitev blaga carini v skladu s členom 4(19) Uredbe št. 2913/92 pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>uradno obvestilo carinskim organom, ki se opravi na predpisan način, da je blago prispelo k carinskemu uradu oziroma na drug kraj, ki so ga carinski organi določili oziroma odobrili<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</P></NOTE> V nasprotnem primeru je za blago veljalo, da je uvoženo v Unijo, s čimer je nastal carinski dolg. Če ni bilo jasno, kje in v katerem trenutku zadevno blago ni bilo več pod carinskim nadzorom, je veljalo, da je carinski dolg nastal ob vnosu blaga v zunanji tranzitni postopek. To pomeni, da so morali organi države članice, v kateri je bilo blago vneseno v zunanji tranzitni postopek, izterjati carinski dolg in zadevna lastna sredstva odvesti Komisiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V obravnavanih postopkih, v katerih so bili namembni kraji blaga v Slovaški republiki oziroma v Romuniji, so romunski in slovaški organi nemškim organom sicer potrdili prispetje zadevnega blaga, tako da so nemški organi tranzitni postopek končali in sprostili zavarovanja, ki so jih zagotovili glavni zavezanci. Vendar se je pozneje izkazalo, da blago v resnici nikoli ni prispelo v namembne kraje in da je bil zadevni tranzitni postopek tako zmotno razglašen za končan. Pravilna predložitev blaga carini v računalniško podprtem carinskem sistemu NCTS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Nov računalniški tranzitni sistem.</P></NOTE> je bila po pomoti elektronsko potrjena in jo je bilo treba pripisati bodisi goljufivim namenom slovaških in romunskih organov bodisi goljufivim namenom tretjih ter pomanjkanju varnostnih ukrepov teh organov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Ker ni bilo mogoče ugotoviti napačnega ravnanja glavnih zavezancev, so bili ti oproščeni nastalih carinskih dolgov, ki so bili ti razglašeni za neizterljive. S tem je prenehala obveznost Nemčije, da zadevne zneske odvede Komisiji. V teh okoliščinah je Komisija menila, da bi morala Slovaška republika oziroma Romunija nadomestiti izgube, ki so v proračunu Unije nastale zaradi napak njunih organov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT>Sporni dopisi Komisije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Zato je Komisija 15. julija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Št. BUDG/B/3/MV D(2014) 2351197, Priloga št. 2 k pritožbi v zadevi C‑593/15 P.</P></NOTE> ter 24.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Št. BUDG/B/3/MV D(2014) 3139078, Priloga št. 2 k pritožbi v zadevi C‑594/15 P.</P></NOTE> in <DATE ISO="20140919">19. septembra 2014</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Št. BUDG/B/3/MV D(2014) 3079038, Priloga št. 1 k tožbi v postopku na prvi stopnji v zadevi C‑599/15 P.</P></NOTE> poslala dva dopisa Slovaški republiki in enega Romuniji (v nadaljevanju: sporni dopisi), v katerih je ti državi članici pozvala k plačilu zneskov, ki so ustrezali carinskim dolgovom, ki jih Nemčija ni mogla pobrati zaradi napak slovaških oziroma romunskih organov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Komisija je v spornih dopisih najprej na kratko opisala zadevne postopke in navedla, da bi morala Slovaška republika oziroma Romunija nositi odgovornost za izgube, ki so nastale v tem okviru. Nemški organi namreč zaradi tega, ker so slovaški oziroma romunski organi napačno potrdili zaključek tranzitnega postopka, niso mogli izterjati carinskih dolgov, pri katerih je šlo za tradicionalna lastna sredstva. Slovaška republika oziroma Romunija sicer nista bili pristojni za izterjavo teh carinskih dajatev. Vendar je država članica odgovorna za izgubo lastnih sredstev, ki so jo zakrivili njeni organi. To izhaja iz Pogodbe, sistema virov lastnih sredstev in sodne prakse Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Zlasti iz točke 44 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100708">8. julija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑334/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:414">EU:C:2010:414</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V teh okoliščinah ni združljivo z načelom lojalnega sodelovanja med državami članicami in Unijo ter s sistemom virov lastnih sredstev, da Slovaška republika oziroma Romunija ne želita izpolniti zahteve po zagotovitvi zadevnih lastnih sredstev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Zato je Komisija slovaške oziroma romunske organe pozvala, naj ji zadevne zneske, s 25‑odstotnim odbitkom za stroške zbiranja, zagotovijo do prvega delovnega dne po 19. dnevu drugega meseca po odpremi spornih dopisov. Na koncu je opozorila, da bodo za vsak odlog plačila zaračunane zamudne obresti v skladu s členom 11 Uredbe št. 1150/2000.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT>Izpodbijani sklepi Splošnega sodišča</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Slovaška republika in Romunija sta s tožbami z dne 22. septembra ter 26. in <DATE ISO="20141128">28. novembra 2014</DATE> predlagali razglasitev ničnosti spornih dopisov. Komisija je zoper te predloge vsakič vložila ugovor nedopustnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>V skladu s členom 114(1) Poslovnika Sodišča z dne <DATE ISO="19910502">2. maja 1991</DATE>.</P></NOTE> v katerem je zatrjevala, da ti dopisi niso izpodbojni akti v skladu s členom 263 PDEU. Splošno sodišče je s sklepi z dne <DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sklepi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Slovaška/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑678/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:661">EU:T:2015:661</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Slovaška/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑779/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:655">EU:T:2015:655</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Romunija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑784/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:659">EU:T:2015:659</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> tem ugovorom ugodilo in tožbe zavrglo kot nedopustne,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>V skladu s členom 130(1) Poslovnika Sodišča z dne <DATE ISO="20150304">4. marca 2015</DATE>, ki je medtem začel veljati.</P></NOTE> ne da bi se spuščalo v njihovo utemeljenost (v nadaljevanju: izpodbijani sklepi).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je na podlagi določb o virih lastnih sredstev Unije in zadevne sodne prakse Sodišča najprej ugotovilo, da bi morale države članice same odločati o tem, ali gre za izgubo tradicionalnih virov lastnih sredstev oziroma obveznost, da se Uniji zagotovijo taka sredstva. S tem povezana odločba Komisije oziroma postopek za sprejetje take odločbe pa ni določen. Poleg tega lahko v skladu s členi od 258 do 260 PDEU samo iz sodbe Sodišča izhaja, katere pravice in obveznosti imajo države članice in kako presojati njihovo vedenje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke od 27 do 40 in od 43 do 46), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke od 26 do 39 in od 42 do 45) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke od 23 do 36 in od 39 do 42).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Zato imajo sporni dopisi le informativno vrednost in so lahko zgolj pozivi, ker Komisija nima pooblastila za sprejetje pravnega akta, s katerim bi državo članico zavezala, da zagotovi lastna sredstva. Zato to niso izpodbojni akti v smislu člena 263 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke 41, 42, 47 in 48), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke 40, 41, 46 in 47) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke 37, 38, 43 in 44).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Torej niti podatki Komisije o višini zahtevanih zneskov, plačilnem roku in zamudnih obrestih ne morejo imeti pravnih učinkov. Trditve strank, da je uporaba določb o virih lastnih sredstev dvomljiva, prav tako niso upoštevne, saj se nanašajo le na zakonitost dopisov. Nazadnje pa je treba zavrniti tudi trditve glede potrebnosti pravnega varstva zaradi obstoječe pravne negotovosti in znatnih obrestnih tveganj. S čistim pravnim interesom naj namreč ne bi bilo mogoče utemeljiti izpodbojnosti, obrestno tveganje pa bi države članice lahko preprečile s tem, da bi Komisiji zagotovile zahtevane zneske s pridržkom utemeljenosti z njihovega stališča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke od 50 do 59), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke od 49 do 58) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke od 46 do 56).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT>Pritožbeni postopek in predlogi strank</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Slovaška republika je z dopisoma z dne <DATE ISO="20151113">13. novembra 2015</DATE> vložila pritožbi zoper sklepa v zadevah T‑678/14 in T‑779/14 (združeni zadevi C‑593/15 P in C‑594/15 P). Slovaška republika Sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa v celoti razveljavi, sámo odloči o dopustnosti tožb in zadevi v zvezi z odločanjem o utemeljenosti tožb vrne Splošnemu sodišču, ali – če Sodišče meni, da nima dovolj informacij, da bi lahko dokončno odločilo o Komisijinih ugovorih nedopustnosti – zadevi v zvezi z odločanjem o dopustnosti in utemeljenosti tožb vrne Splošnemu sodišču, Komisiji pa naloži plačilo stroškov. Romunija in Zvezna republika Nemčija podpirata predloge Slovaške republike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Romunija je z dopisom z dne <DATE ISO="20151116">16. novembra 2015</DATE> vložila pritožbo zoper sklep v zadevi T‑784/14 (zadeva C‑599/15 P). Romunija Sodišču predlaga, naj pritožbo razglasi za dopustno, v celoti razveljavi izpodbijani sklep, na novo odloči o zadevi, tako da ničnostno tožbo razglasi za dopustno in sporni dopis za ničen, ali zadevo vrne Splošnemu sodišču, da to v novi sodbi ničnostno tožbo razglasi za dopustno in sporni dopis za ničen, Komisiji pa naloži plačilo stroškov. Slovaška republika in Zvezna republika Nemčija podpirata predloge Romunije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbe zavrne in pritožnicama naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Vse stranke so svoja stališča glede pritožb pred Sodiščem predstavile pisno in ustno na skupni obravnavi <DATE ISO="20170323">23. marca 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT>Analiza</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT>Pritožbe</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Iz trditev Slovaške republike in Romunije, ki so vsakič razdeljene na dva različna pritožbena razloga, katerih utemeljitev se deloma prekriva, izhaja, da pritožnici Splošnemu sodišču v bistvu očitata, da je dvakrat napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Po eni strani naj bi navedeno sodišče napačno uporabilo pravo, ker naj bi svojo utemeljitev oprlo na določbe o virih lastnih sredstev Unije, ne da bi preučilo, ali je bilo te določbe sploh mogoče uporabiti. Splošno sodišče naj niti ne bi pojasnilo, zakaj je opustilo tako preučitev, tako da izpodbijani sklepi niso bili obrazloženi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Po drugi strani naj bi bilo pravo napačno uporabljeno pri preučitvi izpodbojnosti spornih dopisov, saj naj bi se Splošno sodišče pri tej preučitvi oprlo le na neobstoj pristojnosti Komisije za sprejetje zavezujočih odločb za izterjavo lastnih sredstev. Pri tem naj ne bi upoštevalo, da gre v skladu s sodno prakso pri preučevanju izpodbojnosti aktov institucij Unije zlasti za vsebino teh aktov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V nadaljevanju se bo najprej obravnavala zadnjenavedena utemeljitev.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT>Preizkus izpodbojnosti spornih dopisov, ki ga je opravilo Splošno sodišče</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Ničnostno tožbo v skladu s členom 263 PDEU je mogoče vložiti zoper vse akte, ki jih sprejmejo institucije Unije in katerih namen je ustvariti pravne učinke, ne glede na njihovo obliko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Ustaljena sodna praksa od sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19811111">11. novembra 1981</DATE>, <NAME.CASE>IBM/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>60/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:264">EU:C:1981:264</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Da se ugotovi, ali akt ustvarja pravne učinke, je torej treba preučiti zlasti njegov predmet, vsebino in temelj, ter dejanske in pravne okoliščine, v katerih je bil sprejet.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910613">13. junija 1991</DATE>, <NAME.CASE>Sunzest/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:253">EU:C:1991:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980331">31. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>Francija in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑68/94 in C‑30/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:148">EU:C:1998:148</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100126">26. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Internationaler Hilfsfonds/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑362/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:40">EU:C:2010:40</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej tudi sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120308">8. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Octapharma Pharmazeutika/EMA</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑573/10</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:114">EU:T:2012:114</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Sicer so tudi pooblastila institucije, ki sprejme akt, merilo, ki ga je mogoče upoštevati pri presoji zavezujočih pravnih učinkov in s tem izpodbojnosti aktov institucij Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19800327">27. marca 1980</DATE>, <NAME.CASE>Sucrimex in Westzucker/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>133/79</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:104">EU:C:1980:104</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); sklepe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890517">17. maja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>151/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:201">EU:C:1989:201</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910613">13. junija 1991</DATE>, <NAME.CASE>Sunzest/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:253">EU:C:1991:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930127">27. januarja 1993</DATE>, <NAME.CASE>Miethke/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑25/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:32">EU:C:1993:32</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑301/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:727">EU:C:2005:727</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej tudi sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100212">12. februarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/CdT</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑456/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:39">EU:T:2010:39</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110331">31. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Italija/EWSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑117/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:131">EU:T:2011:131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi z odgovornostjo za akt glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101021">21. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Agapiou Joséphidès/Komisija in EACEA</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑439/08</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:442">EU:T:2010:442</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Nasploh gre tukaj le za en od mnogih vidikov, ki jih Sodišče dobesedno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>po potrebi<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> uporabi za presojo zavezujočih pravnih učinkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Madžarska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑31/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:70">EU:C:2014:70</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>[Z]avezujoče pravne učinke akta je treba presojati glede na objektivna merila, kot je <HT TYPE="ITALIC">vsebina tega akta</HT>, ob upoštevanju, <HT TYPE="ITALIC">po potrebi</HT>, okoliščin, v katerih je bil sprejet, in <HT TYPE="ITALIC">pooblastil institucije, ki je akt sprejela</HT><QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Dejansko gre pri različnih vidikih, ki jih je treba upoštevati pri preučitvi pravnih učinkov akta institucij Unije, za skupek komplementarnih meril, ki se v okviru celostne presoje medsebojno dopolnjujejo in jih ni mogoče preučiti nepovezano. Teža, ki jo ima posamično merilo v razmerju do drugih, se sicer lahko razlikuje glede na dejansko stanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glede odločilnega upoštevanja pristojnosti zadevne institucije v povezavi s predmetom izpodbijanega akta glej na primer sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930127">27. januarja 1993</DATE>, <NAME.CASE>Miethke/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑25/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:32">EU:C:1993:32</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje); glede upoštevanja pooblastil za odločanje po preizkusu različnih drugih meril glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑301/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:727">EU:C:2005:727</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Vendar sodišče Unije ne more uporabiti samo eno od teh meril, ne da bi upoštevalo preostala, kadar so ta v zadevnem dejanskem stanju prav tako odločilna. Predvsem se bistvenih meril vsebine in predmeta izpodbijanega akta ne sme samovoljno izključiti v korist drugega, komplementarnega merila. To še toliko bolj velja, ker je preučitev pooblastil institucije tesno povezana s preučitvijo vsebine akta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej na primer sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890517">17. maja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>151/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:201">EU:C:1989:201</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); v ponazoritev glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110331">31. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Italija/EWSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑117/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:131">EU:T:2011:131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V obravnavanih primerih je Splošno sodišče v izpodbijanih sklepih sicer na začetku vsakokrat navedlo nekaj izvlečkov iz sodne prakse glede izpodbojnosti aktov institucij Unije. V nasprotju s trditvami Komisije pa pri poznejši preučitvi spornih dopisov sploh ni upoštevalo njihove vsebine, kot to zahteva sodna praksa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Nasprotno iz izpodbijanih sklepov jasno izhaja, da je Splošno sodišče svojo sklepno ugotovitev, v skladu s katero sporni dopisi ne ustvarjajo nobenih pravnih učinkov, oprlo le na neobstoj pooblastila Komisije, da sprejme zavezujoče odločbe za izterjavo lastnih sredstev od držav članic: Tako Splošno sodišče ugotavlja, da določbe o virih lastnih sredstev nalagajo državam članicam, naj same odločijo o tem, ali obstaja obveznost, da se taka sredstva zagotovijo Uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke od 27 do 34 in 43), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke od 26 do 33 in 42) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke od 23 do 30 in 39).</P></NOTE> Nasprotno naj te določbe ne bi<?PAGE NO="8"?> zajemale niti pooblastila Komisije, da sprejme odločbo o izterjavi lastnih sredstev, niti postopka za sprejetje takega sklepa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke od 35 do 37 in 43), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke od 34 do 36 in 42) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke od 31 do 33 in 39).</P></NOTE> Za odločanje o ustrezni obveznosti držav članic naj bi bilo pristojno izključno Sodišče. Zato naj Komisija spora v zvezi z zagotovitvijo lastnih sredstev s tem, da sprejme odločbo, ne bi mogla končati sama.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke od 38 do 40 in od 45 do 47), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke od 37 do 39 in od 44 do 46) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke od 34 do 36 in od 41 do 43).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Na podlagi teh preudarkov Splošno sodišče ugotavlja, da bi lahko sporni dopisi zaradi neobstoja pooblastila Komisije, da državo članico z odločbo zaveže k zagotovitvi lastnih sredstev, pomenili le mnenja brez kakršnega koli pravnega učinka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke 41, 42 in 48), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke 40, 41 in 47) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke 37, 38 in 44).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Splošno sodišče se za podkrepitev teh ugotovitev sicer sklicuje na sklepe Sodišča, v katerih se je Sodišče prav tako oprlo na dejstvo, da Komisija nima pooblastila za sprejetje zavezujočih odločb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890517">17. maja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>151/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:201">EU:C:1989:201</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910613">13. junija 1991</DATE>, <NAME.CASE>Sunzest/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:253">EU:C:1991:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar se je to zgodilo v smislu premisleka o vsebini dopisov, ki so bili sporni v zadevnih primerih, na podlagi katere prav tako ni bilo mogoče sklepati o pravnih učinkih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890517">17. maja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>151/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:201">EU:C:1989:201</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910613">13. junija 1991</DATE>, <NAME.CASE>Sunzest/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:253">EU:C:1991:253</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ko je Splošno sodišče v obravnavanih primerih presojalo o spornih dopisih, pa ni zajelo njihove vsebine, čeprav jo je na začetku navedlo v opisu dejanskega stanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej zlasti izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točka 10), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točka 10) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točka 7).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V nasprotju s primeri, na katerih so temeljili sklepi Sodišča, ki jih je navedlo Splošno sodišče, pa iz vsebine spornih dopisov v obravnavanih primerih nikakor ni mogoče sklepati, da je cilj teh dopisov ustvarjati pravne učinke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V nasprotju z mnenjem Komisije ta v spornih dopisih namreč ne navaja le obveznosti, ki izhajajo neposredno iz določb prava Unije. Mnenje, da mora država članica poravnati izgubo lastnih sredstev v drugi državi članici, ki jo je povzročil eden od njenih organov, čeprav prvotno ni bila pristojna za pobiranje teh sredstev, namreč ne izhaja neposredno iz določb o virih lastnih sredstev, temveč iz razlage teh določb, ki jo je dala Komisija. In niti višine dolgovanih zneskov, ki ustrezajo carinskim dolgovom, ki bi jih prvotno morala pobrati Nemčija, slovaški in romunski organi nikakor ne bi mogli ugotoviti sami, brez dopisov Komisije, vsaj ne brez dodatnih poizvedb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Vendar to ne pomeni, da imajo sporni dopisi že samo zato pravni učinek. Komisija bi lahko namreč zadevnim državam članicam svoje mnenje, da dolgujejo zadevne zneske, sporočila tudi neobvezujoče, da bi z njimi vzpostavila dialog v povezavi z morebitnim poznejšim postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Vendar Komisija ni Slovaški republiki in Romuniji samo neobvezujoče sporočila, da morata po njenem mnenju poravnati izgube, ki so nastale zaradi napak njunih organov. Nasprotno, pravni položaj v razmerju do zadevnih držav članic je opredelila kot zavezujoč in jima poleg tega določila plačilni rok, ki temelji izključno na spornih dopisih in ne pomeni le prikaz nujnih pravnih posledic drugih določb prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V nasprotju s prvotnimi trditvami Komisije namreč plačilni rok, ki je določen v spornih dopisih in ob izteku katerega začnejo teči zamudne obresti, ne izhaja iz Uredbe št. 1150/2000 o sistemu virov lastnih sredstev. Člen 11 te uredbe sicer določa, da zamuda pri plačilu vodi v zamudne obresti, katerih obrestna mera je določena v Uredbi. Vendar se plačilni rok, na katerega dospe pravica Unije do<?PAGE NO="9"?> sredstev in s katerim začnejo teči zamudne obresti, v zadevni uredbi in spornih dopisih razlikuje. Tako člen 10 Uredbe določa datum vknjižbe in s tem dospelosti lastnih sredstev glede na datum določitve zneska oziroma izterjave zadevnih pravic od držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Člen 10 Uredbe št. 1150/2000 določa, da se lastna sredstva vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila določena pravica v skladu s členom 2 te uredbe, tj. vknjižijo se v računovodske knjige v smislu carinskih predpisov, oziroma, za pravice, ki se prikazujejo na posebnih računih na podlagi člena 6(3)(b) te uredbe, najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bile pravice izterjane; glej ustrezne določbe v točkah 16, 17 in 19 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Komisija pa v spornih dopisih določa datum dospelosti zahtevanih zneskov glede na datum odpreme teh dopisov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>V spornih dopisih je datum dospelosti zahtevanih zneskov opredeljen kot prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca po odpremi dopisov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Tudi če bi bilo treba sprejeti – v obravnavanih primerih sporno – uporabo Uredbe št. 1150/2000 o sistemu virov lastnih sredstev ali to uredbo obravnavati kot uporabno po analogiji, v spornih dopisih navedeni plačilni rok ne ustreza plačilnemu roku, ki je določen v tej uredbi. In tudi če bi bilo treba pravice, ki jih uveljavlja Komisija, opredeliti kot deliktne ali kvazideliktne, v skladu s spornimi dopisi ne bi dospele – kot običajno – na datum škodnega dogodka, temveč na poznejši datum, določen v teh dopisih. To so močni indici, da sporni dopisi ustvarjajo pravne učinke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Posredno je to priznala tudi Komisija, ki je na obravnavi na poizvedbo Sodišča navedla, da čeprav bi se plačilni rok, naveden v spornih dopisih, razlikoval od plačilnega roka v Uredbi št. 1150/2000, bi bil prvi vsaj ugodnejši za države članice, saj bi začel teči pozneje. Dejstvo, da sporni dopisi državam članicam omogočajo ugodnejši plačilni rok od zakonsko določenega, ne govori proti, temveč v prid njihovemu konstitutivnemu in ne le deklarativnemu značaju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V tem okviru je treba določitev roka s spornimi dopisi ločevati od roka, določenega s tako imenovanimi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>notes de débit<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Uporaba francoskega poimenovanja zaradi boljšega razumevanja: v sodni praksi Sodišča so zahtevki za plačila, ki so jih izdale institucije Unije, v francoščini poimenovani kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>notes de débit<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, v nemščini pa večinoma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Belastungsanzeigen<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> (v slovenščini: opomini) (glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150909">9. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑506/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:562">EU:C:2015:562</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); v nemški različici upoštevne določbe v uredbi o izvajanju finančne uredbe pa so navedeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Zahlungsaufforderungen<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> (v slovenščini: zahtevki za plačila). Glej upoštevne jezikovne različice členov 80(3), 83(3), 88(1) in 93(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne <DATE ISO="20121029">29. oktobra 2012</DATE> o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="362" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 362, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ki se odpošljejo v okviru pogodb institucij Unije in ki v skladu s sodno prakso Sodišča v tem okviru ne pomenijo izpodbojnih aktov v smislu člena 263 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150909">9. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:562">EU:C:2015:562</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 23 do 25), in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160929">29. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Investigación y Desarrollo en Soluciones y Servicios IT/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑102/14 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:737">EU:C:2016:737</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 53 do 61).</P></NOTE> Sicer vprašanje, v kolikšni meri <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>notes de débit<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> ustvarjajo samostojne pravne učinke, ni nesporno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:110">EU:C:2015:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Vendar se zdi dokaj jasno, da vsaj določitev plačilnega roka, ki se izvede prek njih, ne ustvarja pravnih učinkov, neodvisnih od pogodbenih pravic, kadar ta določitev – tako kot je mogoča v pogodbah med zasebnimi strankami – le ustreza izpolnitvi drugje določenega pogodbenega ali zakonskega pogoja za nastop dospelosti teh pogodbenih pravic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150909">9. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:562">EU:C:2015:562</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje), in sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:110">EU:C:2015:110</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 105, 106 in od 112 do 115).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Nasprotno pa v obravnavanem primeru ni razvidno, kako bi lahko določitev roka, do katere je prišlo v spornih dopisih, pomenila le izpolnitev drugje določenega pogoja za nastop dospelosti pravice Unije v razmerju do Slovaške republike in Romunije. Ta določitev roka namreč niti ne ustreza tisti za uveljavitev pravic do lastnih sredstev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej točki 51 in 52 zgoraj.</P></NOTE> niti ni razvidno, da bi se lahko s tako določitvijo roka (in ne s škodnim dogodkom) sprožila dospelost deliktnih ali kvazideliktnih pravic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej točko 52 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je iz vsebine spornih dopisov mogoče sklepati, da ti dopisi ustvarjajo pravne učinke. V teh okoliščinah je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker se je osredotočilo izključno na neobstoj pooblastila za odločanje institucije, ki je sprejela akt, in v preučitev izpodbojnosti spornih dopisov ni vključilo njihove vsebine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Namesto da bi preučilo vsebino spornih dopisov in potem na podlagi take preučitve oblikovalo svoje sklepne ugotovitve glede izpodbojnosti, je Splošno sodišče ravnalo ravno obratno. Tako je zavrnilo upoštevanje vsebine dopisa in zlasti določitve roka z obrazložitvijo, da naj Komisija ne bi imela pristojnosti za odločanje o obveznosti zadevnih držav članic, da zagotovijo zahtevane zneske, zato naj tudi ne bi bila pristojna za določitev roka za to. Ker naj sporni dopisi ne bi mogli ustvariti nobenih pravnih učinkov glede obveznosti držav članic, da zagotovijo sredstva, naj s tem <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> ne bi mogli ustvariti niti nobenih pravnih učinkov glede roka za tako zagotovitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej izpodbijani sklep v zadevi T‑678/14 (točke od 50 do 53), izpodbijani sklep v zadevi T‑779/14 (točke od 49 do 52) in izpodbijani sklep v zadevi T‑784/14 (točke od 46 do 49).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Kot pravilno ugotavljata Slovaška republika in Romunija, bi bila posledica sprejetja takega ravnanja v primerih, kot so obravnavani, to, da bi se tožbenemu razlogu nepristojnosti, ki je izrecno naveden v členu 263 PDEU, odvzela vsa upoštevnost in da bi se onemogočil nadzor zakonitosti zadevnih pravnih aktov, saj bi že neobstoj pooblastila za odločanje institucije, ki je sprejela akt, vodil v nedopustnost. Obstoj tožbenega razloga nepristojnosti tako pri obratnem sklepanju potrjuje, da kadar akt, ki ga je sprejela za odločanje nepooblaščena institucija, ustvarja pravne učinke, pooblastilo za odločanje ne more biti bistveno merilo za preučitev izpodbojnosti zadevnega ukrepa. Kot Komisija priznava, je namreč tudi pri odločbah, ki jih sprejme nepristojna institucija, nujno razlikovati med odločbami, ki imajo pravne učinke, in akti, ki teh učinkov nimajo. Če naj bi neobstoj pristojnosti pri odločbah, ki imajo pravni učinek, brez nadaljnjega vodil v neizpodbojnost, to ne bi bilo združljivo z zahtevo po učinkovitem pravnem varstvu. Le pri hudih dejanjih <HT TYPE="ITALIC">ultra vires</HT>, v smislu Stotnika iz Köpenicka, bi se lahko pravno varstvo omejilo na to, da Sodišče v okviru preizkusa dopustnosti ugotovi neobstoj teh dejanj. Tukaj pa to nikakor ni tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>V obravnavanih primerih je navedeni preizkus pokazal, da pri spornih dopisih ne gre za akte brez pravnih učinkov, temveč za odločbe s pravnim učinkom in s tem za izpodbojne akte v smislu člena 263 PDEU. Tako lahko le preizkus zakonitosti pojasni, ali je te akte sprejela nepristojna institucija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno je mogoče ugotoviti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je pri preučitvi pravnih učinkov zanemarilo bistveni vidik vsebine spornega dopisa in s tem izpodbojnosti tega dopisa. Ta napačna uporaba prava že sama po sebi utemeljuje razveljavitev izpodbijanih sklepov, kajti na njej temelji domneva Splošnega sodišča, da naj pri spornih dopisih ne bi šlo za izpodbojne akte v smislu člena 263 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT>Določbe o virih lastnih sredstev, ki jih je uporabilo Splošno sodišče</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT>Nepreučitev uporabe določb o virih lastnih sredstev</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Slovaška republika in Romunija v nadaljnjem razlogovanju očitata, da je Splošno sodišče zanikalo pravne učinke spornih dopisov na podlagi neobstoja pristojnosti Komisije, da sprejme zavezujoče odločbe o izterjavi lastnih sredstev, ne da bi preučilo, ali so bile določbe o virih lastnih sredstev Unije sploh upoštevne. Zadevni državi članici s to utemeljitvijo skratka očitata, da je Splošno sodišče o ugovorih nedopustnosti Komisije odločilo ločeno in teh ni povezalo z odločbo o utemeljenosti tožb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Romunija svojo utemeljitev v zvezi s tem opira izključno na kršitev določb Poslovnika Splošnega sodišča o ugovoru nedopustnosti (člen 130(7) in (8) Poslovnika Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="20150304">4. marca 2015</DATE>). Tudi utemeljitev Slovaške republike ne pomeni nenazadnje nič drugega, kot očitek Splošnemu sodišču, da bi moralo ugovor nedopustnosti povezati z meritorno odločitvijo, saj zahtevanih zneskov ne bi smelo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>od vsega začetka<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>d’emblée<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>) opredeliti kot lastna sredstva, ne da bi preučilo uporabo zadevnih določb (glej točki 19 in 23 pritožbe v zadevah C‑593/15 P in C-594/15 P).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Sicer pa je v zvezi z izpodbijanimi sklepi v tem smislu mogoče očitati neobrazloženost, saj Splošno sodišče ni obrazložilo, zakaj je menilo, da je šlo pri zahtevanih zneskih za lastna sredstva in da je bilo treba uporabiti s tem povezane določbe. Splošno sodišče ni niti utemeljilo, zakaj po njegovem mnenju odločbe o dopustnosti ni bilo treba povezati z odločbo o utemeljenosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Tudi ti očitki pritožnic so umestni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega o pomanjkanju preizkusa vsebine spornih dopisov izhaja, da je Splošno sodišče svojo ugotovitev, da ti dopisi niso ustvarjali pravnih učinkov, oprlo izključno na neobstoj pooblastila Komisije, da s sklepom odloči o obveznostih držav članic glede izterjave lastnih sredstev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Kot po eni strani pravilno očitata pritožnici, s tem ugotovitve Splošnega sodišča temeljijo na domnevi, da je bilo treba sporne dopise presojati na podlagi določb o lastnih sredstvih. Vendar Splošno sodišče svojih preudarkov ne bi smelo utemeljiti s tako domnevo, ne da bi najprej preučilo uporabo – ki jo oporekata stranki – zadevnih določb. To še toliko bolj velja, ker se odgovor na to vprašanje ne zdi očiten in ne izhaja očitno iz določb o lastnih sredstvih Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V nasprotju s trditvami Komisije preučitev uporabe določb o virih lastnih sredstev ne bi bila potrebna le za preizkus utemeljenosti pravic, uveljavljenih v spornih dopisih. Nasprotno, to vprašanje je bilo pomembno za preučitev izpodbojnosti zadevnih dopisov, ker se je Splošno sodišče odločilo, da se bo v ta namen oprlo na neobstoj Komisijine pristojnosti za odločanje za izterjavo lastnih sredstev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>To pomeni, da je bila presoja ugovorov nedopustnosti v obravnavanih okoliščinah odvisna od presoje tožbenih razlogov, ki so bili zoper sporne dopise predstavljeni na prvi stopnji. Zato bi moralo Splošno sodišče preučiti te ugovore skupaj z materialnopravnimi vprašanji, postavljenimi v sporih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Po drugi strani ne zadošča niti obrazložitev, ki jo je Splošno sodišče dalo v zvezi z izpodbijanimi sklepi. Obveznost obrazložitve v skladu s členom 36 v povezavi s členom 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča sicer Splošnemu sodišču ne nalaga, da po vrsti izčrpno obravnava vse trditve, ki jih navajajo stranke v sporu. Tako je obrazložitev lahko tudi implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih so bili zadevni ukrepi sprejeti, Splošnemu sodišču pa, da ima na voljo dovolj elementov za nadzor.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980514">14. maja 1998</DATE>, <NAME.CASE>Svet/De Nil in Impens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑259/96 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:224">EU:C:1998:224</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑583/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:625">EU:C:2013:625</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/McBride in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑361/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:434">EU:C:2016:434</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Izpodbijani sklepi pa teh zahtev ne izpolnjujejo. Iz obrazložitve Splošnega sodišča namreč, prvič, ni mogoče razbrati, ali in, če je odgovor pritrdilen, kdaj je zahtevane zneske opredelilo kot lastna sredstva. Drugič, ni jasno, ali in zakaj je Splošno sodišče izhajalo iz neposredne uporabe določb o virih lastnih sredstev, oziroma ali je le menilo, da je te določbe mogoče uporabljati po analogiji. In nazadnje, iz branja izpodbijanih sklepov ni niti razvidno, zakaj je Splošno sodišče menilo, da bi lahko sporna vprašanja preučilo na podlagi določb o virih lastnih sredstev, ne da bi obravnavalo trditve strank glede neuporabe teh določb. Sodišče v teh okoliščinah ne more učinkovito nadzirati zakonitosti utemeljitev Splošnega sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT>Posebna preučitev razmejitve postopka zaradi neizpolnitve obveznosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Poleg tega Splošno sodišče nedopustnosti tožb na prvi stopnji tudi ni moglo opreti – kot je bilo povedano na obravnavi – na morebitne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>sistemske<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> premisleke, ki bi bili utemeljeni na razlikovanju pravnih sredstev ali potrebi po razlikovanju ničnostne tožbe v smislu člena 263 PDEU od postopka zaradi neizpolnitve obveznosti v smislu členov od 258 do 260 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Prvič, ugotovitev Splošnega sodišča, da je obravnavane sporne pravice mogoče določiti le s postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti, se namreč opira na nezadostno pristojnost Komisije, da sprejme odločbe za izterjavo virov lastnih sredstev. S tem pa ta ugotovitev stoji na nepreizkušeni in premalo utemeljeni domnevi, da je treba obravnavana dejanska stanja presojati v smislu uporabe določb o virih lastnih sredstev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Drugič, tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>sistemski<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> premisleki, usmerjeni v celostno presojo sistema pravnega varstva Unije, v obravnavanih primerih ne morejo spremeniti dejstva, da sporni dopisi izpolnjujejo pogoje iz sodne prakse glede zakonitosti aktov institucij Unije in so tako izpodbojni v smislu člena 263 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>In tretjič, preizkus dopustnosti, ki bi temeljil na razmejitvi postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, v obravnavanih primerih ne bi bil upošteven.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glede preučitve dopustnosti, ki temelji na razmerju med različnimi pravnimi sredstvi, v drugem primeru, ki ni neposredno primerljiv z obravnavanim, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150909">9. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:562">EU:C:2015:562</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če bi se namreč pri preizkusu zakonitosti spornih dopisov izkazalo, da Komisija ni bila pooblaščena za sprejetje zavezujočih odločb, bi bila Komisija brez nadaljnjega opozorjena na postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, da bi se uveljavile morebitne obveznosti držav članic. Če pa bi preizkus zakonitosti spornih dopisov pripeljal do ugotovitve, da je bila Komisija pooblaščena za sprejetje zavezujočih odločb, potem bi morala že zaradi učinkovitega pravnega varstva nujno biti vložena ničnostna tožba zoper te odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT>Vmesni sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega izhaja, da izpodbijani sklepi temeljijo na pomanjkljivi preučitvi dopustnosti tožb na prvi stopnji. Zato je treba izpodbijane sklepe razveljaviti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT>Glede tožb na prvi stopnji</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Sodišče lahko v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Tako je v tej zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Prvič, spori glede izpodbojnosti spornih dopisov in s tem dopustnosti tožb na prvi stopnji so v stanju postopka, ki dovoljuje odločanje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Drugič, utemeljenost teh tožb na prvi stopnji sicer še ni bila obravnavana in stranke še niso imele priložnosti, da bi si izmenjale mnenja o vseh trditvah v zvezi s tem. Tako spori v tem smislu še niso v stanju postopka, ki dovoljuje odločanje, saj v trenutni fazi zadeve ni mogoče odločiti o zahtevkih, uveljavljanih v spornih dopisih. Vendar iz preučitve teh dopisov izhaja, da tako ali tako ni možno odločiti o njihovi zakonitosti, ker niso dovolj utemeljeni v smislu člena 296(2) PDEU. Zato jih je treba vsekakor razglasiti za nične, ne da bi se sploh meritorno preizkušala njihova vsebinska zakonitost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Prav tako tudi Slovaška republika, čeprav je v svojih pritožbenih razlogih Sodišču formalno predlagala le, naj odloči o dopustnosti njenih tožb na prvi stopnji in vrne zadeve v odločanje Splošnemu sodišču, ni navedla razlogov v smislu člena 170(2) Poslovnika Sodišča, zaradi katerih naj faza postopka ne bi dopuščala odločbe Sodišča o vprašanju neobstoja obrazložitve glede spornih dopisov.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Tretjič, nazadnje se je treba posvetiti utemeljitvam pritožnic, v skladu s katerimi obravnavani postopki razkrivajo pravno vrzel v sistemu pravnega varstva Unije.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT>Dopustnost tožb na prvi stopnji</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT>Pravni učinki spornih dopisov</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Iz pravkar opravljenega preizkusa pritožb izhaja, da sporni dopisi prek pravno zavezujoče določitve konkretnih dolžnosti Slovaške republike in Romunije ter zlasti prek določitve plačilnega roka, ki izhaja samo iz njih, ustvarjajo pravne učinke, in to neodvisno od uporabe določb o virih lastnih sredstev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej točke od 50 do 56 zgoraj.</P></NOTE> Tako je mogoče ugotoviti, da ti dopisi v smislu člena 263 PDEU pomenijo izpodbojne odločbe institucije Unije, ne da bi bilo treba pojasniti, ali gre pri zahtevanih zneskih za lastna sredstva in ali oziroma koliko se neposredno ali ustrezno uporabljajo določbe o virih lastnih sredstev Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Sicer pa so stranke glede vprašanja vsebine spornih dopisov in zlasti glede presoje plačilnega roka, ki je določen v teh dopisih, sprejele stališča najprej v svojih dopisih in potem v okviru obravnave pred Sodiščem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>V zvezi s tem glej tudi točko 53 zgoraj.</P></NOTE> S tem je bila spoštovana pravica strank do izjave in Sodišče lahko svojo odločbo opre na to točko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>In nazadnje, med postopkom pred Sodiščem ni bilo predstavljenih nobenih novih argumentov, s katerimi bi bilo mogoče izpodbijati pravne učinke in s tem izpodbojnost spornih dopisov. Tako se je zlasti Komisija zadovoljila s tem, da je ponovila, da nima nobene pristojnosti za izterjavo zahtevanih zneskov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Če bi bilo treba izjavo Komisije z obravnave, da na podlagi spornih dopisov še ne bi bilo mogoče meritorno odločati o spornih pravicah, ker naj bi bile potrebne nadaljnje razprave med strankami, razumeti tako, da želi Komisija sporne dopise opredeliti kot vmesne ukrepe in jim zato odreči izpodbojnost, potem taka utemeljitev ne bi mogla prepričati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Sicer je res, da vmesni ukrepi, ki se uporabljajo za pripravo pravnomočne odločbe in izražajo začasno stališče institucije, ki je sprejela akt, načeloma ne morejo biti predmet ničnostne tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111013">13. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post in Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑463/10 P in C‑475/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:656">EU:C:2011:656</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 50 do 54 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Vendar v obravnavanih primerih ni nobene navezne točke za to, da sporni dopisi izražajo začasno stališče Komisije, saj dokončno določajo zlasti višino zahtevanih zneskov in tudi plačilni rok. Poleg tega ni razvidno, da se dopisi umeščajo v postopek, ki bi vodil do novih pravnomočnih odločb Komisije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="14"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT>Utemeljitev, da naj bi bil sporni dopis v zadevi T‑678/14 potrditveni ukrep</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Komisija je glede kronološko prvega od spornih dopisov, naslovljenih na Slovaško republiko, z dne <DATE ISO="20140715">15. julija 2014</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Št. BUDG/B/3/MV D(2014) 2351197; Priloga št. 2 k pritožbi v zadevi C‑593/15 P.</P></NOTE> pri svojem ugovoru nedopustnosti v zadevi T‑678/14 uveljavljala stališče, da naj bi šlo le za potrditveni ukrep. Ta dopis naj bi bil namreč le sledil prvemu dopisu z dne <DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Št. BUDG/B/3/MV D(2014) 777983, Priloga št. 20 k tožbi v zadevi T‑678/14.</P></NOTE> na katerega so slovaški organi odgovorili z dopisom z dne <DATE ISO="20140516">16. maja 2014</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Št. 1400100/1/230330/2014, Priloga št. 21 k tožbi v zadevi T‑678/14.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Vendar ta ugovor ne more ovirati izpodbojnosti dopisov z dne <DATE ISO="20140715">15. julija 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Sicer je res, da akt, ki bi le potrdil odločitev, ne more biti predmet ničnostne tožbe. Vendar nek akt le potrjuje obstoječi akt, če ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi z obstoječim aktom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska in ING Groep</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:213">EU:C:2014:213</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>To za dopis z dne <DATE ISO="20140715">15. julija 2014</DATE> v razmerju do dopisa z dne <DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE> ne velja. Kot namreč Slovaška republika pravilno navaja v svojem stališču glede ugovora nedopustnosti Komisije v zadevi T‑678/14, dopis z dne <DATE ISO="20140715">15. julija 2014</DATE> določa drugačen plačilni rok kot dopis z dne <DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Ker oba dopisa kot plačilni rok določata prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca po njuni odpremi, posledično določata vsakič drugačen rok.</P></NOTE> In kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, je ravno določitev neodvisnega in samo na spornih dopisih temelječega plačilnega roka bistveni element, ki določa pravne učinke teh dopisov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej točke od 50 do 56 zgoraj.</P></NOTE> Zato dopis z dne <DATE ISO="20140715">15. julija 2014</DATE> ni dopis, ki bi potrjeval dopis z dne <DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT>Vmesni sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno so vsi trije sporni dopisi lahko predmet ničnostne tožbe v smislu člena 263 PDEU. S tem so vse tri tožbe na prvi stopnji dopustne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT>Utemeljenost tožb na prvi stopnji</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT>Obrazložitev spornih dopisov</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Tako v okviru postopka na prvi stopnji kot tudi v okviru pritožbenega postopka je potekala obširna razprava o vprašanju, ali so sporni dopisi glede na (neobstoječo) pristojnost Komisije, da sprejme odločbe za izterjavo navedenih terjatev, lahko ustvarili pravne učinke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Komisija namreč v spornih dopisih ni navedla nobene pravne podlage, iz katere bi izhajalo njeno pooblastilo za to, da države članice z odločbo pozove k plačilu zahtevanih zneskov. V tem okviru je treba <HT TYPE="ITALIC">podlago za pooblastilo</HT>, da se sprejmejo zavezujoče odločbe za izterjavo zneskov, razlikovati od <HT TYPE="ITALIC">podlage za pravico</HT>, da se zadevno državo članico zaveže, da zagotovi te zneske. Komisija namreč zadnjenavedene v spornih dopisih ni obšla, ko je pojasnila, da obveznost Slovaške republike in Romunije, da nadomestita izgube, povzročene proračunu Unije zaradi napak njunih organov, izhaja iz načela lojalnega sodelovanja in nujnosti, da se zagotovi pravilno delovanje sistemov virov lastnih sredstev Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Dejstvo, da, nasprotno, manjka navedba podlage za pooblastilo v zvezi s sprejetjem zavezujočih odločb za izterjavo zneskov, se z vidika utemeljitve Komisije lahko najprej zdi smiselno. Ta namreč tako in tako zastopa stališče, da sporni dopisi zaradi neobstoja pristojnosti za sprejetje zavezujočih odločb ne bi mogli ustvarjati pravnih učinkov. Vendar to stališče, kot je že zgoraj navedeno, ni upravičeno, saj sporni dopisi zaradi svoje vsebine nedvomno ustvarjajo pravne učinke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Ali je bilo to mišljeno od začetka oziroma ali je zlasti določitev roka v spornih dopisih – kot je na obravnavi zatrdila Komisija – posledica napačne uporabe prava, v zvezi s tem ni pomembno. Res je, da je treba pri presoji pravnih učinkov aktov, ki jih sprejmejo institucije Unije, upoštevati tudi namen tistega, ki akte sprejme.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050707">7. julija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Le Pen/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/03 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:429">EU:C:2005:429</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar mora biti tak namen razviden že iz sprejetega ukrepa in se ga ne sme pojasnjevati šele v poznejšem sodnem postopku. V obravnavanih primerih pa iz spornih dopisov ni mogoče razbrati, da bi pri tem šlo za nezavezujoče pozive k predložitvi mnenja. Nasprotno, dopisi, ne nazadnje z določitvijo zavezujočega plačilnega roka, ustvarjajo pravne učinke. Tako gre za odločbe, v katerih bi morala Komisija navesti pravno podlago za svoje pooblastilo, da zavezujoče izterja zahtevane zneske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Opustitev sklicevanja na natančno pravno podlago akta namreč ne pomeni nujno bistvene napake, če je pravno podlago mogoče jasno in brez težav določiti na podlagi drugih elementov akta. Izrecno sklicevanje pa je vseeno nujno, če bi bili sicer zainteresirane osebe in pristojno sodišče negotovi glede natančne pravne podlage.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19870326">26. marca 1987</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>45/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:163">EU:C:1987:163</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091001">1. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:590">EU:C:2009:590</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160301">1. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>National Iranian Oil Company/Svet</NAME.CASE>(<NO.CASE>C‑440/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:128">EU:C:2016:128</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ravno za to gre v obravnavani zadevi: kot so pokazale intenzivne razprave strank glede pristojnosti Komisije, da sprejme odločbe za izterjavo zahtevanih zneskov, iz poljubnih drugih elementov spornih dopisov namreč ne izhaja prav jasno, na katero podlago za pooblastilo se je oprla Komisija, da je od strank z zavezujočo odločbo zahtevala plačilo teh zneskov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Če naj bi dokončna določitev plačilne obveznosti in navedba zavezujočega plačilnega roka v spornih dopisih zares bili posledica napake Komisije, ki naj bi dejansko želela poslati le nezavezujoča mnenja, to tudi pomeni, da je za to napako odgovorna nezadostna obrazložitev spornih dopisov. Namen obveznosti obrazložitve v smislu člena 296(2) PDEU je namreč tudi samonadzor uprave in s tem spodbuditev instituciji, ki je sprejela akt, da skrbno preuči predpostavke za sprejetje ukrepa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej v tem smislu moje sklepne predloge v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Mellor</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑75/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:32">EU:C:2009:32</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>LS Customs Services</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑46/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:247">EU:C:2017:247</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če bi Komisija ustrezno izpolnila to obveznost, bi morala tako že pri pisanju spornih dopisov razmisliti, ali bi morala v njih <HT TYPE="ITALIC">bodisi</HT> navesti pravno podlago za sprejetje zavezujočih odločb <HT TYPE="ITALIC">bodisi</HT> se odpovedati zavezujoči določitvi plačilne obveznosti in roka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>V skladu z zgoraj navedenimi preudarki je mogoče ugotoviti, da sporni dopisi niso obrazloženi, zaradi česar ni mogoče meritorno preizkusiti njihove materialne zakonitosti in jih je treba razglasiti za nične. Nezadostna obrazložitev spornih dopisov je bila očitana že v tožbah na prvi stopnji, Sodišče pa lahko poleg tega neobrazložitev vsekakor preizkusi po uradni dolžnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980402">2. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Sytraval in Brink’s France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑367/95 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:154">EU:C:1998:154</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091202">2. decembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑89/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:742">EU:C:2009:742</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pri čemer mora spoštovati načelo kontradiktornosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091202">2. decembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑89/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:742">EU:C:2009:742</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151203">3. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑280/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:792">EU:C:2015:792</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V zvezi s tem so imele stranke, kljub pomanjkljivi pojasnitvi utemeljenosti tožb na prvi stopnji, zlasti na obravnavi pred Sodiščem dovolj priložnosti, da so izrazile stališča v zvezi z obrazložitvijo spornih dopisov. Zato je treba te dopise zaradi neobrazložitve razglasiti za nične.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT>Zakonitost spornih dopisov</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče v nasprotju s tukaj predstavljenim stališčem menilo, da so sporni dopisi zadostno obrazloženi in jih je zato treba meritorno preučiti, bi moralo zadeve vrniti v odločanje Splošnemu sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>V nekaterih okoliščinah je namreč mogoče meritorno odločiti o tožbi, čeprav je bil postopek na prvi stopnji omejen na ugovor nedopustnosti, ki ga je Splošno sodišče sprejelo. Tako bi lahko bilo, kadar na eni strani razveljavitev izpodbijane sodbe ali sklepa nujno vodi do dokončne meritorne odločitve o zadevni tožbi ali na drugi strani preizkus utemeljenosti ničnostne tožbe temelji na izmenjavi trditev strank v okviru pritožbe, sprejete na podlagi obrazložitve prvostopenjskega sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091217">17. decembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Preveritev M/EMEA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑197/09 RX-II</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:804">EU:C:2009:804</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Vendar ti pogoji v obravnavanih primerih niso izpolnjeni. Po eni strani se namreč razveljavitev izpodbijanih sklepov opira izključno na to, da je Splošno sodišče pomanjkljivo preizkusilo dopustnost, tako da ta ni nujno vezana na meritorno odločitev o tožbah na prvi stopnji, v katerih je bil zlasti izpodbijan obstoj pravic iz spornih dopisov. Poleg tega razveljavitev izpodbijanih sklepov tudi ni povezana z meritorno odločitvijo o pristojnosti Komisije, da sprejme sporne odločbe. Ugotovljeno je namreč le, da Splošno sodišče preizkusa njihovih pravnih učinkov ni moglo utemeljiti le z neobstojem pristojnosti Komisije in se v ta namen opreti le na določbe, katerih uporaba je sporna. Nasprotno ostaja odprto, katere določbe so bile upoštevne in ali je Komisija na njihovi podlagi imela pristojnost za sprejetje spornih odločb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Po drugi strani vsebinski preizkus tožb na prvi stopnji v obravnavanih postopkih tudi ni temeljil na trditvah, ki so si jih izmenjale stranke. Niti pri pisni niti pri ustni izmenjavi namreč niso bila zadostno obravnavana vprašanja uporabe določb o virih lastnih sredstev Unije in utemeljenosti pravic iz spornih dopisov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT>Vprašanje neobstoja pravnega varstva v položajih, kot so obravnavani</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Opravljeni preizkus pritožb in tožb na prvi stopnji je ponazoril težavo, ki je bila načeta že na začetku: Izpodbijane sklepe Splošnega sodišča je sicer treba razveljaviti in tožbe na prvi stopnji razglasiti za dopustne. Vendar se s tem še ne pojasni vprašanje, kar tako izrecno zahtevajo udeležene države članice, ali morajo zdaj države članice v okoliščinah, kot so v obravnavanih primerih, pokriti izgubo lastnih sredstev ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>To ni odvisno samo od tega, ali je treba sporne dopise razglasiti za nične že samo zaradi neobrazložitve. Na potezi je tako namreč spet Komisija, ki ima zdaj teoretično možnost preučiti, ali obstaja pravna podlaga, ki ji omogoča, da obveznost držav članic, da nadomestijo izgube lastnih sredstev, uveljavi z zavezujočimi odločbami. Če bi našla tako pravno podlago, bi lahko odločbe, ki so bile razglašene za nične, na novo sprejela z zadostno obrazložitvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Vendar se ob upoštevanju utemeljitve Komisije in dejstva, da vsaj v trenutnem stanju postopka ni razvidna nobena podlaga za pooblastilo, zdi verjetneje, da bo Komisija tudi pri ponovnem preizkusu ugotovila, da nima pristojnosti, da države članice z odločbo zaveže k izpolnitvi plačilnih spornih obveznosti, kot so tiste v obravnavanih primerih. Ker ni splošne podlage za pooblastilo za sprejetje odločb v razmerju do držav članic in na podlagi načela prenosa pristojnosti v smislu členov 4 in 5 PEU je namreč Komisija, kadar nima posebnega pooblastila za sprejemanje odločb, pri uveljavljanju obstoječe obveznosti iz prava Unije v razmerju do držav članic pač vezana na postopek zaradi neizpolnitve obveznosti v smislu člena 258 PDEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Ravno v tem pa je težava, za katero si v obravnavanih primerih udeležene države članice tako zelo prizadevajo najti rešitev: Dokler namreč Komisija ne uvede postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, države članice nimajo možnosti, da bi dosegle jasnost pravnega položaja glede svojih obveznosti, nositi pa morajo znatno tveganje obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Kot so udeležene države dalje deloma pojasnile na podlagi preteklih izkušenj, za rešitev te težave ni primerna niti možnost, da se Komisiji sredstva zagotovijo začasno in s pridržkom utemeljenosti zahteve. Tako ravnanje sicer preprečuje poznejša plačila obresti, če bi se zahteve Komisije izkazale za upravičene. Vendar imajo države članice še naprej možnost, da tudi po tem, ko so Komisiji začasno zagotovile sredstva, same zahtevajo preizkus utemeljenosti zahtev. Nasprotno pa Komisija nima več nobenega motiva, da bi uvedla postopek zaradi neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Sicer je Komisija na obravnavi spomnila, da bi lahko bila v takem položaju na podlagi načela lojalnega sodelovanja v smislu člena 4(3) PEU zavezana, da zaradi pojasnitve pravnega položaja uvede postopek zaradi neizpolnitve obveznosti. Vendar to stališče nima podlage v sodni praksi Sodišča, ki zaenkrat prepušča prosti presoji Komisije, ali bo uvedla oziroma nadaljevala postopek zaradi neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>V zvezi s to problematiko je Komisija navedla, da bi se težava lahko rešila tudi tako, da bi države članice sredstva, ki so bila zagotovljena s pridržkom, enostavno knjižile kot storno, če Komisija po določenem času še vedno ne bi sprožila postopka zaradi neizpolnitve obveznosti. Vendar bi bilo po navedbah Zvezne republike Nemčije tako storno knjiženje odvisno od potrditve Komisije. Če je tako, bi Komisijino odrekanje take potrditve razumeli kot akt, zoper katerega je podana ničnostna tožba v smislu člena 263 PDEU, kar bi lahko vodilo v meritorno pojasnitev pravice. Nasprotno domnevi Zvezne republike Nemčije pa bi bila tudi taka preprosta zavrnitev Komisije, da ne povrne s pridržkom plačanih sredstev, izpodbojni akt v smislu člena 263 PDEU. Taki zavrnitvi bi se namreč težko odreklo konkretne pravne učinke<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820526">26. maja 1982</DATE>, <NAME.CASE>Deutschland und Bundesanstalt für Arbeit/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>44/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:197">EU:C:1982:197</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0006">6</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>In ne nazadnje si je tudi mogoče predstavljati, da bi države članice, potem ko so Komisiji sredstva zagotovile s pridržkom, vprašanje materialnopravnih pravic Komisije do teh sredstev pojasnile z odškodninsko tožbo v smislu člena 268 PDEU. S tem, da države članice zagotovijo sredstva, namreč nujno izgubijo likvidnost, ki jo lahko uveljavljajo v okviru odškodninske tožbe. Istočasno se zdi mogoče, da se bodo države članice sklicevale na zahtevek zaradi neupravičene obogatitve, ki ga lahko uveljavljajo tudi na podlagi člena 268 in člena 340(2) PDEU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Masdar (UK)/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C-47/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:726">EU:C:2008:726</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 44 do 50).</P></NOTE>. Za pojasnitev take pravice do povrnitve škode ali zahtevka zaradi neupravičene obogatitve pa bi moralo Splošno sodišče najprej preučiti, ali je Komisija imela pravico do sredstev, ki so bila zagotovljena, oziroma ali so bile države članice zavezane, da ta sredstva odvedejo v proračun Unije. S tem bi lahko odškodninska tožba v svoji funkciji ugotavljanja pomagala državam članicam, da dosežejo učinkovito pravno varstvo za pojasnitev njihovih plačilnih obveznosti do Komisije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glede podobne utemeljitve glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Unibet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑432/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:163">EU:C:2007:163</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Splošno sodišče bi v okviru rešitev, predstavljenih v zadnjih dveh odstavkih, sicer moralo odločiti o obveznostih držav članic, ki bi prav tako lahko bile predmet postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na Sodišču. Vendar naj odločbe, ki bi jih moralo sprejeti Splošno sodišče v okviru teh rešitev, ne bi bile v nasprotju z izrecno pristojnostjo Sodišča, da odloči o postopku zaradi neizpolnitve obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140115">15. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Portugalska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑292/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:3">EU:C:2014:3</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Dokler namreč za konkretne plačilne obveznosti ni mogoče šteti, da je treba zanje uporabiti postopke zaradi neizpolnitve obveznosti, ni niti nobene pristojnosti Sodišča, ki bi lahko bila okrnjena.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="18"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT>Povzetek</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Ker so pritožbe in tožbe na prvi stopnji utemeljene, je tudi izpodbijane sklepe Splošnega sodišča in sporne dopise Komisije treba razglasiti za nične.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT>Stroški</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če je pritožba utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči o sporu, o stroških odloči Sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Člen 138(1) tega poslovnika, ki se za pritožbeni postopek uporablja na podlagi člena 184(1) istega poslovnika, določa, da se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Ker Komisija v obravnavanih primerih na nobeni stopnji ni uspela, ji je treba na predloge pritožnic v zvezi s temi pritožbami naložiti plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>V skladu s členom 184(4) Poslovnika lahko Sodišče odloči, da intervenienti prvi stopnji, ki so sodelovali v pritožbenem postopku, nosijo svoje stroške. Na tej podlagi države članice, ki so kot intervenientke sodelovale v vseh postopkih, nosijo svoje stroške pritožbenega postopka. Enako izhaja iz člena 140(1) v povezavi s členom 184(1) poslovnika za stroške teh držav članic, nastalih na prvi stopnji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Tako v obravnavanih primerih Slovaška republika in Romunija, kolikor sta se med seboj v posamičnih postopkih podpirali kot intervenientki, ter Zvezna republika Nemčija in Republika Češka nosijo svoje stroške na obeh stopnjah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII.</HT></NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Na podlagi zgoraj navedenega Sodišču predlagam, naj v združenih zadevah C‑593/15 P in C‑594/15 P odloči tako:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sklepi Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE> v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Slovaška/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑678/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:661">EU:T:2015:661</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, in <REF.DOC.ECR><NO.CASE>T‑779/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:655">EU:T:2015:655</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) se razveljavijo.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Odločbi, ki ju vsebujeta dopisa Evropske komisije z dne <DATE ISO="20140715">15. julija 2014</DATE> (BUDG/B/3/MV D[2014] 2351197) in z dne <DATE ISO="20140924">24. septembra 2014</DATE> (BUDG/B/3/MV D[2014] 3139078), se razglasita za nični.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške Slovaške republike.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija in Romunija nosita svoje stroške.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Dalje Sodišču predlagam, naj v zadevi C‑599/15 P odloči tako:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sklep Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE> v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Romunija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑784/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:659">EU:T:2015:659</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) se razveljavi.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Odločba, ki jo vsebuje dopis Evropske komisije z dne <DATE ISO="20140919">19. septembra 2014</DATE> (BUDG/B/3/MV D[2014] 3079038), se razglasi za nično.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške Romunije na obeh stopnjah.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija, Slovaška republika in Češka republika nosijo svoje stroške na obeh stopnjah.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>