|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/6794 |
30.12.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2025/6794)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Franken“
Referenčna številka EU: PDO-DE-A1267-AM01 – 8. oktober 2025
1. Ime proizvoda
„Franken“
2. Vrsta geografske označbe
|
☑ |
ZOP |
|
☐ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☑ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Nemčija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ime
Bundesministerium für Landwirtschaft, Ernährung und Heimat (zvezno ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in regionalno identiteto)
Ime
Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung (zvezni urad za kmetijstvo in prehrano)
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Nemški organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143. Spremembe specifikacije proizvoda so standardne spremembe v skladu z opredelitvijo iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZOP „Franken“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe Unije, v katerih sprememba zlasti ne:
|
(a) |
vključuje spremembe imena ali uporabe tega imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
more izničiti povezave z geografskim območjem; |
|
(c) |
vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda. |
Zato nemški organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.
7. Opis odobrenih sprememb
Naslov
Opis vina / proizvodov vinske trte
Naslov
Informacije o najmanjšem deležu naravnega alkohola so bile prilagojene.
Informacije o vsebnosti sladkorja v moštu so bile črtane.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Opis vina / proizvodov vinske trte
Opis
Navedeni so bili organoleptični opisi različnih proizvodov.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Posebni enološki postopki
Opis
Prejšnje informacije so bile črtane in zdaj je naveden sklic na veljavno zakonodajo o posebnih enoloških postopkih ter ustreznih omejitvah pri vinogradniških in kletarskih praksah.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Razmejeno geografsko območje
Opis
Črtane so bile naslednje (katastrske) občine in njihovi deli:
|
— |
upravna regija Zgornja Frankovska, podeželsko okrožje Bamberg: Kemmern, |
|
— |
upravna regija Srednja Frankovska, podeželsko okrožje Neustadt an der Aisch – Bad Windsheim: Markt Erlbach, Uffenheim, |
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska, podeželsko okrožje Haßberge: Wonfurt, |
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska, podeželsko okrožje Kitzingen: Martinsheim, Wiesentheid, |
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska, podeželsko okrožje Main-Spessart: Haßloch, |
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska, podeželsko okrožje Schweinfurt: Röthlein, Werneck, |
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska, podeželsko okrožje Würzburg: Altertheim, Aub, Bieberehren, Höchberg, Holzkirchen, Prosselsheim. |
Dodane so bile naslednje (katastrske) občine in njihovi deli:
|
— |
upravna regija Srednja Frankovska, podeželsko okrožje Neustadt an der Aisch – Bad Windsheim: Neustadt an der Aisch, |
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska, podeželsko okrožje Bad Kissingen: Sulzthal, |
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska, podeželsko okrožje Miltenberg: Röllbach. |
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Največji donos na hektar
Opis
Poleg obstoječih zahtev je bila vključena določba o možnosti shranjevanja dodatnih 20 % presežkov.
Navedeno je bilo tudi, da se pri označevanju posameznih vinorodnih leg in zemljiških kosov uporablja največji donos na hektar 70 hl/ha.
Poleg tega je bilo dodano pravilo, ki določa, da se za vina z izrazom „Erstes Gewächs“ (prvovrstna vinorodna lega, tj. izraz za visokokakovostna suha vina iz najbolje ocenjenih vinogradov v regiji Rheingau) uporablja največji donos na hektar 60 hl/ha ali 70 hl/ha, kadar uporabljeno grozdje izvira s strmih pobočij z naklonom najmanj 30 %.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Sorte vinske trte
Opis
V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte namesto pod naslovoma Bela vina ter Rdeča vina in vina rosé.
Pod naslovom Bele sorte vinske trte so bile dodane naslednje sorte:
adelfränkisch, arinto, blütenmuskateller, bukettrebe, bukettsilvaner, cabernet blanc, calardis blanc, calardis musqué, calardis soleil, chenin blanc, donauriesling, donauveltliner, felicia, geisdutte, gelber orleans, gf-ga 52-42, goldmuskateller, grünfränkisch, grüner veltliner, hecker, lämmerschwanz, manzoni bianco, muscaris, riesel, roter müller thurgau, roter riesling, sauvignac, sauvignon gryn, sauvitage, sémillon, soreli, souvignier gris, verdejo blanco, viognier, vogelfränkisch, voltis, weisser heunisch, weisser lagler, weisser räuschling.
Pod naslovom Bele sorte vinske trte so bile črtane naslednje sorte:
arnsburger, ehrenbreitsteiner, findling, freisamer, hölder, juwel, nobling, orion, regner, reichensteiner, saphira, siegerrebe, silcher, sirius, staufer.
Pod naslovom Rdeče sorte vinske trte so bile dodane naslednje sorte:
affenthaler, blauer gänsfüsser, blauer kölner, blauer muskateller, cabernet franc, cabernet jura, cabertin, calardis royal, carillon, hartblau, kleiner fränkischer burgunder, laurot, levitage, malbec, merlot khorus, mohrenkönigin, nebbiolo, pinot nova, pinotin, rosenmuskateller, sangiovese, satin noir, süssschwarz, syrah, vb cal. 1-22.
Pod naslovom Rdeče sorte vinske trte so bile črtane naslednje sorte:
accent, allegro, bolero, cabernet carbon, hegel, heroldrebe, neronet, piroso, rotberger, rubinet.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Sorte vinske trte
Opis
Dodano je bilo pravilo, ki določa, da se lahko vse navedene sorte vinske trte uporabljajo za proizvodnjo rdečkastega vina (rotling).
Določeno je bilo tudi, da se lahko vse sorte vinske trte uporabljajo za proizvodnjo vina z izrazom „Fränkischer Satz“ in „Alter fränkischer Satz“.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Veljavne zahteve iz zakonodaje EU ali nacionalne zakonodaje oziroma zahteve, ki jih določi organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO
Opis
Pojasnjeno je bilo, kateri tradicionalni izrazi so obvezni in kateri neobvezni za označevanje vina in vinskih proizvodov.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Veljavne zahteve iz zakonodaje EU ali nacionalne zakonodaje oziroma zahteve, ki jih določi organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO
Opis
V točki 10.2 so določeni pogoji za uporabo tradicionalnega izraza „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), dopolnjenega z izrazi „Spätlese“, „Auslese“, „Beerenauslese“, „Trockenbeerenauslese“ ali „Eiswein“.
V točki 10.3 so določena pravila za uporabo tradicionalnega izraza „Prädikatswein“, dopolnjenega z izrazom „Kabinett“.
V točki 10.4 so določeni pogoji za uporabo izraza „Federweisser“/„Federweißer“.
V točkah 10.5.1 in 10.5.2 so določena pravila za označevanje območja, širše vinorodne lege, občine in okrožja na etiketi.
V točki 10.5.3 so navedene sorte vinske trte, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo vina s posameznih vinorodnih leg in zemljiških kosov, njihova navedba pa je obvezna v skladu z veljavno zakonodajo. V točki 10.5.3 so določeni tudi dovoljeni opisniki okusa za navedene geografske označbe in največji dovoljeni donos na hektar. Določeno je bilo, da se donos na hektar zabeleži v Herbstbuch (dnevnik trgatve), in sicer po sortah vinske trte in posameznih parcelah.
V točki 10.5.4 so določene zahteve, ki se nanašajo na uporabo izraza „Erstes Gewächs“. Določeno je bilo, katere sorte vinske trte se lahko uporabljajo za proizvodnjo. Določeno je bilo tudi, da morajo biti ustrezne vinogradniške površine manjše od vinogradniških površin za ZOP ter kako so vinogradniške površine razmejene. Določeno je bilo, da se donos na hektar zabeleži v Herbstbuch (dnevnik trgatve), in sicer po sortah vinske trte in posameznih parcelah.
V točki 10.5.5 je navedeno, katere zahteve mora izpolnjevati vino, da se lahko označi kot „Fränkischer Satz“.
V točki 10.5.6 je navedeno, katere zahteve mora izpolnjevati vino, da se lahko označi kot „Alter fränkischer Satz“.
V točki 10.6 so določena pravila o sortah vinske trte z žlahtniteljskimi oznakami. Določeno je bilo, da se lahko pri označevanju proizvodov z ZOP, ki se tržijo z navedbo sorte vinske trte, uporabljajo samo dejanska imena (zvrščanje z žlahtniteljskimi sortami je dovoljeno). Nadalje je bilo določeno, da je treba proizvode, proizvedene izključno iz grozdja žlahtniteljskih sort, tržiti brez navedbe sorte vinske trte na etiketi.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Nadzorni organi
Opis
Nadzorni organi in njihove naloge so bili črtani iz specifikacije proizvoda in navedeni v ločenem dokumentu.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Drugo
Opis
V skladu z zahtevami zakonodaje EU so bile vnesene redakcijske spremembe.
Deli besedila, ki so povzemali splošna pravila, so bili črtani, dodan pa je bil sklic na veljavno/obstoječo/trenutno zakonodajo.
Struktura specifikacije proizvoda je bila usklajena z enotnim dokumentom.
Razmejitev območja, opisana v specifikaciji proizvoda, je bila dopolnjena s seznamom parcel v obliki preglednice.
Povezava z območjem je bila na nekaj mestih natančneje določena.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
ENOTNI DOKUMENT
Označbe porekla in geografske označbe za vino
„Franken“
Referenčna številka EU: PDO-DE-A1267-AM01 – 8. oktober 2025
1. Ime
„Franken“
2. Vrsta geografske označbe
|
☑ |
ZOP |
|
☐ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Država, ki ji pripada opredeljeno geografsko območje
Nemčija
4. Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
5. Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013
|
1. |
Vino |
|
3. |
Likersko vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
|
8. |
Biser vino |
|
11. |
Delno prevreti grozdni mošt |
6. Opis vina
Proizvod vinske trte
Belo vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Bledo rumeno zelena do rumena in zlato rumena barva; možni so tudi intenzivni svetlo rdeči ali oranžni odsevi.
Vonj
Nežno sadni značaj, tudi začimbni, zeliščni do cvetlični; tudi vaniljeve arome ter arome po praženem in oreških, če vino leži v lesenih posodah; arome po kamnu, na primer po kremenu, dimu ali vlažnem kamnu pri reduktivnih tehnikah zorenja, če je vino brez pomanjkljivosti.
Okus
Na splošno sadni značaj, značilen za uporabljeno sorto vinske trte, z izrazito mineralnostjo in ekstraktom ter občasno tudi pridihom trpkosti; dobro integrirani alkohol; mehka in skladna struktura kislin; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdečkasti delno prevreti grozdni mošt (rotling)
Organoleptične lastnosti
Videz
Svetlo rdeče do bledo rdeče barve, včasih z modrikastimi odtenki; rahlo motno vino zaradi prostih kvasovk v tekočini.
Vonj
Arome po vrenju z delno prepoznavnimi aromami, značilnimi za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Arome po vrenju, ogljikovem dioksidu, ki se razvije med vrenjem, bolj ali manj zaznaven sladek okus, odvisno od faze vrenja.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo vino „Erstes Gewächs“ (prvovrstna vinorodna lega)
Organoleptične lastnosti
Videz
Od svetlo rumene do zlato rumene barve.
Vonj
Sadna aroma, reduktivne note brez pomanjkljivosti v vinu.
Okus
Suh, skladna struktura kislin, izrazita mineralnost.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Svetlo rdeče do opečnato rdeče, rubinaste, granatne, škrlatne, modrikaste in celo temno vijolične barve, lahko tudi z rjavkastimi odtenki.
Vonj
Nežno sadna aroma, žametna struktura, diskretni tanini; močna rdeča vina: intenzivne arome po zrelem jagodičju, izrazita fenolna struktura; tudi arome po vanilji, kavi ali praženem, če zorenje in staranje potekata v lesenih sodih različnih velikosti; arome po kamnu, na primer po kremenu, dimu ali vlažnem kamnu pri reduktivnih tehnikah zorenja, če je vino brez pomanjkljivosti.
Okus
Nežno sadni okusi, žametna struktura, diskretni tanini; močna rdeča vina: intenzivni okusi po zrelem jagodičju, izrazita fenolna struktura; tudi okusi po vanilji, kavi ali praženem, če zorenje in staranje potekata v lesenih sodih različnih velikosti; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče vino „Erstes Gewächs“ (prvovrstna vinorodna lega)
Organoleptične lastnosti
Videz
Svetlo rdeče do opečnate, rubinaste in granatne rdeče barve; tudi rjavkasti odtenki pri večji zrelosti.
Vonj
Po jagodičju, začimbne cvetlične note; tudi arome po vanilji, kavi ali praženem, če zorenje in staranje potekata v lesenih sodih različnih velikosti.
Okus
Suh; elegantna struktura kislin, dobro povezani tanini.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Vino rosé, belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)
Organoleptične lastnosti
Videz
Svetlo do bledo rdeče ali bledo rožnate do izrazitejše rožnate barve, bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir): svetlo rumene do rumeno zelene barve brez rdečkastih odsevov.
Vonj
Izrazita, sadna aroma in prijetna svežina; arome po kamnu, na primer po kremenu, dimu ali vlažnem kamnu pri reduktivnih tehnikah zorenja, če je vino brez pomanjkljivosti.
Okus
Saden, svež; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdečkasto vino (rotling)
Organoleptične lastnosti
Videz
Svetlo rdeče do bledo rdeče barve, včasih z modrikastimi odsevi.
Vonj
Izrazita, sadna aroma in prijetna svežina; arome po kamnu, na primer po kremenu, dimu ali vlažnem kamnu pri reduktivnih tehnikah zorenja, če je vino brez pomanjkljivosti.
Okus
Jasno izražena sadnost; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Kabinetno vino „Prädikatswein Kabinett“
Organoleptične lastnosti
Videz
Rumeno zelene do zlato rumene barve.
Vonj
Saden in aromatičen, po breskvah, marelicah, zrelem sadju, tudi po ličiju in vrtnici. Arome po kamnu, na primer po kremenu, dimu ali vlažnem kamnu pri reduktivnih tehnikah zorenja, če je vino brez pomanjkljivosti.
Okus
Majhen delež alkohola, skladnost zaznavne sladkosti in živahnih kislin; splošen vtis svežine.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Vino iz pozne trgatve „Prädikatswein Spätlese“
Organoleptične lastnosti
Videz
Značilen za uporabljeno sorto vinske trte: slamnato rumene do zlato rumene barve ali v različnih odtenkih rdeče.
Vonj
Intenzivne, jasne arome, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Značilna sadna sladkost, od srednje sladkega do sladkega okusa.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Vino iz izbora „Prädikatswein Auslese“
Organoleptične lastnosti
Videz
Značilen za uporabljeno sorto vinske trte: zlato rumene ali intenzivno rdeče barve.
Vonj
Rumeno in tropsko sadje do suhega sadja.
Okus
Srednje sladek do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Vino „Prädikatswein Beerenauslese/Trockenbeerenauslese“ (vino iz jagodnega izbora ali suhega jagodnega izbora)
Organoleptične lastnosti
Videz
Značilen za uporabljeno sorto vinske trte: zlato rumene do jantarne ali intenzivno rdeče barve.
Vonj
Rozine, suho sadje, med, začimbne note.
Okus
Sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Ledeno vino „Prädikatswein Eiswein“
Organoleptične lastnosti
Videz
Slamnato rumene ali bledo do svetlo rdeče barve.
Vonj
Suho sadje, med.
Okus
Sladek, koncentrirane kisline.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo likersko vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Blede in svetle do jantarne barve; možni so tudi bistri svetlo rdeči odsevi.
Vonj
Zelo zrele arome, sadje, med, oreški ali suho sadje; tudi arome po praženem in karameli, če zorenje in staranje potekata v lesenih sodih; rahlo oksidativen.
Okus
Zelo zreli okusi, sadje, med, oreški ali suho sadje; tudi okusi po praženem in karameli, če zorenje in staranje potekata v lesenih sodih; rahlo oksidativen; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče likersko vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Temno rdeče do rjavo rdeče barve.
Vonj
Temni gozdni sadeži, oreški ali suho sadje, tudi arome po praženem in karameli, če zorenje in staranje potekata v lesenih sodih; rahlo oksidativen.
Okus
Temni gozdni sadeži, oreški ali suho sadje; tudi arome po praženem ali karameli, če zorenje in staranje potekata v lesenih sodih; rahlo oksidativen; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo kakovostno peneče vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Fino penjenje, bledo rumeno zelene do zlato rumene barve; možni so rdečkasti odsevi.
Vonj
Saden, značilen za uporabljeno sorto vinske trte; tudi kvas in brioš, če se obdobje ležanja pred degoržiranjem podaljša.
Okus
Saden, značilen za uporabljeno sorto vinske trte; tudi kvas in brioš; popolnoma suh do polsuh.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče kakovostno peneče vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Fino penjenje, različni odtenki rdeče barve.
Vonj
Arome, značilne za uporabljeno sorto vinske trte, svetlo ali temno rdeče jagodičje; tudi kvas in brioš, če se obdobje ležanja pred degoržiranjem podaljša.
Okus
Sadnost, značilna za uporabljeno sorto vinske trte; tudi kvas in brioš; popolnoma suh do polsuh.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Kakovostno peneče vino rosé, belo kakovostno peneče vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)
Organoleptične lastnosti
Videz
Fino penjenje, svetlo do bledo rdeče barve; svetlo do bledo rdeče barve; bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir): bledo rumeno zelene do zlato rumene barve z rdečkastimi odsevi.
Vonj
Arome po sadju, značilne za uporabljeno sorto vinske trte; tudi kvas in brioš, če se obdobje ležanja pred degoržiranjem podaljša.
Okus
Okusi po sadju, značilni za uporabljeno sorto vinske trte; popolnoma suh do polsuh.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdečkasto kakovostno peneče vino (rotling)
Organoleptične lastnosti
Videz
Fino penjenje, svetlo do bledo rdeče barve.
Vonj
Izrazite sadne arome; tudi kvas in brioš, če se obdobje ležanja pred degoržiranjem podaljša.
Okus
Saden, značilen za uporabljeno sorto vinske trte; popolnoma suh do polsuh.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo biser vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Drobno iskrenje, rumeno zelene do zlato rumene barve; možni so rdečkasti odsevi.
Vonj
Sadnost, značilna za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Sadnost, značilna za uporabljeno sorto vinske trte; skladna struktura kislin; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče biser vino
Organoleptične lastnosti
Videz
Drobno iskrenje, v različnih odtenkih rdeče barve.
Vonj
Arome po sadju, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Sadnost, značilna za uporabljeno sorto vinske trte; skladna struktura kislin; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Biser vino rosé, belo biser vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)
Organoleptične lastnosti
Videz
Drobno iskrenje, svetlo do bledo rdeče barve; bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir): rumeno zelene do zlato rumene barve z rdečkastimi odsevi.
Vonj
Arome po sadju, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Sadnost, značilna za uporabljeno sorto vinske trte; skladna struktura kislin; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdečkasto biser vino (rotling)
Organoleptične lastnosti
Videz
Drobno iskrenje, svetlo rdeče do bledo rdeče barve, včasih z modrikastimi odsevi.
Vonj
Arome po sadju, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Sadnost, značilna za uporabljeno sorto vinske trte; skladna struktura kislin; suh do sladek.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Beli delno prevreti grozdni mošt
Organoleptične lastnosti
Videz
Zelenkaste do rumene barve, rahlo moten zaradi prostih kvasovk v tekočini; možni so rdečkasti odsevi.
Vonj
Arome po vrenju z delno prepoznavnimi aromami, značilnimi za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Arome po vrenju, ogljikovem dioksidu, ki se razvije med vrenjem, bolj ali manj zaznaven sladek okus, odvisno od faze vrenja.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeči delno prevreti grozdni mošt
Organoleptične lastnosti
Videz
Odtenki različno intenzivne rdeče barve, rahlo moten zaradi prostih kvasovk v tekočini.
Vonj
Arome po vrenju z delno prepoznavnimi aromami, značilnimi za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Arome po vrenju, ogljikovem dioksidu, ki se razvije med vrenjem, bolj ali manj zaznaven sladek okus, odvisno od faze vrenja.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Delno prevreti grozdni mošt rosé
Organoleptične lastnosti
Videz
Svetlo do bledo rdeče barve, rahlo moten zaradi prostih kvasovk v tekočini.
Vonj
Arome po vrenju z delno prepoznavnimi aromami, značilnimi za uporabljeno sorto vinske trte.
Okus
Arome po vrenju, ogljikovem dioksidu, ki se razvije med vrenjem, bolj ali manj zaznaven sladek okus, odvisno od faze vrenja.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
7. Vinarske prakse
7.1 Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi
-
Ni relevantno
7.2 Največji donosi
Vsa vina / kategorija / sorta / vrsta vina
Vsi proizvodi
Največji donos:
|
Največji donos: |
90 |
|
Enota pri največjem donosu: |
hektolitri na hektar |
Vsa vina / kategorija / sorta / vrsta vina
Navedba posamezne vinorodne lege ali zemljiških kosov
Največji donos:
|
Največji donos: |
70 |
|
Enota pri največjem donosu: |
hektolitri na hektar |
Vsa vina / kategorija / sorta / vrsta vina
Erstes Gewächs
Največji donos:
|
Največji donos: |
60 |
|
Enota pri največjem donosu: |
hektolitri na hektar |
Vsa vina / kategorija / sorta / vrsta vina
Erstes Gewächs (naklon vsaj 30 %)
Največji donos:
|
Največji donos: |
70 |
|
Enota pri največjem donosu: |
hektolitri na hektar |
8. Podrobnosti o sortah vinske trte, iz katerih se pridobijo vina
|
— |
Acolon |
|
— |
Adelfränkisch – grüner adelfränkisch, grünedel, verdet blanc |
|
— |
Affenthaler – blauer affenthaler |
|
— |
Albalonga |
|
— |
Arinto – arinto de bucelas |
|
— |
Auxerrois – auxerrois blanc, auxerrois blanc, pinot auxerrois |
|
— |
Bacchus |
|
— |
Blauburger |
|
— |
Blauer frühburgunder – frühburgunder, madeleine noir, pinot madeleine, pinot noir précoce |
|
— |
Blauer gänsfüsser – gänsfüßer |
|
— |
Blauer kölner |
|
— |
Blauer limberger – blaufränkisch, lemberger, limberger |
|
— |
Blauer muskateller – muscat a petits grains noirs |
|
— |
Blauer portugieser – portugieser |
|
— |
Blauer silvaner |
|
— |
Blauer spätburgunder – clevner, pinot noir, pinot noir, pinot nero, pinot nero, samtrot, spätburgunder |
|
— |
Blauer trollinger – trollinger, vernatsch, schiava grossa |
|
— |
Blauer zweigelt – rotburger, zweigelt, zweigeltrebe |
|
— |
Blütenmuskateller |
|
— |
Bronner |
|
— |
Bukettrebe |
|
— |
Bukettsilvaner |
|
— |
Cabernet blanc |
|
— |
Cabernet carol |
|
— |
Cabernet cortis |
|
— |
Cabernet cubin |
|
— |
Cabernet dorio |
|
— |
Cabernet dorsa |
|
— |
Cabernet franc |
|
— |
Cabernet jura |
|
— |
Cabernet mitos |
|
— |
Cabernet sauvignon |
|
— |
Cabertin |
|
— |
Calardis blanc |
|
— |
Calardis musqué |
|
— |
Calardis royal |
|
— |
Calardis soleil |
|
— |
Carillon |
|
— |
Chardonnay |
|
— |
Chenin blanc |
|
— |
Dakapo |
|
— |
Deckrot |
|
— |
Domina |
|
— |
Donauriesling |
|
— |
Donauveltliner |
|
— |
Dornfelder |
|
— |
Dunkelfelder |
|
— |
Ehrenfelser |
|
— |
Faberrebe – faber |
|
— |
Felicia |
|
— |
Fontanara |
|
— |
Früher roter malvasier – früher malvasier, malvasier, malvoisie |
|
— |
Geisdutte |
|
— |
Gelber muskateller – moscato, muscat, muskat, muscat blanc, muscat blanc, muskateller |
|
— |
Gelber orleans – orleans |
|
— |
Gf-ga 52-42 |
|
— |
Goldmuskateller |
|
— |
Goldriesling |
|
— |
Grüner silvaner – silvaner, sylvaner |
|
— |
Grüner veltliner – veltliner |
|
— |
Grünfränkisch – bormeo verd |
|
— |
Hartblau |
|
— |
Hecker |
|
— |
Helfensteiner |
|
— |
Helios |
|
— |
Hibernal |
|
— |
Huxelrebe – huxel |
|
— |
Johanniter |
|
— |
Kanzler |
|
— |
Kerner |
|
— |
Kernling |
|
— |
Kleiner fränkischer burgunder – franc pineau, schwarzblauer klevner |
|
— |
Laurot |
|
— |
Levitage |
|
— |
Lämmerschwanz |
|
— |
Malbec – cot |
|
— |
Manzoni bianco |
|
— |
Mariensteiner |
|
— |
Merlot |
|
— |
Merlot khorus |
|
— |
Merzling |
|
— |
Mohrenkönigin |
|
— |
Monarch |
|
— |
Morio muskat – morio-muskat |
|
— |
Muscaris |
|
— |
Muskat ottonel – muskat-ottonel |
|
— |
Muskat trollinger – muskat-trollinger |
|
— |
Müller thurgau – rivaner, müller-thurgau |
|
— |
Müllerrebe – pinot meunier, pinot meunier, schwarzriesling |
|
— |
Nebbiolo – prunent |
|
— |
Optima 113 – optima |
|
— |
Ortega |
|
— |
Osteiner |
|
— |
Palas |
|
— |
Perle |
|
— |
Phoenix – phönix |
|
— |
Pinot nova – pinot nova |
|
— |
Pinotin |
|
— |
Prinzipal |
|
— |
Prior |
|
— |
Regent |
|
— |
Riesel |
|
— |
Rieslaner |
|
— |
Rondo |
|
— |
Rosenmuskateller |
|
— |
Roter elbling – elbling rouge, elbling rouge |
|
— |
Roter gutedel – chasselas rouge, chasselas rouge, fendant roux |
|
— |
Roter muskateller |
|
— |
Roter müller thurgau – roter müller-thurgau |
|
— |
Roter riesling |
|
— |
Roter traminer – gewürztraminer, traminer |
|
— |
Ruländer – grauburgunder, grauer burgunder, pinot grigio, pinot grigio, pinot gris, pinot gris |
|
— |
Sangiovese – nerino |
|
— |
Satin noir |
|
— |
Sauvignac |
|
— |
Sauvignon blanc – fumé blanc, muskat silvaner |
|
— |
Sauvignon gryn |
|
— |
Sauvitage |
|
— |
Scheurebe |
|
— |
Schönburger |
|
— |
Solaris |
|
— |
Soreli |
|
— |
Souvignier gris |
|
— |
St. laurent – sankt laurent, saint laurent |
|
— |
Syrah – shiraz |
|
— |
Sémillon – semillon blanc |
|
— |
Süßschwarz |
|
— |
Tauberschwarz |
|
— |
VB cal 1-22 |
|
— |
Verdejo blanco – Verdejo |
|
— |
Viognier – viogne |
|
— |
Vogelfränkisch |
|
— |
Voltis |
|
— |
Weißer burgunder – pinot bianco, pinot bianco, pinot blanc, pinot blanc, weißburgunder |
|
— |
Weisser elbling – elbling, kleinberger |
|
— |
Weißer gutedel – chasselas, chasselas blanc, chasselas blanc, fendant, fendant blanc, gutedel |
|
— |
Weisser heunisch – heunisch |
|
— |
Weisser lagler |
|
— |
Weisser riesling - klingelberger, riesling, rheinriesling, riesling renano, riesling renano |
|
— |
Weißer räuschling – räuschling |
|
— |
Würzer |
9. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Del zaščitene označbe porekla „Franken“ so vinogradniške površine v naslednjih mestih, občinah in občinskih delih:
|
— |
upravna regija Zgornja Frankovska:
|
|
— |
upravna regija Srednja Frankovska:
|
|
— |
upravna regija Spodnja Frankovska:
|
Natančna razmejitev je razvidna z zemljevidov, na katerih so označene vinogradniške površine v teh mestih in občinah, razmejenih po parcelah. Zemljevidi so dostopni na spletnem naslovu: www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.
10. Povezava z geografskim območjem
Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
Povzetek povezave
Za vse kategorije:
Geografske razmere
Pokrajina in oblikovitost
Frankovsko vinorodno območje „Franken“ leži na severu Bavarske, obdajajo pa ga gričevnata območja Spessart, Odenwald, Rhön, Hassberge in Steigerwald. Reka Majna skrbi za odvajanje vode na celotnem območju in je hkrati izrazita značilnost regije.
Strma pobočja, zelo značilna za to vinorodno pokrajino, so nastala iz izpodjedenih bregov doline reke Majne, ki jih je oblikoval okljukasti tok reke in njenih pritokov. Ti vboklo oblikovani deli so praviloma obrnjeni proti jugu ali zahodu. Sekajo jih številne grape, po katerih je nekoč odtekala voda iz višinskega sveta, zdaj pa ustvarjajo drobnozrnato, večplastno strukturo posameznih vinogradov z raznolikimi mikroklimami. Naravna geološka vinogradniška pobočja na območju Steigerwalda, obrnjena proti jugu in zahodu, pa so nastala zaradi plasti gline iz keupra.
Geologija
Razen območja Vorspessart na zahodu, kjer so tla nastala iz obstoječe kamninske podlage (gnajs in blestnik), pokrajino, kjer se prideluje vino „Franken“, sestavljajo sloji triasnih kamnin, stari od 195 do 225 milijonov let, ki jo tudi močno zaznamujejo. Pokrajino z značilnimi strmimi pobočji oblikujejo kamnine iz buntsandsteina, ki se spuščajo od zahoda proti vzhodu, pa tudi tvorbe iz muschelkalka in keupra ter erozijske površine med njimi. Medtem ko se erozijske površine (pokrajina Mainfränkischen Platten) zaradi puhlice, ki jo je nanesel veter, pretežno uporabljajo za kmetijske namene, so tla iz buntsandsteina, muschelkalka in keupra zasajena z vinsko trto. Tovrstna sopojavnost različnih vrst triasnih kamnin v prostoru je edinstvena za vinogradništvo. Peščena tla se zaradi rečnih usedlin pojavljajo tudi v dolini reke Majne.
Naravni dejavniki
Frankovsko vinorodno območje „Franken“ leži na prehodnem območju, kjer se podnebje iz zmerno hladnega oslabljenega oceanskega podnebja spreminja v oslabljeno celinsko. Od zahoda proti vzhodu postaja vse bolj oslabljeno celinsko. Zanj so značilna suha in vroča poletja. Vinorodno območje „Franken“ s povprečno letno količino padavin manj kot 550 mm leži v najbolj suhem delu Bavarske. Pozimi pa celinski vzhodni zračni tokovi povzročijo močno ohladitev, kar privede do zimskih in poznih zmrzali. Mikroklima vsakega posameznega vinograda, ki je odvisna od njegovega naklona, izpostavljenosti, vlažnosti tal, nevarnosti pozebe in količine sončnega obsevanja, tako pomembno vpliva na kakovost vina.
Človeški dejavniki
Zaradi delitve zemljišč z dedovanjem skozi generacije je vinogradništvo v vinorodnem območju Frankovska še vedno zelo razdrobljeno. Strma pobočja in terase, ki predstavljajo približno 20 % območja, zahtevajo veliko dela. Po obsežnih preureditvah zemljišč bi bilo mogoče v približno 60 % vinogradov uvesti sodobne kmetijske prakse. Te danes omogočajo, da se vzdržujejo strma pobočja in terase. Oslabljeno celinsko podnebje območja (t. i. hladno podnebje) omogoča pridelavo edinstvenih belih in rdečih vin ter odličnih sladkih vin, hkrati pa zahteva intenzivno oskrbo v vinogradništvu, pri čemer se veliko dela še vedno opravi ročno. Zaradi vse pogostejših suš je treba vse več vinogradov v rastni dobi oskrbovati z dodatno vodo s kapljičnim namakanjem.
Prisotne matične kamnine – iz buntsandsteina, muschelkalka, keupra in blestnika – ter iz njih nastala tla, ki se povezujejo zlasti s sortami vinske trte silvaner, müller-thurgau, riesling, burgunder in domina, skupaj z večstoletnimi izkušnjami ter znanjem in spretnostmi vinogradnikov pričajo o uspešnem razvoju vinske trte na tem območju. Potrošnik lahko to okusi in podoživi v vsakem vinu v posebni tipičnosti, mineralnosti in individualnosti posameznih leg in njihovih sort vinske trte.
Vino („Qualitätswein“ (kakovostno vino) in „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom))
Vina morajo izpolnjevati vsaj najmanjše predpisane zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola.
Kategorije proizvodov vinske trte
|
8. |
Biser vino |
Povzetek povezave
Biser vina morajo izpolnjevati vsaj najmanjše predpisane zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola. Vina se proizvajajo z vrenjem ali s ponovnim dodajanjem ogljikovega dioksida, ki se naravno sprošča pri alkoholnem vrenju v posodi.
Kategorije proizvodov vinske trte
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
Povzetek povezave
Osnovni proizvod mora izpolnjevati vsaj najmanjše predpisane zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola. Grozdje iz izbranih vinogradov, ki se uporablja za proizvodnjo osnovnega vina, je treba glede na stopnjo rasti in lokacijo potrgati prej, da se ohrani struktura svežih kislin kakovostnega penečega vina. V končnem osnovnem vinu nato poteka sekundarno vrenje, vino pa se, kadar je to ustrezno, polni v steklenice za peneče vino, če vre po posebnem tradicionalnem postopku v steklenici. V tem primeru mora proizvod v steklenici zoreti najmanj devet mesecev.
Kategorije proizvodov vinske trte
|
3. |
Likersko vino |
Povzetek povezave
Likerska vina morajo izpolnjevati vsaj najmanjše predpisane zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola.
Kategorije proizvodov vinske trte
|
11. |
Delno prevreti grozdni mošt |
Povzetek povezave
Delno prevreti grozdni mošt mora izpolnjevati vsaj najmanjše predpisane zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola.
11. Dodatne veljavne zahteve
Naslov zahteve/odstopanja
Uradno preskušanje. Kategorije: vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino.
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporaba tradicionalnih izrazov na etiketi je dovoljena, če se vina („Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom)), likerska vina („Qualitätslikörwein b.A.“ (kakovostno likersko vino z določenih pridelovalnih območij)), biser vina („Qualitätsperlwein b.A.“ (kakovostno biser vino z določenih pridelovalnih območij)) in kakovostna peneča vina („Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino z določenih pridelovalnih območij)) predtem uradno preskusijo s postopkom, ki sestoji iz analitske in organoleptične ocene. To preskušanje se ne uporablja za delno prevreti grozdni mošt.
Naslov zahteve/odstopanja
Uporaba tradicionalnega izraza „Prädikatswein“, dopolnjenega z izrazi „Spätlese“, „Auslese“, „Beerenauslese“, „Trockenbeerenauslese“ ali „Eiswein“. Kategorija: vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporaba tradicionalnega izraza „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), dopolnjenega z izrazi „Spätlese“ (pozna trgatev), „Auslese“ (izbor), „Beerenauslese“ (jagodni izbor), „Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor) ali „Eiswein“ (ledeno vino), je dovoljena le v povezavi z navedbo posamezne vinorodne lege ali zemljiških kosov (manjša geografska enota, razmejena v zemljiški knjigi in vpisana v bavarski register vinogradov). Belo in rdeče vino izpolnjujeta zahteve za uporabo izrazov „polsladko“ in „sladko“, ki so za vino določene v zakonodaji EU.
Naslov zahteve/odstopanja
Uporaba tradicionalnega izraza „Prädikatswein“, dopolnjenega z izrazom „Kabinett“. Kategorija: vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporaba tradicionalnega izraza „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), dopolnjenega z izrazom „Kabinett“ (kabinetno vino), je dovoljena izključno za vina, proizvedena iz sort vinske trte weißer riesling, rieslaner, scheurebe in roter traminer (razen proizvodov, ki se uporabljajo za dosladkanje). Volumenski delež dejanskega alkohola je 11,5 vol. % Najnižja vsebnost sladkorja je 12 g/l.
Naslov zahteve/odstopanja
Uporaba tradicionalnega izraza „Federweisser“/„Federweißer“. Kategorija: delno prevreti grozdni mošt.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporaba tradicionalnega izraza „Federweisser“/„Federweißer“ (mošt) je dovoljena le v povezavi s pridevnikom „fränkischer“. To ne nadomešča obvezne navedbe zaščitene označbe porekla „Franken“.
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote. Kategorije: vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino.
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Bavarski register vinogradov vsebuje seznam imen območij, širših in posameznih vinorodnih leg ter zemljiških kosov, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote. V njem so evidentirane ustrezne meje po katastrskih referencah (katastrske občine, poljedelske površine, zemljiški kosi, parcele).
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote: območja in širše vinorodne lege. Kategorije: vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporablja se veljavna zakonodaja. Uporaba tradicionalnega izraza „Prädikatswein“, dopolnjenega z izrazi „Spätlese“, „Auslese“, „Beerenauslese“, „Trockenbeerenauslese“ ali „Eiswein“, ni dovoljena.
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote: občine in občinski deli. Kategorija: vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporablja se veljavna zakonodaja. Uporaba tradicionalnega izraza „Prädikatswein“, dopolnjenega z izrazi „Spätlese“, „Auslese“, „Beerenauslese“, „Trockenbeerenauslese“ ali „Eiswein“, ni dovoljena.
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote: posamezne vinorodne lege in zemljiški kosi. Kategorija: vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporablja se veljavna zakonodaja.
Imena posameznih vinorodnih leg ali zemljiških kosov se lahko uporabljajo samo za vina, proizvedena iz sort vinske trte iz točke 8 enotnega dokumenta, pri katerih se v skladu z veljavno zakonodajo obvezno navede le ena od naslednjih sort vinske trte ali njena sopomenka: grüner silvaner, blauer silvaner, weisser riesling, weisser burgunder, ruländer, scheurebe, roter traminer, rieslaner, chardonnay, domina, blauer limberger, blauer spätburgunder, blauer frühburgunder.
To so bela ali rdeča kakovostna vina, ki izpolnjujejo zahteve za uporabo izraza „suho“, določene za vino v zakonodaji EU, ali bela ali rdeča vina s posebnim izrazom v skladu s točko 10.2 ali točko 10.2.1 specifikacije proizvoda.
Največji donos na hektar je 70 hl/ha. Donos na hektar se zabeleži v Herbstbuch (dnevnik trgatve), pri čemer se navedeta sorta vinske trte in parcela.
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote: „Erstes Gewächs“ (prvovrstna vinorodna lega). Kategorija: vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Uporablja se veljavna zakonodaja. Poleg proizvodov, ki se uporabljajo za dosladkanje, se lahko za proizvodnjo uporabljajo samo naslednje sorte vinske trte: grüner silvaner, blauer silvaner, weisser riesling, weisser burgunder, ruländer, scheurebe, roter traminer, chardonnay, blauer spätburgunder, blauer frühburgunder.
Grozdje, uporabljeno za proizvodnjo vina, mora izvirati iz vinogradniških površin, ki so po razmejitvi manjše kot vinogradniške površine za ZOP „Franken“ (glej točko 9 enotnega dokumenta). Natančna razmejitev je razvidna z zemljevidov, na katerih so označene vinogradniške površine, razmejene po parcelah, na spletnem naslovu: www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein. Na teh zemljevidih je vinogradniške površine mogoče jasno razlikovati od drugih območij za ZOP „Franken“.
Kakovostno razmejitev vinogradniških površin na lokalni ravni izvajajo gospodarski subjekti in proizvajalci na podlagi dejavnikov, kot so geologija, naklon in osončenost, pa tudi homogenost območja, njegov zgodovinski in gospodarski pomen ter sloves in kakovost vin.
Predlagana razmejitev se predloži odboru za profiliranje in poreklo (Ausschuss „Profilierung und Herkunft“) frankovskega vinogradniškega združenja (Fränkischer Weinbauverband e. V.), skupaj z utemeljitvijo. Odbor preveri utemeljenost predloga. Če odbor meni, da razmejitev ni utemeljena, lahko gospodarski subjekt in proizvajalec predložita pripombe. Če odbor meni, da je razmejitev utemeljena, se ta vključi v specifikacijo proizvoda v obliki zemljevida kot del naslednjega zahtevka za spremembo ZOP „Franken“.
Donos na hektar se zabeleži v Herbstbuch (dnevnik trgatve), pri čemer se navedeta sorta vinske trte in parcela.
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote: „Fränkischer Satz“. Kategorija: vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Ime „Fränkischer Satz“ se sme uporabljati samo za suho vino, proizvedeno iz najmanj petih različnih rdečih ali najmanj petih različnih belih sort vinske trte, katerih grozdje je bilo potrgano sočasno.
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote: „Alter fränkischer Satz“. Kategorija: vino.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Ime „Alter Fränkischer Satz“ se sme uporabljati samo za suho vino, proizvedeno iz najmanj 40 % sorte grüner silvaner ali blauer silvaner in najmanj desetih drugih različnih belih sort vinske trte, katerih grozdje je bilo potrgano sočasno in izvira iz mešanega vinograda.
Naslov zahteve/odstopanja
Sorte vinske trte z žlahtniteljskimi oznakami. Kategorije: vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino, delno prevreti grozdni mošt.
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Pri označevanju proizvodov z ZOP „Franken“, ki se tržijo z navedbo sorte vinske trte, se lahko uporabljajo samo dejanska imena. Zvrščanje z žlahtniteljskimi sortami je mogoče.
Če je bil proizvod proizveden izključno iz grozdja žlahtniteljskih sort, ga je treba tržiti brez navedbe sorte vinske trte na etiketi.
Elektronski sklic (url) na objavo specifikacije proizvoda
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/6794/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)