|
9.8.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 280/8 |
Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
(2023/C 280/04)
V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.
ENOTNI DOKUMENT
„Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“
EU št.: PGI-FR-02782 – 2.7.2021
ZOP ( ) ZGO (X)
1. Ime
„Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“
2. Država članica ali tretja država
Francija
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1. Vrsta proizvoda
Skupina 2.6 Sol
3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
Opis po kategorijah proizvoda
A – „Sel de l’Île de Ré“
„Sel de l’Île de Ré“ v kristalni obliki
Organoleptične lastnosti
Sol „Sel de l’Île de Ré“ je v obliki surovih kristalov, znana kot groba sol, ali v obliki drobne soli, kadar so kristali zdrobljeni ali presejani. Sol „Sel de l’Île de Ré“ je od sive do bele barve, ki se spreminja glede na vsebnost netopnih snovi v proizvodu. Lahko ima rahlo rdeče do rumene odtenke zaradi prisotnosti mikroorganizmov.
Fizikalne lastnosti
Pobrani kristali so večinoma v obliki kocke ali njihovih skupkov.
Sol „Sel de l’Île de Ré“ v kristalni obliki je sol, katere zrnavost je ob pobiranju heterogena in se lahko močno razlikuje med pridelovalno sezono in glede na obdelovanje solin.
|
— |
Zrnavost surove soli „Sel de l’Île de Ré“, znane kot groba sol: najmanj 90 % soli ima zrnavost manjšo od 8 mm. |
|
— |
Zrnavost drobne soli: najmanj 90 % soli ima zrnavost manjšo od 2 mm. |
Sol „Sel de l’Île de Ré“ v fazi pakiranja nima trdih in/ali ostrih tujkov, večjih od 7 mm.
Kemijske lastnosti
Sol „Sel de l’Île de Ré“ v kristalni obliki ni rafinirana, ni oprana in je brez aditivov. V fazi pakiranja je:
|
— |
vsebnost netopnih snovi največ 0,75 g na 100 g soli, |
|
— |
stopnja vlage največ 10 %. |
„Sel de l’Île de Ré“ v stisnjeni obliki
Organoleptične lastnosti
„Sel de l’Île de Ré“ v stisnjeni obliki je sestavljena iz stisnjenih kristalov. Njena barva sega od sive do bele, ki se spreminja glede na vsebnost netopnih snovi v proizvodu. Lahko ima rahlo rdeče do rumene odtenke zaradi prisotnosti mikroorganizmov.
Fizikalne lastnosti
„Sel de l’Île de Ré“ v stisnjeni obliki je na voljo v blokih različnih velikosti in oblik, ki tehtajo več kot 4 g.
Sol „Sel de l’Île de Ré“ v stisnjeni obliki v fazi pakiranja nima trdih in/ali ostrih tujkov, večjih od 7 mm.
Kemijske lastnosti
Sol „Sel de l’Île de Ré“ v stisnjeni obliki ni rafinirana, ni oprana in je brez aditivov. V fazi pakiranja je:
|
— |
vsebnost netopnih snovi največ 0,75 g na 100 g soli, |
|
— |
stopnja vlage največ 5 %. |
B – „Fleur de sel de l’Île de Ré“
Organoleptične lastnosti
Solni cvet „Fleur de sel de l’Île de Ré“ sestavljajo lahki in drobljivi kristali, ki ob pobiranju plavajo na površini vode.
Solni cvet „Fleur de sel de l’Île de Ré“ je bele barve, ki ima lahko rahlo rdeče do rumene odtenke zaradi prisotnosti mikroorganizmov, ki sčasoma zbledijo.
Fizikalne lastnosti
Kristali solnega cveta „Fleur de sel de l’Île de Ré“ imajo večinoma obliko votle obrnjene piramide.
Solni cvet „Fleur de sel de l’Île de Ré“ nima trdih in/ali ostrih tujkov, večjih od 5 mm.
Solni cvet „Fleur de sel de l’Île de Ré“ ima v fazi pakiranja gostoto največ 0,8.
Kemijske lastnosti
Solni cvet „Fleur de sel de l’Île de Ré“ ima v fazi pakiranja:
|
— |
stopnjo vlage največ 8 %, |
|
— |
vsebnost netopnih snovi največ 0,2 g na 100 g solnega cveta. |
3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)
___
3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Proizvodnja in pobiranje soli „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ potekata izključno na geografskem območju.
3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
Sol „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ se pakira v embalažo, označeno s številko serije.
3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
___
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Geografsko območje zajema naslednjih deset občin:
Ars-en-Ré, Le Bois-Plage-en-Ré, La Couarde-sur-Mer, La Flotte, Loix, Les Portes-en-Ré, Rivedoux-Plage, Saint-Clément-des-Baleines, Saint-Martin-de-Ré in Sainte-Marie-de-Ré.
5. Povezava z geografskim območjem
Sol „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ je otoška morska sol, ki se pobira ročno po naravnem izhlapevanju morske vode v gravitacijskem krožnem sistemu v solinah z naravnim glinastim dnom.
Značilnosti soli „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ in njen ugled izhajajo iz kombinacije naravnih dejavnikov, zlasti podnebnih in morfoloških, ki so značilni za otok Île de Ré, ter znanja in izkušenj, ki so jih tamkajšnji solinarji uporabljali od 12. stoletja.
Otok Ré je razmeroma raven in nizek sedimentni otok nekaj kilometrov od obale La Rochelle, ki ločuje Pertuis Breton na severu od Pertuis d‘Antioche na jugu.
Za otok Île de Ré so značilne nizke apnenčaste planote, povezane s slanimi močvirji. Otok Île de Ré sestavljajo trije stari otočki (Ré, Ars in Loix), ki so del apnenčaste planote Aunis. Postopoma so jih povezali peščeni in prodnati pasovi ter kopičenje sedimentov v depresijah Fier d’Ars in Fosse de Loix, s čimer so nastala obsežna območja slanih močvirij. V teh močvirjih so se naravno odložene sedimentne akumulacije, zlasti med flandrijsko transgresijo, skozi čas preoblikovale v močvirsko prst („terre de Bri“), zaradi česar je na otoku nastala kompaktna siva glina, znana kot bric. Te različne faze so vzrok za pokrajino z zelo nerazgibanim reliefom, katerega najvišja točka ne presega 20 metrov nadmorske višine.
Otok Île de Ré leži v Atlantskem oceanu, katerega plimovanje poteka dvakrat dnevno. Najvišja plima lahko doseže od 5 do 6 metrov.
Za mezoklimo otoka Île de Ré je značilna velika povprečna letna osončenost (po podatkih vremenske postaje La Rochelle 2 250 ur sonca na leto) v povezavi s skromno količino padavin, ki v povprečju znašajo 712 mm na leto ob povprečno 113 dneh padavin (povprečni podatki Météo France od leta 1981 do leta 2010 v kraju Couarde sur Mer). Poleg tega so nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami in vlago majhna. Zračenje je aktivno in redno zaradi izmeničnega vpliva termičnih vetrov (brise) in vremenskih motenj z oceana, ki prinašajo močnejše vetrove s severozahoda.
Da bi pridobili zemljišča za proizvodnjo, so ljudje oblikovali otok Île de Ré z izsekavanjem ali oblikovanjem različnih delov tega ozemlja.
Soline na otoku Île de Ré so se razvile v 12. stoletju (1191) na pobudo menihov iz kraja Saint Michel en l’Herm, gospodarjev otokov Ars in Loix.
Solinarstvo se je še naprej razvijalo, na pobudo protestantskih uglednežev z otoka Île de Ré in La Rochelle pa se je ponovno začelo intenzivno zajezovanje in ustvarjanje solin ob reki Fier. Do največjega razcveta solinarstva na otoku Île de Ré je prišlo sredi 19. stoletja, ko je doseglo 1 550 ha solin in letno proizvodnjo 31 750 ton soli, zaradi česar je postalo temeljni steber za razvoj otoka (Tardy, 1987). To močvirno območje, oblikovano za proizvodnjo soli, danes zajema približno 20 % celotne površine otoka. To okolje, ki ga je ustvaril človek, močno vpliva na pokrajino in podobo otoka.
Današnje delovanje solin na otoku Île de Ré in tehnike pobiranja soli so enaki praksam, ki so se uporabljale v času vrhunca solinarstva na otoku (19. stoletje).
Upravljanje z vodo v gravitacijskih krožnih sistemih zahteva natančno znanje in izkušnje ter je ključnega pomena za proizvodnjo soli „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“. Solinar mora poznati značilnosti svojih solin, da lahko nadzoruje vodni režim, zagotavlja pravilno izhlapevanje vode ter tako optimizira proizvodnjo soli in solnega cveta.
Solinarji ohranjajo prakse prednikov in uporabljajo tradicionalna orodja (boguette, rouable, simoussi, souvron itd.), ki so prilagojena za vzdrževanje solin ter ročno pobiranje soli in vsakodnevno ročno pobiranje solnega cveta.
Za sol „Sel de l’Île de Ré“ je značilna siva do bela barva, ki ima lahko rahlo rumene do rdeče odtenke. Ob pobiranju so kristali pretežno kockaste oblike in se večinoma tržijo v tej obliki, lahko pa so tudi zdrobljeni, presejani ali stisnjeni.
Solni cvet „Fleur de sel de l’Île de Ré“ je bele barve, ki ima lahko rahlo rdeče do rumene odtenke, ki sčasoma zbledijo.
Sestavljajo ga lahki in drobljivi kristali, večinoma v obliki votle obrnjene piramide, ki ob pobiranju plavajo na površini vode.
Sol „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ ni oprana ali obogatena.
Značilnosti soli „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ na prvem mestu izhajajo iz kombinacije naravnih dejavnikov otoka Île de Ré, ter znanja in izkušenj, ki jih uporabljajo tamkajšnji proizvajalci soli in solnega cveta.
Razvoj solin na otoku Île de Ré s prilagoditvami in izsekavanjem močvirnih območij je poslabšal prvotno mezoklimo otoka, ki je specifična in posebej primerna za izhlapevanje. Obilica sonca, izmenični lahni vetrovi z morja in kopnega ter omejena količina padavin so ugodni pogoji za proizvodnjo soli in solnega cveta. Glina solin, ki je neprepustna, omogoča absorpcijo sončne toplote, s čimer se izboljša učinkovitost zbiralnikov. Ta posebno trda glina je razlog za nizko vsebnost netopnih snovi, ki soli daje značilno barvo (od sive do bele). Rdeči do rumeni odtenki, ki so včasih prisotni, pa so povezani z mikroorganizmi, značilnimi za območje.
Solinarjem je uspelo obvladovati pogoje območja z razvojem posebnega znanja in izkušenj v smislu upravljanja zemljišč, vodnega režima v solinah, uporabe posebnih orodij in ritma pobiranja. Solinarsko znanje in izkušnje na otoku Île de Ré so del dolgoletne tradicije ter prispevajo k značilnostim te soli. Soline, katerih dno je naravno glinasto, so bile oblikovane tako, da se v njih naravno ujame morska voda in regulira njen gravitacijski krožni sistem. Solinarji so izurjeni v ravnanju z morsko vodo od bazenov za zbiranje slane vode (vasais) do slanice, kar pripomore k izhlapevanju in kristalizaciji morske vode, da se pridobita sol in solni cvet.
Zrnavost ročno pobrane soli „Sel de l’Île de Ré“ je heterogena. Ta visoka stopnja heterogenosti, značilna za sol, ki je ročno pobrana v skladu s tradicionalnim znanjem in izkušnjami atlantskih proizvajalcev soli, pomeni, da je zgornja meja zrnavosti višja kot pri večini strojno pobranih soli.
Poleg posebnih vremenskih razmer (rahel veter, sonce ter neobstoj vlage in dežja) proizvodnja solnega cveta zahteva obvladovanje hidravličnih razmer in še natančnejših praks pobiranja. Potreben je tanek sloj vode, da solni cvet lahko prosto plava na površini in se nežno pobere.
Vse fizikalne in podnebne razmere območja ter znanje in izkušnje solinarjev omogočajo proizvodnjo in pobiranje soli in solnega cveta, ki zaradi svojih lastnosti ne potrebujeta pranja ali obogatitve.
Proizvodnja soli je že več kot 800 let steber gospodarstva otoka Île de Ré v okviru regionalne in širše trgovine. Proizvodnja soli na otoku Île de Ré ter nacionalna in mednarodna trgovina z njo sta omenjeni v številnih starih zapisih od 15. stoletja do francoske revolucije in nato z začetka 20. stoletja.
O soli „Sel de l’Île de Ré“ vsako leto poročajo mediji v tisku in na televiziji (Sud-Ouest 1986, Le Figaro 2012, France 3 2017 itd.).
Tudi solni cvet „Fleur de sel de l’Île de Ré“ je bil omenjen v številnih medijih (New York Time 2012, Le Point 2017, France Inter 2021 itd.). Pojavlja se v lokalnih knjigah receptov, med drugim v delu Le sel de l’Île de Ré avtorja Bahica (2015).
Od ponovne oživitve proizvodnje soli ob koncu 20. stoletja pa je sol „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ doživela pomemben razvoj.
Ta ugled presega francoske meje, saj se sol „Sel de l’Île de Ré“/„Fleur de sel de l’Île de Ré“ ne izvaža le v Evropo, ampak tudi v Severno in Južno Ameriko, Azijo in nekatere države Bližnjega vzhoda. O tem mednarodnem uspehu pričajo članki: Sud-Ouest 1987, New York Time 2012, ARD 2021 itd.
Sklic na objavo specifikacije proizvoda
https://extranet.inao.gouv.fr/fichier/CDC-SFdSRe2211.pdf