<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<!DOCTYPE A_Doc_Ref SYSTEM "ARR.dtd">
<A_Doc_Ref A_Langue="sl" A_Version_doc="4.0" A_Debut_ID="SL62015-0256">
   <Properties>
      <Property name="Annee">2015</Property>
      <Property name="NumSuite">0001</Property>
      <Property name="TypeProc">P</Property>
      <Property name="NumProc">1</Property>
      <Property name="EP_Version">0</Property>
      <Property name="Canevas3_Vademecum">0</Property>
      <Property name="Vademecum">0</Property>
      <Property name="SdlIdentifier">ImportedWithoutSource</Property>
      <Property name="Gendoc_Vademecum">0</Property>
      <Property name="ReadyToPublish">OK</Property>
      <Property name="Created">Canevas 3.9.0</Property>
      <Property name="Formation">C</Property>
      <Property name="Juridiction">C</Property>
      <Property name="Langue">SL</Property>
      <Property name="TypeDoc">ARR</Property>
      <Property name="NumeroOrdre">0256</Property>
      <Property name="NatureAff">RP</Property>
      <Property name="MessInFileNumber"/>
      <Property name="DtFilename"/>
      <Property name="CreatedFrom">Referentiel</Property>
      <Property name="EP_Mode">0</Property>
      <Property name="EP_ModeText">DEF</Property>
      <Property name="EP_Titre1"/>
      <Property name="EP_Titre2"/>
      <Property name="EP_Titre3"/>
      <Property name="EP_Mention_Texte">Texte pour publication</Property>
      <Property name="EP_IsMention_Texte"/>
      <Property name="NEW"/>
      <Property name="FileDoc"/>
      <Property name="TypeOrd"/>
      <Property name="TOC_Position_NotVademecum">0</Property>
      <Property name="LitFilePath"/>
      <Property name="FootNotes"/>
      <Property name="EP_Titre0"/>
      <Property name="EP_FormJug_Footer"/>
      <Property name="EP_FormJug_ID"/>
      <Property name="EP_FormJug_Texte"/>
      <Property name="Filename">2016-12-0000-00-aut-sl-arr-c-0256-2015</Property>
      <Property name="QuotationMark_Open">„</Property>
      <Property name="QuotationMark_Close">“</Property>
      <Property name="serveur_nom">Doc2XML_2003 RECNUM_PUB</Property>
      <Property name="serveur_config_path">C:\Documents and Settings\gti_prod\Application Data\Doc2XML\PR_Doc2XML_2003_RecNum_Pub.xml</Property>
      <Property name="watch">R:\flux_Publication\Recueil_numerique\conversion\in\</Property>
   </Properties>
   <A_Header_Gauche>
      <blockquote id="A010000000">
         <para style="header" id="A150000000">bkrcjeSODBA Z DNE 15. 12. 2016 – ZADEVA C‑256/15</para>
      </blockquote>
   </A_Header_Gauche>
   <A_Header_Droit>
      <blockquote id="A010000001">
         <para style="header" id="A150000001">NEMEC</para>
      </blockquote>
   </A_Header_Droit>
   <A_Footer_Gauche>
      <blockquote id="A010000002">
         <para style="footer" id="A150000002">I - 12<emphasis role="tab" id="A400000000"/>
         </para>
      </blockquote>
   </A_Footer_Gauche>
   <A_Footer_Droit>
      <blockquote id="A010000003">
         <para style="footer" id="A150000003">
            <emphasis role="tab" id="A400000001"/>
            <emphasis role="tab" id="A400000002"/>I - 13</para>
      </blockquote>
   </A_Footer_Droit>
   <Affaire>
      <Introduction>
         <section id="A000000000">
            <para style="19Centre" id="A150000004">SODBA SODIŠČA (peti senat)</para>
            <para style="19Centre" id="A150000005">zdne 15. decembra 2016 <footnote role="fNote" id="A110000000">
                  <number>*</number>
                  <para style="42FootnoteLangue" id="A150000006">* Jezik postopka: slovenščina. </para>
               </footnote>
            </para>
            <para style="71Indicateur" id="A150000007">
               <phrase role="QuotationMark_Open" id="A410000000">„</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000001">Predhodno odločanje </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000002">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000003"> Direktiva 2000/35/ES </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000004">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000005"> Boj proti zamudam pri plačilih </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000006">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000007"> Pristojnost Sodišča </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000008">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000009"> Posel, sklenjen pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000010">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000011"> Področje uporabe </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000012">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000013"> Pojem ,trgovinski posel‘ </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000014">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000015"> Pojem ,podjetje‘ </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000016">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000017"> Najvišji znesek zamudnih obresti</phrase>
               <phrase role="QuotationMark_Close" id="A410000018">“</phrase>
            </para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000008">V zadevi C‑256/15,</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000009">katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Vrhovno sodišče (Slovenija) z odločbo z dne 19. marca 2015, ki je na Sodišče prispela 1. junija 2015, v postopku</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000010">
               <emphasis role="bold" id="A400000003">Drago Nemec</emphasis>
            </para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000011">proti</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000012">
               <emphasis role="bold" id="A400000004">Republiki Sloveniji</emphasis>,</para>
            <para style="19Centre" id="A150000013">SODIŠČE (peti senat),</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000014">v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, A. Tizzano (poročevalec), podpredsednik Sodišča, M. Berger, sodnica, A. Borg Barthet in E. Levits, sodnika,</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000015">generalni pravobranilec: M. Bobek,</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000016">sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000017">na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 4. maja 2016,</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000018">ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</para>
            <itemizedlist id="A030000000">
               <listitem id="A060000000">
                  <blockquote id="A010000004">
                     <title id="A210000000">
                        <number>–</number>
                     </title>
                     <para style="03Tiretlong" id="A150000019">za slovensko vlado N. Pintar Gosenca in A. Vran, agentki,</para>
                  </blockquote>
               </listitem>
               <listitem id="A060000001">
                  <blockquote id="A010000005">
                     <title id="A210000001">
                        <number>–</number>
                     </title>
                     <para style="03Tiretlong" id="A150000020">za latvijsko vlado A. Bogdanova in I. Kalniņš, agenta,</para>
                  </blockquote>
               </listitem>
               <listitem id="A060000002">
                  <blockquote id="A010000006">
                     <title id="A210000002">
                        <number>–</number>
                     </title>
                     <para style="03Tiretlong" id="A150000021">za Evropsko komisijo M. Šimerdová in M. Žebre, agenta, </para>
                  </blockquote>
               </listitem>
            </itemizedlist>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000022">po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 28. julija 2016</para>
            <para style="02AlineaAltA" id="A150000023">izreka naslednjo</para>
         </section>
      </Introduction>
      <A_Motif>
         <section id="B000000000">
            <para style="75Debutdesmotifs" id="B150000000">
               <emphasis role="bold" id="B400000000">Sodbo</emphasis>
            </para>
            <blockquote id="B010000000">
               <title id="B210000000">
                  <number>1</number>
               </title>
               <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000001">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 226).</para>
            </blockquote>
            <blockquote id="B010000001">
               <title id="B210000001">
                  <number>2</number>
               </title>
               <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000002">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Dragom Nemcem in Republiko Slovenijo v zvezi z zahtevkom za povrnitev škode, ki naj bi prvonavedenemu nastala zaradi zatrjevane neskladnosti nacionalnih predpisov z Direktivo 2000/35.</para>
            </blockquote>
            <section id="B000000001">
               <title style="04Titre1" id="B200000000">
                  <titlecontent id="B300000000">
                     <emphasis role="bold" id="B400000001">Pravni okvir</emphasis>
                  </titlecontent>
               </title>
               <section id="B000000002">
                  <title style="05Titre2" id="B200000001">
                     <titlecontent id="B300000001">
                        <emphasis role="italc" id="B400000002">Pravo Unije</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <section id="B000000003">
                     <title style="06Titre3" id="B200000002">
                        <titlecontent id="B300000002">Akt o pristopu iz leta 2003</titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000002">
                        <title id="B210000002">
                           <number>3</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000003">Člen 2 Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33, v nadaljevanju: Akt o pristopu iz leta 2003) določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000004">„Od dne pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije in Evropska centralna banka sprejele pred pristopom, zavezujoče za nove države članice in se uporabljajo v teh državah pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt.“</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000003">
                        <title id="B210000003">
                           <number>4</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000005">Člen 54 tega akta določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000006">„Nove države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da od dne pristopa upoštevajo določbe direktiv in odločb iz člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe Euratom, če v prilogah iz člena 24 ali v kateri koli določbi tega akta ali njegovih prilog ni predviden drugačen rok.“</para>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000004">
                     <title style="06Titre3" id="B200000003">
                        <titlecontent id="B300000003">Direktiva 2000/35</titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000004">
                        <title id="B210000004">
                           <number>5</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000007">V uvodnih izjavah 7, 9, 10, 13 in 16 Direktive 2000/35 je navedeno: </para>
                        <blockquote id="B010000005">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000008">„(7)<emphasis role="tab" id="B400000003"/>Zaradi predolgih rokov in zamud pri plačilih so podjetja, zlasti mala in srednje velika, administrativno in finančno zelo obremenjena. Še več, ti problemi so poglavitni vzrok plačilne nesposobnosti, ki ogroža preživetje podjetij, posledica pa je izguba številnih delovnih mest.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000006">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000009">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000007">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000010">(9)<emphasis role="tab" id="B400000004"/>Razlike med državami članicami glede pravil in prakse plačevanja ovirajo pravilno delovanje notranjega trga.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000008">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000011">(10)<emphasis role="tab" id="B400000005"/>Posledica je znatno omejeno trgovinsko poslovanje med državami članicami. To je v nasprotju s členom 14 Pogodbe, saj bi moralo biti podjetnikom omogočeno, da trgujejo na celotnem notranjem trgu v razmerah, ki zagotavljajo, da čezmejno poslovanje ne pomeni večjega tveganja kot domači promet. […]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000009">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000012">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000010">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000013">(13)<emphasis role="tab" id="B400000006"/>Ta direktiva bi se morala omejiti na plačila kot prejemke v zvezi s trgovinskimi posli in ne ureja poslovanja s potrošniki, obresti v zvezi z drugimi plačili, npr. plačili glede na zakonodajo o čekih in menicah, plačili kot nadomestili za škodo, vključno s plačili zavarovalnic.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000011">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000014">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000012">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000015">(16)<emphasis role="tab" id="B400000007"/>Zamuda pri plačilih je kršenje pogodbe, ki je postala finančno zanimiva za dolžnike v večini držav članic zaradi nizkih obrestnih mer na zamude pri plačilih in/ali dolgotrajnih postopkov sodnega varstva. Potrebna je odločna sprememba, […] da bi preobrnili ta trend in zagotovili take posledice zamud pri plačilih, ki bi odvračale od zapoznelega plačevanja.“</para>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000013">
                        <title id="B210000005">
                           <number>6</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000016">Člen 1 te direktive, ki opredeljuje področje njene uporabe, določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000017">„Ta direktiva se uporablja za vsa plačila kot prejemke v zvezi s trgovinskimi posli.“</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000014">
                        <title id="B210000006">
                           <number>7</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000018">Člen 2, točka 1, navedene direktive določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000019">„Za namene te direktive:</para>
                        <blockquote id="B010000015">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000020">1.<emphasis role="tab" id="B400000008"/>‚trgovinski posli‘ so posli med podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ki vodijo k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo,</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000016">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000021">[…]</para>
                           <blockquote id="B010000017">
                              <para style="10Marge1" id="B150000022">,podjetje‘ je katera koli organizacija, ki deluje v okviru svoje neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, tudi če jo izvaja ena sama oseba“.</para>
                           </blockquote>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000018">
                        <title id="B210000007">
                           <number>8</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000023">Člen 3 Direktive 2000/35, naslovljen „Obresti v primeru zamude pri plačilu“, v odstavku 1 določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000024">„Države članice zagotovijo, da:</para>
                        <blockquote id="B010000019">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000025">(a)<emphasis role="tab" id="B400000009"/>obresti v skladu s točko (d) zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenemu v pogodbi;</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000020">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000026">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000021">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000027">(c)<emphasis role="tab" id="B400000010"/>upnik je upravičen do obresti za zamudo pri plačilu, če:</para>
                           <blockquote id="B010000022">
                              <para style="11Marge1avecretrait" id="B150000028">(i)<emphasis role="tab" id="B400000011"/>izpolnjuje svoje pogodbene in zakonske obveznosti; in</para>
                           </blockquote>
                           <blockquote id="B010000023">
                              <para style="11Marge1avecretrait" id="B150000029">(ii)<emphasis role="tab" id="B400000012"/>zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo;</para>
                           </blockquote>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000024">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000030">(d)<emphasis role="tab" id="B400000013"/>višina obresti za zamudo pri plačilu (,zakonska stopnja‘), ki jih mora plačati dolžnik, je vsota obrestne mere, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja (,referenčna stopnja‘), in vsaj sedem odstotnih točk […], razen če je v pogodbi drugače določeno. Za državo članico, ki ne sodeluje v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, je referenčna stopnja omenjena zgoraj ekvivalentna stopnja, ki jo določi njena nacionalna centralna banka. […]</para>
                        </blockquote>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000031">[…]“</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000025">
                        <title id="B210000008">
                           <number>9</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000032">Člen 6 te direktive določa:</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000033">„1.<emphasis role="tab" id="B400000014"/>Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 8. avgusta 2002. […]</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000034">[…]</para>
                        <para style="02AlineaAltA" id="B150000035">3.<emphasis role="tab" id="B400000015"/>Pri prenosu te direktive lahko države članice izključijo:</para>
                        <blockquote id="B010000026">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000036">[…]</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000027">
                           <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000037">(b)<emphasis role="tab" id="B400000016"/>pogodbe, sklenjene pred 8. avgustom 2002 […] </para>
                           <blockquote id="B010000028">
                              <para style="11Marge1avecretrait" id="B150000038">[…]“</para>
                           </blockquote>
                        </blockquote>
                     </blockquote>
                  </section>
               </section>
               <section id="B000000005">
                  <title style="05Titre2" id="B200000004">
                     <titlecontent id="B300000004">
                        <emphasis role="italc" id="B400000017">Slovensko pravo</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <section id="B000000006">
                     <title style="06Titre3" id="B200000005">
                        <titlecontent id="B300000005">Določbe v zvezi s plačilom zamudnih obresti</titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000029">
                        <title id="B210000009">
                           <number>10</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000039">V skladu s členom 277(1) Zakona o obligacijskih razmerjih je moral dolžnik, ki je zamudil z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice plačati še zamudne obresti.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000030">
                        <title id="B210000010">
                           <number>11</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000040">Ta zakon je bil s 1. januarjem 2002 nadomeščen z Obligacijskim zakonikom (v nadaljevanju: OZ). V OZ je bila v bistvu privzeta določba, navedena v prejšnji točki te sodbe, z njegovim členom 376 pa je bilo uvedeno novo pravilo, v skladu s katerim so zamudne obresti nehale teči, ko je vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti dosegla glavnico (v nadaljevanju: pravilo <emphasis role="italc" id="B400000018">ne ultra alterum tantum</emphasis>).</para>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000007">
                     <title style="06Titre3" id="B200000006">
                        <titlecontent id="B300000006">Določbe, ki se nanašajo na obrtnike</titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000031">
                        <title id="B210000011">
                           <number>12</number>
                        </title>
                        <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000041">Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je bilo opravljanje neodvisne gospodarske dejavnosti za fizične osebe v času dejstev, ki so upoštevna v postopku v glavni stvari, in sicer junija 1993, urejeno s takrat veljavno različico Obrtnega zakona. V skladu s tem zakonom, ki je bil pozneje spremenjen, je morala imeti fizična oseba za opravljanje gospodarske dejavnosti kot samostojni obrtnik dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ in ki je vsebovalo navedbo dejavnosti, za katero je bilo dovoljenje izdano.</para>
                     </blockquote>
                  </section>
               </section>
            </section>
            <section id="B000000008">
               <title style="04Titre1" id="B200000007">
                  <titlecontent id="B300000007">
                     <emphasis role="bold" id="B400000019">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</emphasis>
                  </titlecontent>
               </title>
               <blockquote id="B010000032">
                  <title id="B210000012">
                     <number>13</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000042">D. Nemec je od 8. novembra 1989 imetnik obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti struženja strojnih delov in varjenje. Junija 1993 je z Gasilskim društvom Murska Sobota (v nadaljevanju: društvo) sklenil pogodbo, v skladu s katero je temu društvu dal v najem cisterno za dovoz vode v sušnem obdobju. </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000033">
                  <title id="B210000013">
                     <number>14</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000043">Leta 1996 je D. Nemec proti društvu vložil tožbo, s katero je predlagal, naj se društvu naloži, da mu na podlagi navedene pogodbe plača znesek 17.669,51 EUR. </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000034">
                  <title id="B210000014">
                     <number>15</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000044">Višje sodišče v Mariboru (Slovenija) je s sodbo z dne 17. februarja 2010 društvu naložilo plačilo zneska 15.061,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 25. marca 1996 do 31. decembra 2001. Je pa to sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo zamudnih obresti za čas po 1. januarju 2002, dnevu začetka veljavnosti pravila <emphasis role="italc" id="B400000020">ne ultra alterum tantum</emphasis>. Znesek obresti, ki jih je bilo treba plačati do 31. decembra 2001, je namreč že presegel znesek glavnice. </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000035">
                  <title id="B210000015">
                     <number>16</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000045">Društvo je 18. maja 2010 plačalo znesek, dolgovan na podlagi te sodbe.</para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000036">
                  <title id="B210000016">
                     <number>17</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000046">Ker je D. Nemec menil, da je pravilo <emphasis role="italc" id="B400000021">ne ultra alterum tantum</emphasis> nezdružljivo z Direktivo 2000/35 in da je zato Višje sodišče v Mariboru nepravilno zavrnilo njegov zahtevek za plačilo zamudnih obresti za obdobje od 1. januarja 2002 do 18. maja 2010, je proti Republiki Sloveniji vložil tožbo za povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi te zatrjevane nezdružljivosti. Sodišče prve stopnje je to tožbo zavrnilo s sodbo z dne 18. maja 2011, ker naj te direktive ne bi bilo mogoče uporabiti za dejansko stanje postopka v glavni stvari, čemur je pritrdilo sodišče druge stopnje s sodbo z dne 24. januarja 2012, zato je D. Nemec pri predložitvenem sodišču, Vrhovnem sodišču, vložil revizijo.</para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000037">
                  <title id="B210000017">
                     <number>18</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000047">Zadnjenavedeno sodišče se sprašuje, ali pogodba iz postopka v glavni stvari spada na stvarno področje uporabe Direktive 2000/35. Zlasti se sprašuje, ali je D. Nemec to pogodbo sklenil kot „podjetje“ v smislu člena 2, točka 1, te direktive, to je kot organizacija, ki deluje v okviru svoje neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, tako da bi bila navedena pogodba „trgovinski posel“ v smislu te določbe in bi zato spadala na področje uporabe navedene direktive. Namreč, čeprav se zadevna pogodba nanaša na neko gospodarsko dejavnost in je bila podlaga za izdajo računa, pa vseeno ni del dejavnosti struženja strojnih delov in varjenja, ki ju D. Nemec lahko opravlja kot samostojni obrtnik. </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000038">
                  <title id="B210000018">
                     <number>19</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000048">Če je odgovor pritrdilen, se predložitveno sodišče sprašuje tudi o združljivosti pravila <emphasis role="italc" id="B400000022">ne ultra alterum tantum</emphasis> iz člena 376 OZ z Direktivo 2000/35.</para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000039">
                  <title id="B210000019">
                     <number>20</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000049">V teh okoliščinah je Vrhovno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</para>
                  <blockquote id="B010000040">
                     <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000050">„1.<emphasis role="tab" id="B400000023"/>[A]li je določbo tretjega pododstavka 1. točke 2. člena Direktive 2000/35/ES treba razlagati tako, da v sistemu, kjer se fizični osebi za opravljanje gospodarske dejavnosti izda dovoljenje, ki vsebuje navedbo dejavnosti, za katero je dovoljenje izdano, ne gre za podjetje in posledično tudi ne za trgovinski posel v smislu navedene določbe direktive, če se posel, iz katerega izvira zamuda pri plačilu, nanaša na dejavnost, ki z dovoljenjem ni zajeta;</para>
                  </blockquote>
                  <para style="02AlineaAltA" id="B150000051">ter če je odgovor na prejšnje vprašanje negativen […],</para>
                  <blockquote id="B010000041">
                     <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000052">2.<emphasis role="tab" id="B400000024"/>ali je določbo tretjega pododstavka 1. točke 2. člena Direktive 2000/35/ES treba razlagati tako, da se fizična oseba šteje za podjetje, pravni posel, iz katerega izvira zamuda pri plačilu, pa za trgovinski posel v smislu navedene določbe direktive, če gre za pravni posel, ki sicer ne spada v registrirano dejavnost te fizične osebe, izhaja pa iz dejavnosti, ki je po svoji naravi lahko gospodarska dejavnost, ter je bil zanj izstavljen račun; in</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000042">
                     <para style="09Marge0avecretrait" id="B150000053">3.<emphasis role="tab" id="B400000025"/>ali je pravilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, (pravilo <emphasis role="italc" id="B400000026">ne ultra alterum tantum</emphasis>) v nasprotju z določbami Direktive 2000/35/ES?“</para>
                  </blockquote>
               </blockquote>
            </section>
            <section id="B000000009">
               <title style="04Titre1" id="B200000008">
                  <titlecontent id="B300000008">
                     <emphasis role="bold" id="B400000027">Pristojnost Sodišča</emphasis>
                  </titlecontent>
               </title>
               <blockquote id="B010000043">
                  <title id="B210000020">
                     <number>21</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000054">Slovenska vlada in Evropska komisija sta na obravnavi pred Sodiščem trdili, da to ni pristojno, da odgovori na vprašanja predložitvenega sodišča. Predmet spora o glavni stvari naj bi bil namreč položaj iz časa pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji 1. maja 2004 in vse posledice tega položaja naj bi nastale pred tem datumom.</para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000044">
                  <title id="B210000021">
                     <number>22</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000055">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je bila pogodba iz postopka v glavni stvari sicer sklenjena junija 1993 in da torej obravnavana zadeva izhaja iz položaja, ki je nastal pred pristopom Republike Slovenije k Uniji. </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000045">
                  <title id="B210000022">
                     <number>23</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000056">Vendar je imel ta položaj pravne učinke tudi po tem pristopu. Glavna terjatev, ki je podlaga za zamudne obresti, katerih plačilo zahteva D. Nemec, namreč ni bila plačana do 18. maja 2010, datuma, ko jo je društvo poravnalo, in tožba, ki jo je vložil D. Nemec, se nanaša prav na povrnitev škode, ki naj bi mu nastala zato, ker je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo njegov zahtevek za plačilo navedenih obresti za obdobje od 1. januarja 2002 do 18. maja 2010.</para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000046">
                  <title id="B210000023">
                     <number>24</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000057">V skladu s členoma 2 in 54 Akta o pristopu iz leta 2003 pa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije sprejele pred pristopom, za nove države članice zavezujoče od dne pristopa in se v teh državah uporabljajo pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe in ta akt. </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000047">
                  <title id="B210000024">
                     <number>25</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000058">Poleg tega se v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča novo pravilo, razen izjem, uporabi neposredno za prihodnje učinke položaja, ki je nastal med veljavnostjo starega pravila. Sodišče je ob uporabi tega načela razsodilo, da je, če ni pojasnila v zvezi z uporabo določbe prava Unije v aktu o pogojih pristopa države članice, za to določbo treba šteti, da se uporabi nemudoma in da zavezuje to državo članico od dneva njenega pristopa k Uniji, tako da se uporablja za prihodnje učinke položajev, ki so nastali pred tem pristopom (glej v tem smislu sodbe z dne 12. novembra 2009, Elektrownia Pątnów II, C‑441/08, EU:C:2009:698, točka 32; z dne 22. decembra 2010, Komisija/Poljska, C‑385/08, neobjavljena, EU:C:2010:801, točka 29, ter z dne 21. decembra 2011, Ziolkowski in Szeja, C‑424/10 in C‑425/10, EU:C:2011:866, točka 57). </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000048">
                  <title id="B210000025">
                     <number>26</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000059">Natančneje, kar zadeva Direktivo 2000/35, Akt o pristopu iz leta 2003 ne vsebuje nobene posebne določbe o uporabi te direktive v Republiki Sloveniji. Zato se je ta direktiva za to državo članico začela uporabljati neposredno od dneva njenega pristopa k Uniji in se od tega dneva lahko uporablja za prihodnje učinke položajev, ki so nastali ali je do njih prišlo pred tem pristopom, kot so položaji iz postopka v glavni stvari. </para>
               </blockquote>
               <blockquote id="B010000049">
                  <title id="B210000026">
                     <number>27</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000060">Iz navedenega izhaja, da ker se pravo Unije uporablja za spor o glavni stvari, je Sodišče pristojno za odgovor na vprašanja, ki jih je zastavilo predložitveno sodišče.</para>
               </blockquote>
            </section>
            <section id="B000000010">
               <title style="04Titre1" id="B200000009">
                  <titlecontent id="B300000009">
                     <emphasis role="bold" id="B400000028">Vprašanja za predhodno odločanje</emphasis>
                  </titlecontent>
               </title>
               <section id="B000000011">
                  <title style="05Titre2" id="B200000010">
                     <titlecontent id="B300000010">
                        <emphasis role="italc" id="B400000029">Prvo in drugo vprašanje</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <blockquote id="B010000050">
                     <title id="B210000027">
                        <number>28</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000061">Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2, točka 1, Direktive 2000/35 razlagati tako, da je treba fizično osebo, ki je imetnik dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti kot samostojni obrtnik, šteti za „podjetje“ v smislu te določbe, tako da je posel, ki ga sklene s tretjo osebo, „trgovinski posel“ v smislu iste določbe, če se ta posel, čeprav ne spada med dejavnosti, ki so zajete z navedenim dovoljenjem, nanaša na neko gospodarsko dejavnost.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000051">
                     <title id="B210000028">
                        <number>29</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000062">Za odgovor na ti vprašanji je treba najprej pojasniti, da čeprav je bilo v skladu s členom 6(3)(b) Direktive 2000/35 državam članicam ob prenosu te direktive omogočeno, da s področja uporabe te direktive izključijo pogodbe, sklenjene pred 8. avgustom 2002, pa iz predložitvene odločbe izhaja, da Republika Slovenija te možnosti ni izkoristila, kar je na obravnavi pred Sodiščem potrdila slovenska vlada.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000052">
                     <title id="B210000029">
                        <number>30</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000063">Glede postavljenih vprašanj je treba spomniti, da se Direktiva 2000/35 v skladu s svojim členom 1 uporablja za vsa plačila kot prejemke v zvezi s trgovinskimi posli. V členu 2, točka 1, prvi pododstavek, te direktive je pojem „trgovinski posel“ opredeljen kot vsak posel med podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ki vodi k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo, pri čemer je v uvodni izjavi 13 navedene direktive v zvezi s tem pojasnjeno, da so iz tega pojma med drugim izključeni posli, sklenjeni s potrošniki. Na podlagi člena 2, točka 1, tretji pododstavek, te direktive je „podjetje“ v smislu te direktive katera koli organizacija, ki deluje v okviru svoje neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, tudi če jo izvaja ena sama oseba.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000053">
                     <title id="B210000030">
                        <number>31</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000064">Poleg tega iz uvodnih izjav 7, 10 in 16 Direktive 2000/35 izhaja, da je njen namen izboljšati delovanje notranjega trga z varstvom podjetnikov ter zlasti malih in srednje velikih podjetij pred zamudami pri plačilih.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000054">
                     <title id="B210000031">
                        <number>32</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000065">Ta direktiva se torej ne uporablja za vsak posel, ki vodi k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo, zlasti ne za vse tiste posle, ki jih občasno sklepajo posamezniki v vsakodnevnem življenju.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000055">
                     <title id="B210000032">
                        <number>33</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000066">Iz tega sledi, da ne zadostuje, da oseba sklene nek posel, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, kot je oddaja blaga v najem tretji osebi, da bi bila zajeta s pojmom „podjetje“ in da bi bil ta posel lahko opredeljen kot „trgovinski“ v smislu člena 2, točka 1, navedene direktive. Poleg tega mora ta oseba v okviru take dejavnosti ali neodvisne strokovne dejavnosti delovati kot organizacija.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000056">
                     <title id="B210000033">
                        <number>34</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000067">Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 82 sklepnih predlogov, ta zahteva pomeni, da navedena oseba ne glede na to, kakšna je v skladu z nacionalnim pravom njena oblika ali pravni status, to dejavnost opravlja strukturirano in trajno, torej da njena dejavnost ne sme biti občasna in izolirana, ter da zadevni posel spada v okvir navedene dejavnosti.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000057">
                     <title id="B210000034">
                        <number>35</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000068">Vendar po eni strani v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, iz člena 2, točka 1, Direktive 2000/35 ne izhaja, da bi morala biti zadevna dejavnost nujno glavna gospodarska ali strokovna dejavnost zadevne osebe ali da bi morala biti s to dejavnostjo povezana.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000058">
                     <title id="B210000035">
                        <number>36</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000069">Po drugi strani v nasprotju s tem, kar trdita slovenska vlada in Komisija, opredelitev osebe kot „podjetje“ v smislu te določbe ne sme biti odvisna od tega, ali so pristojni nacionalni organi izdali dovoljenje za opravljanje zadevne dejavnosti. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000059">
                     <title id="B210000036">
                        <number>37</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000070">Tako v nacionalnem sistemu, v katerem je izdaja dovoljenja pogoj za to, da fizična oseba gospodarsko ali strokovno dejavnost opravlja kot samostojni obrtnik ali podjetnik, fizične osebe, ki je imetnik takega dovoljenja, ni mogoče izključiti iz pojma „podjetje“, poslov, ki jih sklene, pa ne iz pojma „trgovinski posel“, že zato, ker se ti posli nanašajo na neodvisno gospodarsko ali strokovno dejavnost, ki ni zajeta z navedenim dovoljenjem, ali spadajo v okvir neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, ki je širši od okvira zadnjenavedene dejavnosti.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000060">
                     <title id="B210000037">
                        <number>38</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000071">Vsaka drugačna razlaga bi privedla do tega, da bi bilo področje uporabe teh pojmov odvisno od posameznega nacionalnega prava in, natančneje, od sistema, ki ga je posamezna država članica določila za opravljanje neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti. Vendar pa iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in načela enakosti izhaja, da ker člen 2, točka 1, Direktive 2000/35 ne napotuje na nacionalno pravo, je treba pojma „podjetje“ in „trgovinski posel“ razlagati avtonomno in enotno (glej po analogiji sodbo z dne 29. septembra 2015, Gmina Wrocław, C‑276/14, EU:C:2015:635, točka 25 in navedena sodna praksa).</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000061">
                     <title id="B210000038">
                        <number>39</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000072">Poleg tega, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 90 sklepnih predlogov, bi bila vsaka razlaga, v skladu s katero bi bila obseg pojma „podjetje“ ter torej področje uporabe <emphasis role="italc" id="B400000030">ratione personae</emphasis> in <emphasis role="italc" id="B400000031">ratione materiae</emphasis> Direktive 2000/35 odvisna od tega, da pristojni nacionalni organi neke države članice izdajo dovoljenje za opravljanje zadevne dejavnosti, v nasprotju s ciljem, ki mu sledi ta direktiva in kot izhaja iz njene uvodne izjave 10, in sicer s spodbujanjem trgovinskih poslov med državami članicami. Podjetja ali javni organi drugih držav članic bi morali namreč za ugotovitev, ali sklenjeni posel spada na področje uporabe Direktive 2000/35, sistematično preverjati, ali se ta posel nanaša na dejavnosti, za katere je bilo navedeno dovoljenje izdano, kar bi lahko omejilo ali oviralo čezmejno poslovanje.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000062">
                     <title id="B210000039">
                        <number>40</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000073">Iz tega sledi, da čeprav se okoliščina, da je zadevna oseba sklenila posel v okviru dejavnosti, v zvezi s katero je pridobila dovoljenje za delovanje, poleg drugih elementov lahko upošteva za preveritev, ali je ta oseba ravnala kot „podjetje“ v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2000/35, pa ta okoliščina ne more biti odločilna.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000063">
                     <title id="B210000040">
                        <number>41</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000074">Tako je treba za ugotovitev, ali neka oseba ravna kot podjetje – to je, kot je bilo navedeno v točki 34 te sodbe, v okviru neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, ki je strukturirana in trajna – in ali so zato posli, ki jih sklene, trgovinski v smislu te določbe, upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000064">
                     <title id="B210000041">
                        <number>42</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000075">Med temi okoliščinami je med drugim dejstvo, da zadevna oseba nastopa pod svojim trgovskim ali strokovnim imenom in da je v zvezi s sklenjenim poslom izdan račun.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000065">
                     <title id="B210000042">
                        <number>43</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000076">Predložitveno sodišče mora ob upoštevanju navedenega ugotoviti, ali je D. Nemec v obravnavanem primeru sklenil pogodbo iz postopka v glavni stvari kot „podjetje“ v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2000/35. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000066">
                     <title id="B210000043">
                        <number>44</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000077">Glede na vse navedeno je treba na prvi dve vprašanji odgovoriti, da je treba člen 2, točka 1, Direktive 2000/35 razlagati tako, da je treba fizično osebo, ki je imetnik dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti kot samostojni obrtnik, šteti za „podjetje“ v smislu te določbe, posel, ki ga sklene, pa kot „trgovinski posel“ v smislu iste določbe, če ta posel, čeprav se ne nanaša na dejavnost, ki je zajeta s tem dovoljenjem, spada v okvir opravljanja neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, ki je strukturirana in trajna, kar pa mora ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera preveriti predložitveno sodišče. </para>
                  </blockquote>
               </section>
               <section id="B000000012">
                  <title style="05Titre2" id="B200000011">
                     <titlecontent id="B300000011">
                        <emphasis role="italc" id="B400000032">Tretje vprašanje</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <blockquote id="B010000067">
                     <title id="B210000044">
                        <number>45</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000078">Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2000/35 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je člen 376 OZ, ki določa, da zapadle, pa ne plačane zamudne obresti nehajo teči, ko njihova vsota doseže glavnico. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000068">
                     <title id="B210000045">
                        <number>46</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000079">Za odgovor na to vprašanje je treba najprej spomniti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča z Direktivo 2000/35 ne harmonizirajo v celoti vsi predpisi, ki se nanašajo na zamude pri plačilih v trgovinskih poslih (sodbe z dne 26. oktobra 2006, Komisija/Italija, C‑302/05, EU:C:2006:683, točka 23; z dne 3. aprila 2008, 01051 Telecom, C‑306/06, EU:C:2008:187, točka 21, in z dne 11. septembra 2008, Caffaro, C‑265/07, EU:C:2008:496, točka 15). </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000069">
                     <title id="B210000046">
                        <number>47</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000080">Ta direktiva zlasti ne harmonizira vseh vidikov v zvezi z zamudnimi obrestmi. V členu 3 namreč ureja le nekatere od teh vidikov, in sicer upravičenost do obresti v primeru zamude pri plačilu, datum, ko te obresti zapadejo v plačilo, obrestno mero, pravico upnika, da zahteva nadomestilo za stroške izterjave, ki jih je imel zaradi zamude pri plačilu, in posledice uporabe očitno nepoštenih pogodbenih pogojev v razmerju do upnika.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000070">
                     <title id="B210000047">
                        <number>48</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000081">Direktiva 2000/35 pa, nasprotno, ne določa pravil glede obdobja, v katerem tečejo zamudne obresti, ali glede najvišjega zneska teh obresti.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000071">
                     <title id="B210000048">
                        <number>49</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000082">Zato lahko države članice same urejajo to vprašanje, vendar s pridržkom, da ne kršijo ciljev, ki jim sledi Direktiva 2000/35, in da tej direktivi ne odvzamejo polnega učinka (glej po analogiji sodbo z dne 14. septembra 2016, Pérez López, C‑16/15, EU:C:2016:679, točka 59 in navedena sodna praksa). </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000072">
                     <title id="B210000049">
                        <number>50</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000083">S tega vidika je treba poudariti, da je glavni namen direktive, kot izhaja iz njenih uvodnih izjav 7 in 16, odvračanje od zamud pri plačilih, zlasti s preprečevanjem, da bi bile te za dolžnika finančno zanimive, in zaščita upnikov pred temi zamudami.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000073">
                     <title id="B210000050">
                        <number>51</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000084">Vendar slovenska vlada ob podpori latvijske vlade trdi, da pravilo <emphasis role="italc" id="B400000033">ne ultra alterum tantum</emphasis> iz člena 376 OZ ni v nasprotju s temi cilji. Nasprotno, s tem pravilom naj bi bila ohranjena funkcija zamudnih obresti, ki je ravno to, da je dolžnik spodbujen, da izpolni svojo obveznost plačila, ne pa to, da se upniku omogoči, da obogati. Navedeno pravilo bi namreč poleg zaščite upnikov omogočalo, da se prepreči, da bi bil znesek zapadlih zamudnih obresti tak, da bi dolžnika bremenil nerazumen dolg, ter da tako nastane nepravičen in nesorazmeren položaj med upnikom in dolžnikom, ki bi lahko vodil do insolventnosti zadnjenavedenega. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000074">
                     <title id="B210000051">
                        <number>52</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000085">V zvezi s tem je treba sicer poudariti, da tako pravilo lahko – s tem, da višino zamudnih obresti omeji na višino glavnice – omeji odvračilni učinek, povezan s plačilom teh obresti.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000075">
                     <title id="B210000052">
                        <number>53</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000086">Toda po eni strani tako omejevanje ne povzroči, da se ogrozi cilj zaščite upnikov, ki mu sledi Direktiva 2000/35, niti da se tej direktivi odvzame polni učinek. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000076">
                     <title id="B210000053">
                        <number>54</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000087">Pravilo <emphasis role="italc" id="B400000034">ne ultra alterum tantum</emphasis> namreč ne povzroči take omejitve zneska zamudnih obresti, ki bi izničila bistvo pravice upnika iz člena 3(1), od (a) do (c), te direktive, da zahteva plačilo teh obresti v primeru zamude pri plačilu, ali ki bi povzročila, da bi bil tem obrestim v razmerju do dolžnika odvzet odvračilni učinek. Navedeno pravilo poleg tega ne vpliva na veljavno obrestno mero za zamudne obresti, ki mora ustrezati tisti, ki je določena v členu 3(1)(d) navedene direktive.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000077">
                     <title id="B210000054">
                        <number>55</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000088">Po drugi strani, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 66 in 67 sklepnih predlogov, je treba opozoriti, da bi nacionalni zakonodajalec na podlagi polja proste presoje, ki ga ima na voljo, lahko odločil, da bi bilo treba vzpostaviti ravnovesje med ciljem zaščite upnikov in nujnostjo preprečitve, da bi dolžnika bremenil nerazumen dolg. V okviru te diskrecijske pravice bi ta zakonodajalec lahko menil, da je pravilo, kot je pravilo <emphasis role="italc" id="B400000035">ne ultra alterum tantum</emphasis>, primerno sredstvo za to.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000078">
                     <title id="B210000055">
                        <number>56</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000089">Poleg tega se tako pravilo ne sme preveriti ločeno, temveč v okviru, v katerega je umeščeno. Zato je treba upoštevati tudi druge določbe nacionalnega prava, ki se uporabljajo na področju zamud pri plačilih. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000079">
                     <title id="B210000056">
                        <number>57</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000090">V zvezi s tem se slovenska vlada sklicuje zlasti na člen 380 OZ, ki upniku, ki mu je zaradi zamude pri plačilu nastala škoda, katere znesek je višji od zneska prejetih obresti, zagotavlja dodelitev odškodnine, ki krije razliko. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000080">
                     <title id="B210000057">
                        <number>58</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000091">Nacionalni zakonodajalec pa je lahko v okviru polja proste presoje, ki ga ima na voljo, odločil, da taka določba v povezavi z vsemi pravili iz Direktive 2000/35 zagotavlja varstvo upnikov pred zamudami pri plačilih. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000081">
                     <title id="B210000058">
                        <number>59</number>
                     </title>
                     <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000092">Glede na vse navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2000/35 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je člen 376 OZ, ki določa, da zapadle, pa ne plačane zamudne obresti nehajo teči, ko njihova vsota doseže glavnico. </para>
                  </blockquote>
               </section>
            </section>
            <section id="B000000013">
               <title style="04Titre1" id="B200000012">
                  <titlecontent id="B300000012">
                     <emphasis role="bold" id="B400000036">Stroški</emphasis>
                  </titlecontent>
               </title>
               <blockquote id="B010000082">
                  <title id="B210000059">
                     <number>60</number>
                  </title>
                  <para style="01PointnumeroteAltN" id="B150000093">Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</para>
               </blockquote>
            </section>
         </section>
      </A_Motif>
      <Dispositif>
         <section id="D000000000">
            <para style="41DispositifIntroduction" id="D150000000">Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:</para>
            <orderedlist id="D020000000">
               <listitem id="D060000000">
                  <blockquote id="D010000000">
                     <title id="D210000000">
                        <number>1.</number>
                     </title>
                     <para style="08Dispositif" id="D150000001">
                        <emphasis role="bold" id="D400000000">Člen 2, točka 1, Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je treba razlagati tako, da je treba fizično osebo, ki je imetnik dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti kot samostojni obrtnik, šteti za „podjetje“ v smislu te določbe, posel, ki ga sklene, pa kot „trgovinski posel“ v smislu iste določbe, če ta posel, čeprav se ne nanaša na dejavnost, ki je zajeta s tem dovoljenjem, spada v okvir opravljanja neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, ki je strukturirana in trajna, kar pa mora ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera preveriti predložitveno sodišče.</emphasis>
                     </para>
                  </blockquote>
               </listitem>
               <listitem id="D060000001">
                  <blockquote id="D010000001">
                     <title id="D210000001">
                        <number>2.</number>
                     </title>
                     <para style="08Dispositif" id="D150000002">
                        <emphasis role="bold" id="D400000001">Direktivo 2000/35 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je člen 376 Obligacijskega zakonika, ki določa, da zapadle, pa ne plačane zamudne obresti nehajo teči, ko njihova vsota doseže glavnico.</emphasis>
                     </para>
                  </blockquote>
               </listitem>
            </orderedlist>
         </section>
      </Dispositif>
      <A_Signatures>
         <section id="D000000001">
<para style="77Signatures" id="D150000003"/>
<para style="77Signatures" id="D150000004">Da Cruz Vilaça<emphasis role="tab" id="D400000002"/>Tizzano<emphasis role="tab" id="D400000003"/>Berger</para>
<para style="77Signatures" id="D150000005">Borg Barthet<emphasis role="tab" id="D400000004"/>
               <emphasis role="tab" id="D400000005"/>Levits</para>

<para style="02AlineaAltA" id="D150000006">Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 15. decembra 2016.</para>
<para style="77Signatures" id="D150000007">Sodni tajnik<emphasis role="tab" id="D400000006"/>
               <emphasis role="tab" id="D400000007"/>Predsednik petega senata</para>
<para style="77Signatures" id="D150000008">A. Calot Escobar<emphasis role="tab" id="D400000008"/>
               <emphasis role="tab" id="D400000009"/>J. L. da Cruz Vilaça</para>

<para style="02AlineaAltA" id="D150000009">     </para>
         </section>
      </A_Signatures>
   </Affaire>
</A_Doc_Ref>