C_202506445SL.000101.fmx.xml

PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 4. novembra 2025

o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti

(ESRB/2025/10)

(C/2025/6445)

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti Priloge IX k Sporazumu,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (2) ter zlasti člena 3 in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (3) ter zlasti naslova VII, poglavje 4, oddelek I, Direktive,

ob upoštevanju Sklepa Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2011/1 z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (4) in zlasti členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za zagotavljanje učinkovitih in doslednih nacionalnih ukrepov makrobonitetne politike je treba priznavanje, ki se zahteva po pravu Unije, dopolniti s prostovoljno vzajemnostjo.

(2)

Cilj okvira za prostovoljno vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, določenega v Priporočilu Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2 (5), je zagotoviti, da se za vse ukrepe makrobonitetne politike, ki temeljijo na izpostavljenosti in se aktivirajo v eni državi članici, zagotovi vzajemnost v drugih državah članicah.

(3)

Avstrijski organ za finančni trg (FMA) je 20. maja 2025 v vlogi imenovanega organa za namene člena 133(9) Direktive 2013/36/EU Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) uradno obvestil (6), da namerava 1. julija 2025 aktivirati sektorski blažilnik sistemskih tveganj v višini 1 % za vse ustrezne izpostavljenosti do nefinančnih družb v gradbenem in nepremičninskem sektorju v Avstriji, ki se opredelijo na podlagi statistične klasifikacije njihovih gospodarskih dejavnosti iz Uredbe (ES) št. 1893/2006 (7), z izjemo neprofitnih stanovanjskih združenj.

(4)	FMA je v uradnem obvestilu na podlagi člena 134(5) Direktive 2013/36/EU tudi zaprosil ESRB, naj priporoči vzajemnost navedene stopnje blažilnika sistemskih tveganj na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi.

(5)

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2, kakor je bilo spremenjeno s Priporočilom ESRB/2017/4 (8), priporoča, naj ustrezni organ, ki aktivira ukrep makrobonitetne politike, ob predložitvi zahteve za vzajemnost Evropskemu odboru za sistemska tveganja predlaga najvišji prag pomembnosti, pri katerem se lahko šteje, da izpostavljenost posameznega ponudnika finančnih storitev ugotovljenemu makrobonitetnemu tveganju – v jurisdikciji, kjer organ, pristojen za aktiviranje, uporabi ukrep makrobonitetne politike, – ni pomembna, če je pod tem pragom. ESRB lahko priporoči drugačen prag, če presodi, da je to potrebno. Prag pomembnosti za zagotovitev vzajemnosti sektorskega blažilnika sistemskih tveganj je določen pri 100 milijonih EUR za posamezno institucijo, uporabiti pa bi ga bilo treba na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi.

(6)

Z zagotovitvijo vzajemnosti makrobonitetnih kapitalskih zahtev, ki jih aktivirajo organi drugih držav članic, na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi, ne glede na to, ali gre za izpostavljenosti prek podrejenih družb ali podružnic ali zaradi neposrednega čezmejnega posojanja, se omejuje uhajanje in regulativna arbitraža, obravnavajo sistemska tveganja in tako spodbuja splošna učinkovitost makrobonitetne politike. To se doseže, ker se zagotovi, da se povečana tveganja obravnavajo ne le v državi članici, ki je uvedla sektorski blažilnik sistemskih tveganj, temveč tudi v drugih državah članicah, v katerih so bančne skupine izpostavljene tem povečanim tveganjem. Priznavanje bi moralo biti zato namenjeno tudi zagotavljanju zadostne odpornosti bančnih skupin, ki so izpostavljene tem sistemskim tveganjem. Zato bi se morale makrobonitetne kapitalske zahteve, ki izhajajo iz odločitve o priznavanju ukrepov makrobonitetne politike drugih držav članic, na splošno uporabljati na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi.

(7)	Za priznavanje avstrijske stopnje sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, kot ga zahteva FMA, lahko ustrezni pristojni in/ali imenovani organi druge države članice določijo stopnjo sektorskega blažilnika sistemskih tveganj v skladu s členoma 133(4) in 134(1) Direktive 2013/36/EU.

(8)	Zato je treba Priporočilo ESRB/2015/2 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

SPREMEMBE

Priporočilo ESRB/2015/2 se spremeni:

(1)

v oddelku 1, podpriporočilo C(1), se pred belgijskim ukrepom z naslovom „Belgija“ vstavi naslednji ukrep z naslovom „Avstrija“:

„Avstrija:

—

sektorski blažilnik sistemskih tveganj v višini 1 % za vse ustrezne izpostavljenosti do nefinančnih družb iz gradbenega in nepremičninskega sektorja v Avstriji, ki se opredelijo v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji (NACE), določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006, z izjemo neprofitnih stanovanjskih združenj;“;

(2)

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu priporočilu.

V Frankfurtu na Majni, 4. novembra 2025

Vodja sekretariata ESRB

v imenu splošnega odbora ESRB

Francesco MAZZAFERRO

(1) UL L 1, 3.1.1994, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1994/1/oj.

(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/1092/oj.

(3) UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj.

(4) UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(5) Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2 z dne 15. decembra 2015 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 97, 12.3.2016, str. 9).

(6) Posodobljena različica uradnega obvestila je bila ESRB predložena 13. junija 2025.

(7) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1893/oj).

(8) Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2017/4 z dne 20. oktobra 2017 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 431, 15.12.2017, str. 1).

PRILOGA

Priloga k Priporočilu ESRB/2015/2 se spremeni tako, da se doda naslednji ukrep:

„ Avstrija

Sektorski blažilnik sistemskih tveganj v višini 1 % za vse ustrezne izpostavljenosti do nefinančnih družb iz gradbenega in nepremičninskega sektorja v Avstriji, ki se opredelijo v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji (NACE), določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006 (1) , z izjemo neprofitnih stanovanjskih združenj.

I. Opis ukrepa

Z avstrijskim ukrepom, ki se uporablja v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU, se določa stopnja sektorskega blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 % za vse ustrezne izpostavljenosti do nefinančnih družb iz gradbenega in nepremičninskega sektorja v Avstriji, ki se opredelijo v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji (NACE), določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006, z izjemo neprofitnih stanovanjskih združenj.

II. Vzajemnost

Ustreznim organom se priporoča, da v skladu s členom 134(1) Direktive 2013/36/EU zagotovijo vzajemnost avstrijskega ukrepa za vse ustrezne izpostavljenosti, ki se nahajajo v Avstriji, na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi. Ukrep bi morali uporabiti za vse ustrezne izpostavljenosti do nefinančnih družb, ki se ukvarjajo z naslednjimi natančno določenimi gospodarskimi dejavnostmi: ‚gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb‘, kakor je klasificirana s šifro NACE F 41, ‚specializirana gradbena dela‘, kakor so klasificirana s šifro NACE F 43, in ‚poslovanje z nepremičninami‘, kakor je klasificirano s šifro NACE M 68, z izjemo neprofitnih stanovanjskih združenj.

Če v jurisdikciji ustreznih organov ni na voljo enak ukrep makrobonitetne politike v skladu s podpriporočilom C(2), se jim priporoča, da po posvetovanju z ESRB uporabijo ukrep makrobonitetne politike, ki je na voljo v njihovi jurisdikciji in katerega učinek je najbolj enakovreden učinku zgoraj navedenega ukrepa, ki se priporoča za vzajemnost, vključno s sprejetjem nadzorniških ukrepov in uporabo nadzorniških pooblastil, določenih v naslovu VII, poglavje 2, oddelek IV, Direktive 2013/36/EU. Za izvedbo vzajemnih ukrepov se uporablja standardno prehodno obdobje treh mesecev po objavi Priporočila ESRB/2025/10 v Uradnem listu Evropske unije.

III. Prag pomembnosti

Ukrep dopolnjuje prag pomembnosti, ki ustrezne organe, ki zagotavljajo vzajemnost ukrepa, usmerja pri morebitni uporabi načela de minimis in je določen pri 100 milijonih EUR za posamezno institucijo. Vzajemnost sektorskega blažilnika sistemskih tveganj bi bilo treba zagotoviti, če se doseže ta prag, uporabljati pa bi se ta blažilnik moral na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični podlagi. Pri njegovem ocenjevanju na subkonsolidirani in konsolidirani podlagi bi bilo treba glede na prag pomembnosti oceniti skupne izpostavljenosti prek podružnic in zaradi neposrednega čezmejnega posojanja ter prek podrejenih družb.

Ustrezni organi morajo spremljati pomembnost izpostavljenosti. V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 je prag pomembnosti iz odstavka 4 najvišja priporočena raven praga. Ustrezni organi, ki zagotavljajo vzajemnost, lahko zato namesto uporabe priporočenega praga določijo nižji prag za svoje jurisdikcije, kjer je to primerno, ali zagotovijo vzajemnost ukrepa brez praga pomembnosti.“.

(1) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1893/oj).