Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 8. oktobra 2026(*)
„ Pritožba – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi vojaške agresije proti Ukrajini – Uredba (EU) 2022/334 o spremembi Uredbe (EU) 833/2014 – Člen 3d in člen 3e – Prepoved pristanka na ozemlju Evropske unije, vzleta z njega ali njegovega preleta za vse zrakoplove, ki niso registrirani v Rusiji in so v lasti, zakupu ali pod drugim nadzorom ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa – Zavrnitev načrta leta – Ničnostna tožba – Dopustnost – Akt, zoper katerega je mogoče vložiti pravno sredstvo “
V zadevi C‑482/24 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 9. julija 2024,
Global 8 Airlines s sedežem v Bichkeku (Kirgizistan), ki jo zastopajo E. Novicāne, K. Novicāns in E. Stankevičs, advokāti,
pritožnica,
druga stranka v postopku je
Evropska komisija, ki jo zastopajo M. Bruti Liberati, M. Carpus-Carcea in B. Sasinowska, agentke,
tožena stranka na prvi stopnji,
ob intervenciji
Zvezne republike Nemčije, ki jo zastopata J. Möller in R. Kanitz, agenta,
intervenientka v pritožbenem postopku,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi F. Biltgen (poročevalec), predsednik senata, T. von Danwitz, podpredsednik Sodišča v funkciji sodnika prvega senata, S. Gervasoni, A. Kumin, sodnika, in I. Ziemele, sodnica,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
sodna tajnica: A. Lamote, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. decembra 2025,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. marca 2026
izreka naslednjo
Sodbo
1 Družba Global 8 Airlines LLC s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 29. aprila 2024, Global 8 Airlines/Komisija (T‑277/23, v nadaljevanju: izpodbijani sklep, EU:T:2024:285), s katerim je to kot nedopustno zavrglo njeno tožbo za razglasitev ničnosti odločitve Evropske komisije, o kateri naj bi bila obveščena 20. marca 2023, o uvrstitvi dveh lahkih poslovnih letal, katerih lastnica je, na seznam zrakoplovov, za katere velja prepoved pristanka na ozemlju Evropske unije, vzlet z njega ali njegov prelet, na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2022/334 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2022, L 57, str. 1) (v nadaljevanju: sporna odločitev).
Pravni okvir
Mednarodno pravo
2 Mednarodna konvencija Eurocontrol o sodelovanju za varnost zračne plovbe, podpisana 13. decembra 1960 v Bruslju, je bila večkrat spremenjena in usklajena s protokolom z dne 27. junija 1997. Čeprav ta konvencija še ni začela veljati, se njene določbe od leta 1998 začasno uporabljajo v skladu s sklepom stalne komisije pri Evropski organizaciji za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), sprejetim decembra 1997. Evropska skupnost je Protokol o pristopu k organizaciji Eurocontrol odobrila s Sklepom Sveta 2004/636/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi s strani Evropske skupnosti Protokola o pristopu Evropske skupnosti k Evropski organizaciji za varnost zračne plovbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 330).
3 V skladu s členom 1 te mednarodne konvencije je njen cilj okrepiti sodelovanje njenih pogodbenic na področju zračne plovbe in razvijati njihove skupne dejavnosti na tem področju, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebe po obrambi, hkrati pa vsem uporabnikom zračnega prostora zagotoviti največjo možno svobodo, ki je združljiva z zahtevano ravnjo varnosti. Organizacija Eurocontrol je bila ustanovljena v ta namen.
Pravo Unije
Uredba št. 833/2014
4 Člen 3d Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2014, L 229, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo 2022/334 (v nadaljevanju: Uredba št. 833/2014), določa:
„1. Vsem zrakoplovom, ki jih upravljajo ruski letalski prevozniki, tudi tisti, ki delujejo kot prevozniki, ki tržijo lete, v okviru dogovorov o letih pod skupno oznako ali skupinski prodaji, ali katerim koli zrakoplovom, registriranim v Rusiji, ali katerim koli zrakoplovom, ki niso registrirani v Rusiji, vendar so v lasti, zakupu ali pod drugim nadzorom katere koli ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, se prepove pristanek na ozemlju Unije, vzlet z njega ali njegov prelet.
2. Odstavek 1 se ne uporablja, če gre za zasilni pristanek ali zasilni prelet.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi zrakoplovu odobrijo pristanek na ozemlju Unije, vzlet z njega ali njegov prelet, če so predhodno ugotovili, da je tak pristanek, vzlet ali prelet potreben zaradi humanitarnih ali katerih koli drugih namenov, ki so skladni s cilji te uredbe.
4. Zadevna država članica ali države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 3, v dveh tednih po odobritvi.“
5 Člen 3e Uredbe št. 833/2014 določa:
„1. Upravitelj omrežja, ki ga imenuje Komisija v skladu s svojim Izvedbenim sklepom (EU) 2019/709 z dne 6. maja 2019 o imenovanju upravitelja omrežja za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa enotnega evropskega neba [(UL 2019, L 120, str. 27)], podpira Komisijo in […] države članice pri izvajanju člena 3d in zagotavljanju skladnosti z njim. Upravitelj omrežja zlasti zavrne vse načrte letov, ki jih vložijo letalski operaterji in v katerih je navedena namera za izvajanje dejavnosti nad ozemljem Unije, ki pomenijo kršitev te uredbe ali drugih veljavnih varnostnih ukrepov, tako da je pilotu prepovedano leteti.
2. Upravitelj omrežja Komisiji in državam članicam na podlagi analize načrtov letov redno pošilja poročila o izvajanju člena 3d.“
Izvedbeni sklep 2019/709
6 Na podlagi člena 1(1) in (2) Izvedbenega sklepa 2019/709 v povezavi s členom 7 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (UL 2019, L 56, str. 1) je bila organizacija Eurocontrol imenovana za upraviteljico omrežja za obdobje med letom 2020 in letom 2029.
Dejansko stanje
7 Dejansko stanje spora, ki je navedeno v točkah od 2 do 17 izpodbijanega sklepa, je mogoče povzeti, kot sledi.
8 Global 8 Airlines je družba z omejeno odgovornostjo kirgiškega prava. Gre za komercialno letalsko družbo, vpisano v poslovni register Kirgiške republike, iz katerega je razvidno, da je v lasti D. L. in jo upravlja U. M., ki sta oba državljana Latvije.
9 Svet Evropske unije je 28. februarja 2022 v okviru vrste omejevalnih ukrepov, ki so se med drugim nanašali na zaprtje zračnega prostora Unije za nekatere kategorije zrakoplovov, na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep (SZVP) 2022/335 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2022, L 57, str. 4) in na podlagi člena 215 PDEU Uredbo 2022/334.
10 Upravni odbor družbe Global 8 Airlines je s sklepoma z dne 9. septembra 2022 oziroma 20. februarja 2023 odobril nakup dveh zrakoplovov s serijskima številkama proizvajalca RB274 oziroma RB120 (v nadaljevanju: zrakoplova). Nakup je bil sklenjen med družbo Global 8 Airlines in rusko družbo, katere edini delničarji so bili ruski državljani.
11 Oba zrakoplova sta bila v register podjetij Kirgiške republike vpisana kot last družbe Global 8 Airlines, in sicer 12. septembra 2022 pod registracijo EX-88012 oziroma 9. marca 2023 pod registracijo EX‑88011.
12 Od vpisa v register Kirgiške republike je zrakoplov z registracijo EX‑88012 opravil več letov, med drugim iz Rusije v Unijo, za zrakoplov z registracijo EX‑88011 pa ni bilo zabeleženih nobenih letov.
13 Družba Global 8 Airlines je 24. februarja 2023 organizaciji Eurocontrol predložila načrt leta za zrakoplov z registracijo EX-88012 za let iz Augsburga (Nemčija) v Budimpešto (Madžarska). Organizacija Eurocontrol je ta načrt leta istega dne zavrnila z avtomatiziranim sporočilom.
14 Družba Global 8 Airlines se je 15. marca 2023 po elektronski pošti obrnila na organizacijo Eurocontrol, da bi dobila pojasnila o tem avtomatiziranem sporočilu.
15 Organizacija Eurocontrol je, na eni strani, z elektronskim sporočilom z dne 20. marca 2023 družbi Global 8 Airlines potrdila, da je zrakoplov z registracijo EX-88012 na seznamu zrakoplovov, za katere velja člen 3d Uredbe št. 833/2014 in za katere velja prepoved letenja (v nadaljevanju: zadevni seznam), pri čemer je pojasnila, da ji je ta seznam predložila Komisija. Na drugi strani, organizacija Eurocontrol je družbo Global 8 Airlines pozvala, naj se obrne na navedeno institucijo prek njenega namenskega poštnega predala (v nadaljevanju: namenski poštni predal), ki ga upravlja njen Generalni direktorat (GD) za mobilnost in promet, če bi želela zahtevati umik zadevnega zrakoplova z zadevnega seznama.
16 Družba Global 8 Airlines je 21. marca 2023 Komisiji prek namenskega poštnega predala poslala elektronsko sporočilo, da bi pojasnila svoje stališče in v bistvu dosegla ponovno preučitev svojega položaja, zlasti v zvezi z odpravo prepovedi letenja za oba zrakoplova, njuno odstranitvijo z zadevnega seznama in posredovanjem posodobljenih informacij, ki se nanašajo nanjo, organizaciji Eurocontrol. Prosila je tudi, naj ji po potrebi sporočijo, kateri nacionalni organ je pristojen za obravnavo njene zahteve za ponovno preučitev.
17 Uslužbenec GD za mobilnost in promet, ki upravlja namenski poštni predal, je z elektronskim sporočilom z dne 28. marca 2023 družbo Global 8 Airlines obvestil, da za oba zrakoplova velja prepoved letenja na podlagi členov 3c in 3d Uredbe št. 833/2014. Prav tako jo je obvestil, da je treba to prepoved letenja ohraniti, ter navedel razloge zanjo.
18 Družba Global 8 Airlines je z elektronskim sporočilom z dne 6. aprila 2023 uslužbencu GD za mobilnost in promet odgovorila ter mu predložila dodatne informacije o svojem položaju.
19 Ta uslužbenec je 25. aprila 2023 družbo Global 8 Airlines ponovno obvestil, da ni nobenega razloga, ki bi upravičeval odstranitev teh zrakoplovov z zadevnega seznama.
Tožba pred Splošnim sodiščem in izpodbijani sklep
20 Družba Global 8 Airlines je 22. maja 2023 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sporne odločitve.
21 Komisija je z ločenim aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. septembra 2023, vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 130(1) Poslovnika Splošnega sodišča, pri čemer je trdila, prvič, da sporna odločitev ne obstaja in je nikakor ni mogoče natančno opredeliti, drugič, da ta odločitev ne more biti predmet ničnostne tožbe, ker jo je glede na okoliščine primera treba šteti za začasni ukrep, ki nikakor nima zavezujočih pravnih učinkov za družbo Global 8 Airlines, tretjič, da je mogoče akt, ki posega v položaj, pripisati le državam članicam, četrtič, da je bila ničnostna tožba vložena zoper napačen akt in pred sodiščem, ki ni pristojno za odločanje o njem, petič, da je bila ta tožba prepozna in, šestič, da je bila navedena tožba ob upoštevanju splošne prepovedi opravljanja letov v Uniji iz varnostnih razlogov, ki je bila naložena letalskim prevoznikom, vpisanim v register Kirgiške republike, brezpredmetna.
22 Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom ničnostno tožbo zavrglo kot nedopustno, z obrazložitvijo, da sporna odločitev ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti ničnostno tožbo v skladu s členom 263 PDEU.
Postopek pred Sodiščem in predlogi strank v pritožbenem postopku
23 S sklepom predsednika Sodišča z dne 22. novembra 2024 je bila Zvezni republiki Nemčiji dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije.
24 Družba Global 8 Airlines s pritožbo Sodišču predlaga, naj:
– ugotovi, da je pritožba dopustna in utemeljena;
– izpodbijani sklep v celoti razveljavi in
– Komisiji naloži plačilo stroškov, ki so ji nastali v okviru pritožbenega postopka.
25 Komisija Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrže kot nedopustno in vsekakor v celoti zavrne kot neutemeljeno ter
– družbi Global 8 Airlines naloži plačilo stroškov tega postopka.
26 Zvezna republika Nemčija Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrže kot nedopustno in, podredno, naj jo zavrne kot neutemeljeno ter
– družbi Global 8 Airlines naloži plačilo stroškov.
Pritožba
27 Pritožnica v utemeljitev pritožbe v bistvu navaja tri pritožbene razloge, ki so usmerjeni zoper točke od 34 do 55 izpodbijanega sklepa, pri čemer se prvi pritožbeni razlog nanaša na napačno opredelitev predmeta tožbe na prvi stopnji, drugi na napačno razumevanje strukture Uredbe št. 833/2014, tretji pa na napačno presojo prava Unije, kot ga v praksi uporabljajo vsi zadevni akterji. Ker se z drugim in tretjim pritožbenim razlogom graja pravna opredelitev sporne odločitve kot akta, zoper katerega ni pravnega sredstva, bosta ta pritožbena razloga preučena skupaj.
Dopustnost pritožbe
Trditve strank
28 Komisija ob podpori Zvezne republike Nemčije meni, da je pritožba nedopustna.
29 Navedena institucija trdi, prvič, da pritožnica ni dovolj natančno opredelila razlogov izpodbijanega sklepa, na katere se ta pritožba nanaša. Drugič, pritožnica naj se ne bi sklicevala na nobeno konkretno napačno uporabo prava, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo v izpodbijanem sklepu. Tretjič, zatrjevane napake naj bi bile bodisi neobrazložene bodisi naj bi se z njimi od Sodišča zahtevalo, naj v celoti ponovno preuči celotno tožbo, vloženo pri Splošnem sodišču, za kar naj Sodišče, kadar odloča o pritožbi, ne bi bilo pristojno.
30 Družba Global 8 Airlines meni, da je njena pritožba dopustna.
Presoja Sodišča
31 Opozoriti je treba, da iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter člena 168(1)(d) in člena 169(2) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi natančno navesti izpodbijane točke sodbe ali sklepa, katerega razveljavitev se predlaga, in pravne trditve, s katerimi se ta predlog specifično utemeljuje, sicer pritožba oziroma zadevni pritožbeni razlog nista dopustna (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 2025, ECB in Komisija/Corneli, C‑777/22 P in C‑789/22 P, EU:C:2025:580, točka 58 in navedena sodna praksa).
32 V obravnavani zadevi pritožnica točke izpodbijanega sklepa, in sicer točke od 39 do 55 tega sklepa, opredeljuje kot točke obrazložitve, v katerih naj bi bila domnevno storjena napaka, in navaja – sicer na kratko, vendar dovolj razumljivo – ne le napačno uporabo prava, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo v zvezi z opredelitvijo predmeta tožbe na prvi stopnji in pravno opredelitvijo sporne odločitve kot akta, zoper katerega ni pravnega sredstva, ampak tudi razloge, iz katerih meni, da je treba izpodbijani sklep razveljaviti.
33 V teh okoliščinah je treba pritožbo razglasiti za dopustno.
Utemeljenost
Prvi pritožbeni razlog: napačna opredelitev predmeta tožbe
– Trditve strank
34 Pritožnica v podporo prvemu pritožbenemu razlogu trdi, da se njena tožba na prvi stopnji ne nanaša na to, da je organizacija Eurocontrol zavrnila njen načrt leta, ampak na uvrstitev zrakoplovov na zadevni seznam.
35 Komisija ob podpori Zvezne republike Nemčije trditve družbe Global 8 Airlines izpodbija in meni, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti.
– Presoja Sodišča
36 Kar zadeva prvi pritožbeni razlog, je iz točke 1 izpodbijanega sklepa razvidno, da je Splošno sodišče predmet tožbe na prvi stopnji opredelilo kot „sklep, ki ga je sprejela Evropska komisija in o katerem naj bi bila [pritožnica] obveščena 20. marca 2023, o uvrstitvi dveh lahkih poslovnih letal v njeni lasti na seznam zrakoplovov, za katere velja prepoved pristanka na ozemlju Evropske unije, vzlet z njega ali njegov prelet, na podlagi [Uredbe 2022/334]“.
37 Poleg tega je iz povezane razlage točk 14, 37, 39, 48, 51 in 55 izpodbijanega sklepa razvidno, da je Splošno sodišče opravilo preizkus prav tega sklepa, da bi ugotovilo, ali je navedeni sklep akt, zoper katerega je mogoče vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU.
38 Točke 41, 42, 47 in 54 tega sklepa se sicer nanašajo na to, da organizacija Eurocontrol v imenu držav članic zavrne načrte letov, ki jih zadevni operatorji zrakoplovov predložijo za opravljanje dejavnosti, s katerimi bi bila kršena prepoved iz člena 3d Uredbe št. 833/2014. Vendar te ugotovitve spadajo v okvir analize dejanskega in pravnega okvira, v katerem je bila sporna odločitev sprejeta, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 36 izpodbijanega sklepa. Tako zgolj potrjujejo ugotovitev Splošnega sodišča, da lahko imajo drugi akti, sprejeti v okviru obdelave načrtov leta, ki so jih predložili ti operatorji zrakoplovov in ki jih je mogoče pripisati državam članicam, zavezujoče pravne učinke, ki vplivajo na pravni položaj navedenih operaterjev zrakoplovov, tako da so taki akti, sprejeti v okviru izvajanja člena 3d in člena 3e te uredbe, predmet sodnega nadzora sodišč držav članic.
39 Iz zgoraj navedenega izhaja, da Splošno sodišče s tem, ko je ugotovilo, da je bila tožba, vložena pred njim, usmerjena zoper sklep Komisije, katerega vsebina je navedena v točkah 1 in 36 te sodbe, ni storilo napake.
40 Posledično je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Drugi in tretji pritožbeni razlog: napačna opredelitev sporne odločitve kot akta, zoper katerega ni pravnega sredstva
– Trditve strank
41 Pritožnica v podporo drugemu in tretjemu pritožbenemu razlogu trdi, na eni strani, da je v členu 3d Uredbe št. 833/2014 naveden pojem „zrakoplo[v] […] v lasti, zakupu ali pod drugim nadzorom katere koli ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa“, ki naj bi zahteval ločeno pravno presojo vprašanja lastništva ali nadzora zrakoplovov iz tega člena. Natančneje, ta pojem naj bi bil neodvisen in specifičen v primerjavi s pojmom opravljanja storitev v zračnem prometu s strani organizacije Eurocontrol, ki je naveden ločeno v členu 3e te uredbe. Vloga organizacije Eurocontrol kot upraviteljice omrežja naj bi bila namreč pri tej pravni presoji zgolj postranska.
42 Pritožnica trdi, na drugi strani, da končno odločitev o natančnem statusu zadevnega zrakoplova sprejme GD za mobilnost in promet, države članice in organizacija Eurocontrol pa naj bi v okviru svojih pristojnosti to odločitev zgolj izvajale.
43 Komisija ob podpori Zvezne republike Nemčije meni, da je pritožba neutemeljena.
44 Po mnenju navedene institucije naj nad uvrstitvijo zrakoplovov na zadevni seznam ne bi bil potreben nadzor zakonitosti, ki ga opravlja Splošno sodišče, saj naj bi se prepoved letenja neposredno uporabljala na podlagi člena 3d Uredbe št. 833/2014, za sprejetje ukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe, pa naj ne bi bila pristojna Komisija, temveč izključno države članice, pri čemer naj bi te ukrepe v njihovem imenu izvajala organizacija Eurocontrol.
45 Posledično naj bi Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da to, da je Komisija oba zrakoplova uvrstila na zadevni seznam, ni akt z zavezujočimi pravnimi učinki. Taki učinki naj bi izhajali le iz zavrnitve posameznih načrtov leta, ki jo izda organizacija Eurocontrol, ki deluje v imenu držav članic.
46 Poleg tega – tudi če bi se priznalo, da mora biti zadevni seznam predmet nadzora zakonitosti in da končno odločitev o statusu zrakoplovov s tega seznama sprejme GD za mobilnost in promet – naj razglasitev ničnosti take odločitve ne bi imela pravnega učinka na pritožničin pravni položaj, saj naj ne bi samodejno povzročila ničnosti izvedbenih sklepov držav članic in zavrnitve zadevnega načrta leta s strani organizacije Eurocontrol.
47 Zvezna republika Nemčija se strinja s Komisijo, da se prepoved letenja iz člena 3d Uredbe št. 833/2014 uporablja neposredno in da bi pritožnica morala izpodbijati zavrnitev njenega načrta leta, ne pa uvrstitve teh zrakoplovov na zadevni seznam. Vendar Zvezna republika Nemčija – drugače kot Komisija – meni, da bi morala biti ničnostna tožba zoper zavrnitev načrta leta uperjena zoper Eurocontrol, organizacijo, ki ji je bilo na podlagi člena 3e te uredbe podeljeno pooblastilo za zavrnitev načrtov letov, ki jih operatorji zrakoplovov predložijo za opravljanje dejavnosti, s katerimi se krši prepoved iz člena 3d navedene uredbe.
– Presoja Sodišča
48 Opozoriti je treba, da Sodišče na podlagi člena 263, prvi odstavek, PDEU med drugim nadzira zakonitost aktov Komisije in organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe.
49 V skladu s sodno prakso Sodišča se ničnostna tožba iz člena 263 PDEU vloži zoper vse določbe, ki jih sprejmejo institucije, organi, uradi in agencije Unije, ne glede na obliko, in ki povzročijo zavezujoče pravne učinke (glej v tem smislu sodbi z dne 12. julija 2022, Nord Stream 2/Parlament in Svet, C‑348/20 P, EU:C:2022:548, točka 62, in z dne 10. februarja 2026, WhatsApp Ireland/Evropski odbor za varstvo podatkov, C‑97/23 P, EU:C:2026:81, točki 66 in 68 ter navedena sodna praksa).
50 Za ugotovitev, ali ima akt zavezujoče pravne učinke, se je treba osredotočiti zlasti na vsebino tega akta in na namen njegovega avtorja. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da to, da se je treba osredotočiti na vsebino akta, pomeni, da se njegovi učinki presojajo glede na objektivna merila, kot je vsebina tega akta, ob upoštevanju, po potrebi, konteksta, v katerem je bil sprejet, in pristojnosti institucije, ki je njegov avtor, pri čemer se ta pooblastila ne smejo razumeti abstraktno, ampak kot elementi, ki lahko pojasnijo konkretno analizo vsebine navedenega akta, ki je osrednja in nujna (glej v tem smislu sodbi z dne 6. maja 2021, ABLV Bank in drugi/ECB, C‑551/19 P in C‑552/19 P, EU:C:2021:369, točki 40 in 41, in z dne 10. februarja 2026, WhatsApp Ireland/Evropski odbor za varstvo podatkov, C‑97/23 P, EU:C:2026:81, točka 67 in navedena sodna praksa).
51 Ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točkah 49 in 50 te sodbe, je treba ugotoviti, ali je Splošno sodišče sporno odločitev pravilno opredelilo kot akt, zoper katerega ni mogoče vložiti ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU.
52 Na prvem mestu, kar zadeva presojo bistva sporne odločitve, ki jo je opravilo Splošno sodišče, je treba navesti, da Splošno sodišče kljub temu, da je merilo v zvezi z vsebino akta določilo v točkah 36 in 37 izpodbijanega sklepa in ga je izrecno navedlo v ugotovitvi, ki jo je izpeljalo po preučitvi v točki 53 tega sklepa, ni opravilo konkretne analize vsebine te odločitve. Je pa njeno izpodbojnost določilo ob upoštevanju drugih objektivnih meril v zvezi s kontekstom sprejetja zadevnega akta in pristojnostmi institucije, ki je ta akt sprejela, ki so pravzaprav elementi, ki lahko pojasnijo konkretno analizo vsebine akta.
53 Splošno sodišče je namreč v točki 39 navedenega sklepa navedlo razloge, iz katerih ni mogoče sprejeti pritožničinega razlogovanja, v skladu s katerim bi bilo mogoče šteti, da je Komisija s tem, da je pritožničina zrakoplova vključila na zadevni seznam, sprejela odločitev o prepovedi letenja iz člena 3d Uredbe št. 833/2014. Ti razlogi, podrobneje predstavljeni v točkah od 40 do 48 istega sklepa, se nanašajo na pravni okvir, v katerega je umeščena sporna odločitev, in na pristojnosti Komisije, organizacije Eurocontrol oziroma držav članic organizacije Eurocontrol, ne pa na vsebino te odločitve.
54 Poleg tega se Splošno sodišče konkretni analizi vsebine zadevnega akta ni moglo izogniti zato, ker bi bilo sicer mogoče sprejeti tudi prvi razlog za nedopustnost, ki ga je navedla Komisija in ki je temeljil na tem, da sporna odločitev ne obstaja in je nikakor ni mogoče opredeliti. Splošno sodišče je namreč s tem, da se je v točkah od 34 do 55 izpodbijanega sklepa izreklo o drugem razlogu za nedopustnost, ki ga je navedla Komisija in ki se je nanašal na to, da ta odločitev ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU, implicitno, vendar nujno zavrnilo ta prvi razlog za nedopustnost in je torej izhajalo iz predpostavke, da navedena odločitev obstaja.
55 Tako je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni opravilo konkretne analize vsebine sporne odločitve, čeprav je ta analiza osrednja in nujna za ugotovitev izpodbojnosti akta v smislu člena 263 PDEU.
56 Poleg tega ni sporno, da stranke sporne odločitve niso vložile v spis na prvi stopnji in da Splošno sodišče ni sprejelo ukrepa procesnega vodstva, s katerim bi strankam odredilo predložitev te odločitve. Pritožnica je s tretjim tožbenim razlogom, ki ga je navedla na prvi stopnji, želela doseči prav to, da Splošno sodišče Komisiji v okviru ukrepa procesnega vodstva odredi predložitev vseh dokumentov v zvezi s sporno odločitvijo v delu, v katerem so se nanašali na pritožnico, vendar Sodišče – ker je ugodilo ugovoru nedopustnosti, ki ga je vložila Komisija, ne da bi odločalo o zadevi po vsebini – tega razloga ni preučilo.
57 Ker pa je bilo Splošno sodišče dolžno konkretno analizirati vsebino sporne odločitve, je moralo Komisijo, ki naj bi to odločitev sprejela, pozvati, naj mu jo predloži.
58 Zato je Splošno sodišče s tem, da je preučilo izpodbojnost sporne odločitve v smislu člena 263 PDEU, ne da bi Komisijo pred tem pozvalo, naj mu to odločitev predloži, napačno uporabilo pravo.
59 Na drugem mestu, Splošno sodišče je do ugotovitve iz točke 48 izpodbijanega sklepa – v skladu s katero sporna odločitev nima zavezujočih pravnih učinkov, ki bi vplivali na pritožničin pravni položaj – prišlo po tem, ko je v točkah od 40 do 47 tega sklepa preučilo pravni okvir, v katerem je bila ta odločitev sprejeta, in pristojnosti institucije Unije, ki je avtorica te odločitve.
60 Splošno sodišče je v teh točkah od 40 do 48 v bistvu štelo, da taki zavezujoči pravni učinki izhajajo, na eni strani, iz prepovedi letenja iz člena 3d Uredbe št. 833/2014, ki se splošno uporablja in katere določbe morajo izvajati države članice, in na drugi strani, iz posamičnih ukrepov za njeno izvajanje ter, natančneje, iz zavrnitve načrtov leta posameznih operatorjev zrakoplovov, za katero je bila pristojnost podeljena državam članicam, v njihovem imenu pa jo je v skladu s členom 3e te uredbe izvajala organizacija Eurocontrol.
61 Po mnenju Splošnega sodišča pa prepoved letenja iz tega člena 3d, ki ima zavezujoče pravne učinke za tretje osebe, ne more izhajati iz akta, ki bi ga bilo mogoče pripisati Komisiji. Kot je v bistvu razvidno iz točk od 45 do 48 izpodbijanega sklepa, naj bi Komisija s pripravo zadevnega seznama, pri čemer je delovala skupaj z Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in sodelovala z organi držav članic, namreč zgolj usklajevala pretok informacij iz različnih virov o zrakoplovih, ki jih nadzirajo ali zakupijo ruske osebe ali subjekti, za katere bi lahko veljala prepoved letenja iz člena 3d navedene uredbe, da bi se olajšalo izvajanje tega člena.
62 Splošno sodišče je v zvezi s tem v točki 47 izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je Komisija, ker na podlagi člena 3d Uredbe št. 833/2014 ni pristojna za uvedbo prepovedi letenja zrakoplovov, za katere se uporablja ta člen, pri opravljanju vloge zbiralca in posrednika informacij državam članicam zgolj pomagala pri opravljanju njihovih nalog, tako da so prav zadnjenavedene tiste, ki sprejemajo usklajene odločitve glede obdelave posameznih načrtov leta. Splošno sodišče navaja, da iz tega izhaja, da niti priprava zadevnega seznama niti posledično uvrstitev posameznih zrakoplovov na ta seznam nista del domnevne odločbe, ki bi jo sprejela Komisija ali bi bila sprejeta v njenem imenu in ki bi imela zavezujoče pravne učinke, ki bi vplivali na pritožničin pravni položaj.
63 Kar zadeva, prvič, pravni okvir, v katerega spada sporna odločitev, pa je treba navesti, da niti na podlagi splošnega obsega določb člena 3d Uredbe št. 833/2014 niti na podlagi ugotovitve, da te določbe lahko vključujejo izvedbene ukrepe, ki jih morajo sprejeti pristojni nacionalni organi, zlasti v okviru obdelave načrtov letov posameznih operatorjev zrakoplovov, za katere velja prepoved letenja iz tega člena, ni mogoče izključiti, da je sporna odločitev akt, zoper katerega je mogoče vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU. Ta obseg in ta ugotovitev namreč ne preprečujeta, da bi mehanizem, ki sta ga Komisija in EASA ob sodelovanju držav članic vzpostavili za usklajevanje pretoka informacij iz različnih virov o zrakoplovih, ki jih nadzirajo ali zakupijo ruske osebe ali subjekti, lahko privedel do sprejetja aktov na ravni Unije, katerih namen bi bil ustvariti zavezujoče pravne učinke v zvezi z vključitvijo zrakoplovov posameznih operatorjev zrakoplovov med zrakoplove, za katere velja ta prepoved letenja iz navedenega člena 3d, in ki bi jih bilo mogoče pripisati Komisiji.
64 Res je, da člen 3d in člen 3e te uredbe ne določata izrecno, da mora Komisija po presoji merila „nadzora“, ki ga izvaja ruska fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ nad operatorji zrakoplovov iz člena 3d navedene uredbe, zadevne posamezne operatorje zrakoplovov uvrstiti na zadevni seznam. Vendar je v prvem stavku člena 3e(1) iste uredbe, v skladu s katerim „[u]pravitelj omrežja, ki ga imenuje Komisija v skladu [z] Izvedbenim sklepom [2019/709], podpira Komisijo in […] države članice pri izvajanju člena 3d [Uredbe št. 833/2014] in zagotavljanju skladnosti z njim“, ne da bi bila z njim na Komisijo prenesena izvedbena pooblastila, vseeno omenjen obstoj nekaterih odgovornosti, ki jih mora Komisija prevzeti v okviru izvajanja tega člena 3d. Poleg tega je iz povezane razlage obeh stavkov člena 3e(1) te uredbe razvidno, da so te odgovornosti povezane z nalogami, ki so organizaciji Eurocontrol kot upraviteljici omrežja zaupane v skladu s tem členom 3e in ki zajemajo zlasti zavrnitev vseh načrtov, ki jih predložijo operatorji zrakoplovov za opravljanje dejavnosti na ozemlju Unije, ki pomenijo kršitev navedene uredbe.
65 Zato s pravnim okvirom, v katerega je umeščena sporna odločitev, ni bilo mogoče veljavno upravičiti tega, da je Splošno sodišče sporno odločitev opredelilo kot akt, zoper katerega ni mogoče vložiti ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU.
66 Poleg tega člen 291(2) PDEU določa prav prenos izvedbenih pooblastil na Komisijo ali Svet, kadar so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, pod pogoji, opredeljenimi v tej določbi. Sodišče je razsodilo, da člen 215 PDEU ne nasprotuje temu, da se z uredbo, sprejeto na podlagi tega člena, Komisiji ali Svetu podelijo izvedbena pooblastila na področju omejevalnih ukrepov pod pogoji, opredeljenimi v členu 291(2) PDEU, tako za pripravo izvedbenih pravil kot za uporabo pravil v posameznih primerih s posamičnimi akti (glej v tem smislu sodbo z dne 1. marca 2016, National Iranian Oil Company/Svet, C‑440/14 P, EU:C:2016:128, točke od 34 do 36). Izvajanje člena 3d Uredbe št. 833/2014, ki določa, da se vsem zrakoplovom, za katere veljajo merila iz tega člena, prepove „pristanek na ozemlju Unije, vzlet z njega ali njegov prelet“, pa zahteva take enotne pogoje za izvajanje na ravni Unije.
67 Kar zadeva, drugič, pristojnosti institucije Unije, ki je avtorica zadevnega akta, je treba navesti, da v nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče ugotovilo v točki 47 izpodbijanega sklepa, na podlagi ugotovitve, da Komisija ni bila pristojna za uvedbo prepovedi letenja zrakoplovov, za katere se uporablja člen 3d Uredbe št. 833/2014, ni mogoče izključiti, da je Komisija sprejela akt, katerega zavezujoč pravni učinek je uvedba te prepovedi letenja za zrakoplove posameznih operatorjev zrakoplovov, ali da je ta bil sprejet v njenem imenu.
68 Takšen pristop bi namreč privedel do tega, da bi bili akti Unije, pri katerih obstaja razlog nezakonitosti, ki se nanaša na nepristojnost institucije, ki jih je sprejela, izvzeti iz nadzora sodišča Unije, saj naj ti akti iz tega razloga ne bi bili akti, zoper katere je mogoče vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU. Tak rezultat ne bi bil združljiv s sistematiko člena 263 PDEU, ki v drugem odstavku določa, da je Sodišče na podlagi tega člena pristojno za odločanje o vloženih tožbah, zlasti „zaradi nepristojnosti“.
69 Kar zadeva, tretjič, dejanski okvir, v katerega je umeščena sporna odločitev, je Splošno sodišče v točkah od 50 do 52 izpodbijanega sklepa sicer preučilo pritožničine kontekstualne trditve, ki se nanašajo na „dejansko ravnanje“ GD za mobilnost in promet, organizacije Eurocontrol in Zvezne republike Nemčije, pri čemer je še posebej presojalo elektronski sporočili z dne 28. marca in 25. aprila 2023, ki ju je poslal uslužbenec tega GD prek namenskega poštnega predala in ki sta bili priloženi v prilogi A.2 oziroma prilogi A.4 k tožbi na prvi stopnji, vendar je v točki 49 tega sklepa menilo, da te trditve ne omajajo ugotovitve iz točke 48 navedenega sklepa, da sporna odločitev nima zavezujočih pravnih učinkov, ki bi vplivali na pritožničin pravni položaj.
70 V nasprotju s tem, kar je razvidno iz točke 50 izpodbijanega sklepa, pa elektronski sporočili, ki ju je uslužbenec GD za mobilnost in promet poslal prek namenskega poštnega predala, namigujeta na „odločitve“, ki jih je med drugim sprejela Komisija, in potrjujejo stališče, da pojasnila, ki jih je ta uslužbenec Komisije podal v zvezi z razlogi, ki upravičujejo vključitev pritožničinih dveh zrakoplovov na zadevni seznam in njuno ohranitev na tem seznamu, izhajajo iz enotnega in usklajenega stališča, sprejetega na ravni Unije, v zvezi z vključitvijo teh dveh zrakoplovov na zadevni seznam, ki ga je mogoče pripisati Komisiji.
71 Iz elektronskih sporočil uslužbenca GD za mobilnost in promet z dne 28. marca in 25. aprila 2023, priloženih v prilogi A.2 oziroma v prilogi A.4 k tožbi na prvi stopnji, ki sta omenjeni v točkah 50 in 51 izpodbijanega sklepa, je namreč razvidno, da je ta uslužbenec Komisije poskrbel za odgovor – prek namenskega poštnega predala – na zahteve po informacijah in ponovnem pregledu, ki jih je pritožnica podala v zvezi z obema zrakoplovoma, tako da ji je predložil razloge za uvrstitev teh dveh zrakoplovov na zadevni seznam ter ji sporočil zavrnitev njenih zahtev po informacijah in ponovnem pregledu.
72 V zvezi s tem je treba pojasniti, na eni strani, da GD za mobilnost in promet v elektronskem sporočilu z dne 28. marca 2023 uporablja navedbe, kot so „we have examined“ (preučili smo), „[t]he following has been established“ (ugotovljeno je bilo naslednje), „we see no other option but to continue with grounding of the aircraft“ (ne vidimo druge možnosti, kot da oba zrakoplova ostaneta prizemljena). Na drugi strani, elektronsko sporočilo GD za mobilnost in promet z dne 25. aprila 2023 vsebuje navedbe, kot sta „we (and the relevant [M]ember States) normally base our decisions“ (naše odločitve (in odločitve zadevnih držav članic) običajno temeljijo na) in „we see no reason to lift the ban on these two aircrafts“ (ne vidimo razloga za odpravo prepovedi, ki velja za ta zrakoplova).
73 Tako je iz teh elektronskih sporočil mogoče sklepati, da je Komisija sama ali skupaj z državami članicami prevzela odgovornost za sprejetje omejevalnih ukrepov zoper pritožnico, tako glede uvrstitve obeh zrakoplovov na zadevni seznam kot glede njune ohranitve na tem seznamu.
74 Ta analiza je, na eni strani, potrjena z elektronskim sporočilom z dne 20. marca 2023, priloženim v prilogi A.1 k tožbi na prvi stopnji, ki je omenjeno v točkah 14 in 52 izpodbijanega sklepa ter v katerem se je organizacija Eurocontrol kot upraviteljica omrežja – v odgovor na pritožničino zahtevo po pojasnilih v zvezi z zavrnitvijo načrta leta za zrakoplov z registracijo EX-88012 – sklicevala na obstoj seznama zrakoplovov, za katere velja člen 3d Uredbe št. 833/2014, ki ji ga je predložila Komisija, in pozvala pritožnico, naj se, če želi, da se zadevni zrakoplov odstrani s tega seznama, prek namenskega poštnega predala, ki ga upravlja GD za mobilnost in promet, obrne na Komisijo.
75 Navedena analiza je, na drugi strani, podprta z elektronskim sporočilom ministrstva za digitalizacijo in promet (Nemčija) z dne 31. julija 2023, ki je bilo v prilogi C.2 priloženo pritožničinim stališčem v zvezi z ugovorom nedopustnosti, ki ga je Komisija podala na prvi stopnji, ter je omenjeno v točkah 31 in 52 izpodbijanega sklepa v odgovor na pritožničino elektronsko sporočilo v zvezi z možnostjo fizičnega dostopa do obeh zrakoplovov zaradi izvedbe vzdrževanja. Predstavnik tega ministrstva je namreč v tem elektronskem sporočilu z dne 31. julija 2023 pojasnil, da je že stopil v stik s Komisijo, da bi pridobil dodatna pojasnila o lastništvu teh dveh zrakoplovov in njuni uvrstitvi na zadevni seznam.
76 Ta elektronska sporočila organizacije Eurocontrol in nemških organov tako potrjujejo analizo, v skladu s katero je imela Komisija odločilno vlogo pri uvrstitvi obeh zrakoplovov med zrakoplove, za katere velja prepoved letenja na podlagi člena 3d Uredbe št. 833/2014.
77 V zvezi s tem je Komisija na obravnavi – v odgovor na vprašanje Sodišča – priznala, da organizacija Eurocontrol nima nobene diskrecijske pravice za odstopanje od navodil držav članic v zvezi z obdelavo načrtov leta zrakoplovov, za katere velja prepoved letenja na podlagi člena 3d Uredbe št. 833/2014. Nasprotno, ta organizacija mora – ob upoštevanju odstopanj iz člena 3d(3) Uredbe št. 833/2014 – v skladu s členom 3e(1), drugi stavek, te uredbe zavrniti vse načrte leta, ki jih predložijo posamezni operatorji zrakoplovov za opravljanje dejavnosti na ozemlju Unije, ki pomenijo kršitev te prepovedi.
78 Iz tega sledi, da uvrstitev obeh zrakoplovov na zadevni seznam, s katero je dokončno določeno stališče Komisije, ki ji ga je mogoče pripisati, nujno zavezuje organizacijo Eurocontrol v okviru obdelave načrtov leta, ki jih je predložila pritožnica, in ima torej zavezujoče pravne učinke vsaj za to organizacijo.
79 Zato je, kot je v bistvu poudaril generalni pravobranilec v točki 73 sklepnih predlogov, navedba operatorjev zrakoplovov na zadevnem seznamu, na katere se nanaša prepoved in katerih načrti letov bodo morda kasneje zavrnjeni, akt, ki ima lastno vsebino in iz katerega neposredno izhajajo zavezujoči pravni učinki za tretje osebe.
80 V teh okoliščinah je iz analize dejanskega okvira, v katerega je umeščena sporna odločitev, razvidno, da v nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče ugotovilo v točkah od 49 do 52 izpodbijanega sklepa, listine, ki so bile vložene v spis na prvi stopnji in jih je Splošno sodišče preučilo, potrjujejo ugotovitev, da je sporna odločitev lahko akt, ki ga je mogoče pripisati Komisiji in s katerim se je zadnjenavedena dokončno izrekla o uvrstitvi obeh zrakoplovov na zadevni seznam.
81 Tako je Splošno sodišče v točkah od 40 do 52 izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na analizo pravnega okvira sprejetja sporne odločitve, na pristojnosti institucije Unije, ki je to odločitev sprejela, in na preučitev pritožničinih trditev glede dejanskega okvira, v katerega je ta odločitev umeščena, napačno uporabilo pravo, ker je dalo prednost okoliščini, da Komisija ni imela potrebnih pooblastil za sprejetje akta, ki se posebej nanaša na prepoved letenja zrakoplovov na zadevnem seznamu, pred sklopom dokazov, ki jih je predložila pritožnica, da bi dokazala, da je Komisija sprejela odločitev z zavezujočimi učinki za tretje osebe glede uvrstitve obeh zrakoplovov na ta seznam.
82 Dodati je treba, da v nasprotju s tem, kar izhaja zlasti iz točk 35, 39, 48 in 53 izpodbijanega sklepa, ugotovitve iz točke 78 te sodbe ni mogoče ovreči z dejstvom – tudi če bi bilo dokazano – da sporna odločitev nima zavezujočih pravnih učinkov, „ki bi vplivali na pritožničin pravni položaj“.
83 Za ugotovitev, ali ima akt, ki ni naslovljen na pritožnico, kot je sporna odločitev, zavezujoče pravne učinke in je zato lahko predmet ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, namreč ni treba preveriti, ali ti akti lahko vplivajo na pritožničin pravni položaj, saj je to preverjanje upoštevno le v okviru preizkusa spoštovanja pogojev dopustnosti iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, v skladu s katerimi lahko ničnostno tožbo zoper akt vloži vsaka oseba, na katero se ta akt neposredno in posamično nanaša, kadar se zadnjenavedena določba uporablja. Izpodbojnost akta je treba torej presojati objektivno, glede na njegovo vsebino, in ne glede na tožečo stranko (glej v tem smislu sodbe z dne 12. julija 2022, Nord Stream 2/Parlament in Svet, C‑348/20 P, EU:C:2022:548, točka 63; z dne 13. februarja 2025, Swissgrid/Komisija, C‑121/23 P, EU:C:2025:83, točka 46, in z dne 10. februarja 2026, WhatsApp Ireland/Evropski odbor za varstvo podatkov, C‑97/23 P, EU:C:2026:81, točka 68).
84 Zato je Splošno sodišče v točkah 35, 39, 48 in 53 izpodbijanega sklepa navedlo in uporabilo napačno pravno merilo, in sicer merilo, ki se nanaša na vprašanje, ali ima zadevni akt zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na pritožničine interese tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj. Splošno sodišče je s tem napačno uporabilo pravo, ker je zamešalo zahteve, ki izhajajo iz prvega oziroma četrtega odstavka člena 263 PDEU.
85 Glede na vse zgoraj navedeno je treba drugemu in tretjemu pritožbenemu razlogu ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti.
Tožba pred Splošnim sodiščem
86 Sodišče v skladu s členom 61 Statuta Sodišča Evropske unije odločitev Splošnega sodišča razveljavi, če je pritožba utemeljena. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko samo dokončno odloči o zadevi ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.
87 V obravnavani zadevi – kar zadeva prvi, drugi in tretji razlog za nedopustnost, ki jih je Komisija navedla v postopku pred Splošnim sodiščem in s katerimi je Komisija trdila, da sporna odločitev ne obstaja, ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti ničnostno tožbo, in je ni mogoče pripisati Komisiji v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU – stanje postopka to dovoljuje.
88 Natančneje, kar zadeva drugi razlog za nedopustnost, ki ga je Komisija navedla v postopku na prvi stopnji in ki se nanaša na to, da sporna odločitev ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU, iz točke 50 te sodbe izhaja, da je treba za preučitev tega razloga presoditi učinke te odločitve zlasti glede na njeno konkretno vsebino. Ni pa sporno, da navedena odločitev ni bila vložena v spis na prvi stopnji in da Splošno sodišče od strank ni zahtevalo, naj jo predložijo.
89 V teh okoliščinah je bila Komisija z ukrepom procesnega vodstva, sprejetim 10. septembra 2025 na podlagi člena 62(1) Poslovnika, pozvana, naj odgovori na vprašanja za pisni odgovor, ki se nanašajo med drugim na predložitev izvlečka iz sporne odločitve v delu, v katerem se ta odločitev nanaša na oba zrakoplova, ali – če ta odločitev ne obstaja – na predložitev zadevnega seznama, ki ga je Komisija posredovala organizaciji Eurocontrol in ki je bil naveden v elektronskem sporočilu organizacije Eurocontrol z dne 20. marca 2023.
90 Komisija je 7. oktobra 2025 odgovorila na vprašanja, ki ji jih je postavilo Sodišče, pri čemer je trdila, da „odločitev“ ne obstaja, in predložila izvleček z zadevnega seznama, ki pa po njenem mnenju nima značilnosti „odločitve“.
91 Po tem ukrepu procesnega vodstva in obravnavi z dne 17. decembra 2025, na kateri so stranke lahko kontradiktorno razpravljale o dejanskih in pravnih elementih, upoštevnih za analizo tega, ali je sporna odločitev akt, ki ga je mogoče izpodbijati, ima Sodišče torej na voljo elemente, potrebne za dokončno odločitev o drugem razlogu za nedopustnost, ki ga je Komisija navedla v postopku na prvi stopnji.
92 Komisija je v odgovoru na navedeni ukrep procesnega vodstva predložila izvleček, ki ni zaupne narave, z zadevnega seznama, ki vsebuje uvrstitev obeh zrakoplovov, ki je za vsakega od njiju zapisana tako:
„22.02.2023: Odločitev Komisije, da zrakoplov uvrsti na potrjeni seznam na podlagi dokazov, ki so jih nemški organi zbrali med pregledom, in drugih virov; družba Global 8 Airlines […] zagotavlja storitve za potnike, organizirane lete iz Rusije prek Minska v Evropsko unijo; znotraj Rusije, znotraj Unije. Takšno opravljanje dejavnosti prav tako ni v skladu s pravili ‚varnostnega seznama‘ […].“
93 Ta izvleček se izrecno nanaša na „odločitev“, ki jo je sprejela „Komisija“, z dne „22. februarja 2023“ v zvezi z uvrstitvijo obeh zrakoplovov na ta seznam, v kateri so navedeni razlogi za uvrstitev teh dveh zrakoplovov na navedeni seznam, pri čemer so opredeljeni posebni in konkretni razlogi, iz katerih je bilo treba za navedena zrakoplova sprejeti omejevalne ukrepe.
94 Zato tako iz navedenega izvlečka, v katerem je navedena sporna odločitev, kot iz razlogov, navedenih v točkah od 59 do 80 te sodbe, izhaja, da je ta odločitev akt, ki ima zavezujoče pravne učinke za tretje osebe, ne glede na to, ali je bila posledica navedene odločitve bistvena sprememba pritožničinega pravnega položaja.
95 Ker je Komisija na obravnavi pred Sodiščem trdila, da njen kolegij ni sprejel nobene „odločitve“, s katero bi bila posebej za oba zrakoplova uvedena prepoved letenja iz člena 3d Uredbe št. 833/2014, zadostuje opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso dejstvo, da akt nima oblike formalne odločitve Komisije, ni odločilno za njegovo opredelitev kot izpodbojni akt v smislu člena 263 PDEU (glej v tem smislu sodbi z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 9, in z dne 17. julija 2008, Athinaïki Techniki/Komisija, C‑521/06 P, EU:C:2008:422, točki 44 in 59).
96 Posledično je treba zavrniti drugi razlog za nedopustnost, ki ga je navedla Komisija in ki se nanaša na to, da sporna odločitev ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU, ter posledično prvi razlog za nedopustnost, ki ga je navedla navedena institucija in ki se nanaša na to, da ta odločitev ne obstaja in da je nikakor ni mogoče opredeliti, pa tudi tretji razlog za nedopustnost, ki ga je navedla navedena institucija in ki se nanaša na to, da domnevnih učinkov navedene odločitve ni mogoče pripisati Komisiji, temveč državam članicam.
97 Vendar stanje postopka ne dovoljuje dokončne odločitve o sporu glede četrtega, petega in deloma šestega razloga za nedopustnost, ki jih je uveljavljala Komisija, glede pogojev za dopustnost iz člena 263, četrti odstavek, PDEU ter glede vprašanja pristojnosti Komisije za sprejetje sporne odločitve, ker ti vidiki spora zahtevajo pravne in dejanske presoje, ki jih Splošno sodišče ni opravilo, in ker navedeni vidiki v okviru pritožbenega postopka niso bili obravnavani.
98 Natančneje, kar zadeva šesti razlog za nedopustnost, ki ga navaja Komisija, je Splošno sodišče preučilo le trditev Komisije, da je tožba – ob upoštevanju splošne prepovedi opravljanja letov v Uniji iz varnostnih razlogov, ki velja za letalske prevoznike, vpisane v register Kirgiške republike, na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1543/2006 z dne 12. oktobra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 910/2006 (UL 2006, L 283, str. 27) – brezpredmetna, pri čemer je to trditev v točki 34 izpodbijanega sklepa zavrnilo, vendar z njo ta razlog nedopustnosti ni izčrpan.
99 Poleg tega je treba, kar zadeva četrti in peti razlog za nedopustnost, ki ju je navedla Komisija, navesti, da Splošno sodišče ni preučilo njenih trditev, da je bila, na eni strani, tožba na prvi stopnji vložena zoper napačen akt in pri sodišču, ki ni pristojno za odločanje o njej, ter na drugi strani in vsekakor, da bi bilo treba to tožbo – če bi bila vložena zoper upoštevni akt – zavreči kot prepozno.
100 Splošno sodišče prav tako ni preučilo, na eni strani, pogojev dopustnosti iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, ki pomenijo procesno predpostavko javnega reda, ki jo lahko sodišča Unije vedno preizkusijo, tudi po uradni dolžnosti (sodba z dne 27. februarja 2014, Stichting Woonpunt in drugi/Komisija, C‑132/12 P, EU:C:2014:100, točka 45 in navedena sodna praksa), niti, na drugi strani, utemeljenosti tožbe, vložene pred njim, in zlasti vprašanja pristojnosti avtorja akta, ki je sama razlog javnega reda (sodba z dne 14. decembra 2016, SV Capital/EBA, C‑577/15 P, EU:C:2016:947, točka 32 in navedena sodna praksa).
101 Zato je treba ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila Komisija, zavrniti v delu, v katerem se nanaša na prvi, drugi in tretji razlog, v preostalem pa zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču.
Stroški
102 Ker se zadeva vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Sklep Splošnega sodišča Evropske unije z dne 29. aprila 2024, Global 8 Airlines/Komisija (T‑277/23, EU:T:2024:285), se razveljavi.
2. Ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila Evropska komisija, se zavrne v delu, v katerem se nanaša na njen prvi, drugi in tretji razlog.
3. V preostalem delu se zadeva vrne v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije.
4. Odločitev o stroških se pridrži.
Podpisi
* Jezik postopka: angleščina.