|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/657 |
31.3.2025 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2025/657
z dne 17. marca 2025
o potrditvi zadovoljive izpolnitve pogojev za plačilo tretjega obroka nepovratne finančne podpore in podpore v obliki posojila iz načrta za Ukrajino v okviru instrumenta za Ukrajino
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Steber I instrumenta za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: instrument) daje Ukrajini na voljo finančno podporo v višini do 38 270 000 000 EUR za obdobje 2024–2027 v obliki nepovratne podpore in posojil. Financiranje v okviru stebra I se dodeljuje predvsem na podlagi načrta za Ukrajino v okviru instrumenta za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: načrt). Načrt določa program reform in naložb za Ukrajino ter kvalitativne in kvantitativne korake, ki so povezani s financiranjem v okviru stebra I instrumenta. |
|
(2) |
Svet je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2024/792 sprejel Izvedbeni sklep (EU) 2024/1447 (2) o odobritvi ocene načrta. Časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta, vključno s kvalitativnimi in kvantitativnimi koraki, ki so povezani s financiranjem v okviru stebra I instrumenta, je določen v Prilogi k navedenemu sklepu. |
|
(3) |
Skupna vsota finančnih sredstev, ki so na voljo za načrt na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1447, znaša 32 270 000 000 EUR, od tega 5 270 000 000 EUR v obliki nepovratne finančne podpore in do 27 000 000 000 EUR v obliki posojila. |
|
(4) |
V skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (EU) 2024/792 je bilo Ukrajini izplačanih 6 000 000 000 EUR kot izredno premostitveno financiranje in 1 890 000 000 EUR v obliki predhodnega financiranja, ki predstavlja predplačilo v višini 7 % podpore v obliki posojila, do katere je Ukrajina upravičena v okviru načrta. |
|
(5) |
V skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) 2024/792 je bilo Ukrajini v prvih dveh obrokih v okviru načrta izplačanih 8 221 521 428 EUR, od tega je bilo 3 000 000 000 EUR izplačanih v obliki nepovratne finančne podpore, 5 221 521 428 EUR pa v obliki posojil. V skladu s sporazumom o posojilu, sklenjenim med Unijo in Ukrajino na podlagi člena 22 Uredbe (EU) 2024/792, je bilo za obračun predhodnega financiranja posojila od prvih dveh obrokov uporabljenih 393 017 742 EUR. |
|
(6) |
V skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2024/792 je Ukrajina 15. januarja 2025 predložila ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo tretjega obroka nepovratne finančne podpore in podpore v obliki posojila v višini 3 717 741 935 EUR, kot je določeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2024/1447. Zahtevku so bili priloženi številni dokumenti, ki dokazujejo zadovoljivo izpolnitev ustreznih korakov, ter drugi dokumenti, ki se zahtevajo v skladu s členom 12 okvirnega sporazuma, členom 5 sporazuma o financiranju oziroma členom 6 sporazuma o posojilu, sklenjenih med Unijo in Ukrajino na podlagi členov 9, 10 oziroma 22 Uredbe (EU) 2024/792. |
|
(7) |
V skladu z Izvedbenim sklepom (EU) 2024/1447 je Ukrajina skupaj z zahtevkom za plačilo predložila ustrezno utemeljitev zadovoljive izpolnitve 13 korakov, ki jih je bilo treba izvesti do četrtega četrtletja leta 2024. Teh 13 korakov se nanaša na različne reforme iz načrta pod poglavji o upravljanju javnih financ, pravosodnem sistemu, upravljanju javnih sredstev, človeškem kapitalu, poslovnem okolju, decentralizaciji in regionalni politiki, energetskem sektorju, prometu, agroživilskem sektorju ter upravljanju kritičnih surovin. Zakonodaja o izboljšanju ureditve v primeru insolventnosti, za zagotovitev neodvisnosti ukrajinske nacionalne regulativne komisije za energijo in gospodarske javne službe, o državnem kmetijskem registru in reviziji nacionalnega programa za razvoj baze mineralnih virov je začela veljati. Sprejeta je bila politika državnega lastništva in dokončana je bila triaža podjetij v državni lasti. Sprejeti sta bili strategija za reformo psihonevroloških ustanov in drugih izvajalcev institucionalnega varstva ter deinstitucionalizacijo oskrbe invalidov in starejših oseb ter strategija za otroke. Ukrajina je sprejela tudi: resolucijo za ponovno uvedbo ukrepov za nadzor trga in nadzora neživilskih proizvodov, resolucije za razvoj urbanističnega načrtovanja na lokalni ravni, revidirano nacionalno prometno strategijo Ukrajine, strategijo za razvoj in razširitev mejne infrastrukture na mejah z državami članicami EU in Republiko Moldavijo ter strategijo za kmetijstvo in razvoj podeželja. Uveden je bil tržni okvir za energijo iz obnovljivih virov. |
|
(8) |
Komisija je v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) 2024/792 podrobno ocenila zahtevek Ukrajine, in dala pozitivno oceno v zvezi z zadovoljivo izpolnitvijo 13 kvalitativnih in kvantitativnih korakov za tretji obrok, ki so določeni v Prilogi k temu sklepu. Ta pozitivna ocena je bila opravljena v okviru izvajanja načrta. Proces pristopa k EU bo spodbujal nadaljnje usklajevanje s pravnim redom EU. |
|
(9) |
Komisija je ocenila, da Ukrajina še naprej izpolnjuje osnovni pogoj za podporo Unije iz člena 5 Uredbe (EU) 2024/792. Ukrajina zlasti še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. |
|
(10) |
Zato bi bilo treba v tem sklepu potrditi, da so ustrezni pogoji za plačilo tretjega obroka v okviru načrta zadovoljivo izpolnjeni. |
|
(11) |
Glede na težke fiskalne razmere, s katerimi se sooča Ukrajina, je izjemno pomembno, da se sredstva izplačajo čim prej. Zaradi nujnosti razmer in za pospešitev postopka bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije in bi se moral uporabljati od datuma sprejetja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zadovoljiva izpolnitev ustreznih pogojev za plačilo tretjega obroka v višini 3 717 741 935 EUR iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2024/1447 se v skladu z oceno, ki jo je Komisija predložila v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2024/792, priloženo temu sklepu, potrdi.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od datuma sprejetja.
V Bruslju, 17. marca 2025
Za Svet
predsednica
K. KALLAS
(1) UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj.
(2) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2024/1447 z dne 14. maja 2024 o odobritvi ocene načrta za Ukrajino (UL L, 2024/1447, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1447/oj).
PRILOGA
Ocena zadovoljive izpolnitve korakov, povezanih s tretjim obrokom v okviru načrta za Ukrajino
POVZETEK
V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2024/792 z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino je Ukrajina 15. januarja 2025 predložila zahtevek za plačilo tretjega obroka v okviru načrta za Ukrajino (1). V podporo zahtevku za plačilo je utemeljila zadovoljivo izpolnitev vseh 13 korakov iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta (EU) 2024/1447 z dne 14. maja 2024 o odobritvi ocene načrta za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: Priloga k Izvedbenemu sklepu Sveta) (2).
Na podlagi informacij, ki jih je predložila Ukrajina, se šteje, da je vseh 13 korakov zadovoljivo izpolnjenih.
V okviru poglavja C.2 o upravljanju javnih financ je bil sprejet strateški načrt za digitalizacijo državne davčne službe. V okviru poglavja C.3 o pravosodnem sistemu je začela veljati zakonodaja o izboljšanju ureditve v primeru insolventnosti. V okviru poglavja C.6 o upravljanju javnih sredstev je bila sprejeta politika državnega lastništva, dokončana pa je bila tudi triaža podjetij v državni lasti. V okviru poglavja C.7 o človeškem kapitalu sta bili sprejeti strategija za reformo psihonevroloških ustanov in drugih izvajalcev institucionalnega varstva ter deinstitucionalizacijo oskrbe invalidov in starejših oseb; ter strategija za otroke. V okviru poglavja C.8 o poslovnem okolju je bila sprejeta resolucija za ponovno uvedbo ukrepov za nadzor trga in nadzora neživilskih proizvodov. V okviru poglavja C.9 o decentralizaciji in regionalnih politikah so bile sprejete resolucije za razvoj urbanističnega načrtovanja na lokalni ravni. V okviru poglavja C.10 o energiji je bil uveden tržni okvir za energijo iz obnovljivih virov in veljati je začela zakonodaja za zagotovitev neodvisnosti nacionalne regulativne komisije za energijo in gospodarske javne službe. V okviru poglavja C.11 o prometu sta bili sprejeti revidirana nacionalna prometna strategija ter strategija za razvoj in razširitev mejne infrastrukture na mejah z državami članicami EU in Republiko Moldavijo. V okviru poglavja C.12 o agroživilskem sektorju je bila sprejeta strategija za kmetijstvo in razvoj podeželja, veljati pa je začela tudi zakonodaja o državnem kmetijskem registru. V okviru poglavja C.13 o upravljanju kritičnih surovin je začela veljati zakonodaja o reviziji nacionalnega programa za razvoj baze mineralnih virov.
Korak 2.1
|
Naziv koraka: Sprejetje strateškega načrta za digitalizacijo državne davčne službe |
||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Izboljšano upravljanje prihodkov |
||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 2.1 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje strateškega načrta za digitalni razvoj, digitalno preobrazbo in digitalizacijo ukrajinske državne davčne službe v skladu s priporočili nacionalne strategije za prihodke za obdobje 2024–2030.“ Korak 2.1 je drugi korak pri izvajanju reforme 1 poglavja 2 (upravljanje javnih financ). Pred tem je bil izveden korak 2.2 (sprejetje strateškega načrta za digitalizacijo državne carinske službe), ki je bil pozitivno ocenjen v drugem četrtletju leta 2024. |
||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 2.1. Cilj reforme 1 poglavja 2 (upravljanje javnih financ) je povečati mobilizacijo domačih prihodkov z izboljšanjem učinkovitosti in uspešnosti davčne in carinske uprave. V ta namen je ministrstvo za finance z odlokom št. 660 z dne 24. decembra 2024 sprejelo strateški načrt za digitalizacijo ukrajinske državne davčne službe do leta 2030. Cilj strateškega načrta je okrepiti delovanje davčne uprave in njeno zmogljivost zagotavljanja storitev z nadgradnjo njenega ekosistema digitalne infrastrukture. Strateški načrt določa ključne prednostne naloge in povezane projekte za digitalni razvoj državne davčne službe v skladu z ukrajinskim davčnim zakonikom in nacionalno strategijo za prihodke za obdobje 2024–2030. Ključne prednostne naloge so: (i) izboljšati izpolnjevanje obveznosti davkoplačevalcev; (ii) spodbujati preglednost; (iii) izboljšati kakovost in upravljanje podatkov; (iv) uskladiti digitalne sisteme z digitalnimi sistemi EU in (v) okrepiti varnost podatkov. V načrtu je opredeljenih 26 projektov, ki jih je treba izvesti v naslednjih petih letih, da bi se lažje izpolnile zastavljene prednostne naloge. Namen teh projektov je izboljšati obstoječe informacijske sisteme ali uvesti nove. Za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti davkoplačevalcev in povečanje splošne davčne osnove je v načrtu predvidena uvedba avtomatiziranega sistema upravljanja in revizije na podlagi tveganja, namenjenega prepoznavanju davkoplačevalcev z visokim tveganjem in ocenjevanju tveganj neizpolnjevanja obveznosti. V načrtu so predvidene tudi izboljšave pri elektronskem vnaprejšnjem izpolnjevanju davčnih napovedi, da bi se olajšalo davčno poročanje. Za spodbujanje preglednosti bo uveden sistem upravljanja informacij, ki bo zagotavljal podatke o davčnem statusu davkoplačevalcev v realnem času. Vzpostavitev enotnega elektronskega skladišča za shranjevanje podatkov bi morala prispevati k izboljšanju kakovosti, upravljanja in uporabe podatkov. Povezava s sistemom izmenjave informacij o DDV (VIES) in sistemom za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (EMCS) bi morala Ukrajini pomagati pri nadaljnji uskladitvi njenih digitalnih sistemov z digitalnimi sistemi EU. Strateški načrt vključuje revizijsko klavzulo za zagotovitev usklajenosti z morebitnim razvojem na ravni EU, kar zadeva digitalne sisteme na področju davčne uprave, vključno s sistemoma VIES in EMCS. |
||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 3.6
|
Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje o izboljšanju ureditve v primeru insolventnosti |
||||||||||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Reforme na področju insolventnosti in izvrševanja sodnih odločb |
||||||||||||||
|
Vir financiranja: nepovratna podpora |
||||||||||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 3.6 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Začetek veljavnosti zakona o izboljšanju ureditve v primeru insolventnosti in ustrezne sekundarne zakonodaje, ki uvaja sistem za preprečevanje insolventnosti in orodje za zgodnje opozarjanje za pravne subjekte in podjetnike v skladu z načeli Direktive (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132. Nova zakonodaja se osredotoča na naslednja glavna področja:
Korak 3.6 je prvi od petih korakov pri izvajanju reforme 2 poglavja 3 (pravosodni sistem). Sledijo mu korak 3.8 (ki ga je treba izvesti do drugega četrtletja 2025) glede izboljšanja izvrševanja sodnih odločb; korak 3.9 (ki ga je treba izvesti do četrtega četrtletja leta 2025) glede sistema zbiranja podatkov o izvrševanju sodnih odločb; korak 3.7 (ki ga je treba izvesti do prvega četrtletja leta 2026) glede poenostavitve postopkov v primeru insolventnosti za mala in srednja podjetja (MSP); ter korak 3.10 (ki ga je treba izvesti do drugega četrtletja leta 2026) glede posodobitve informacijskega sistema za izvrševanje sodnih odločb. |
||||||||||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||||||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 3.6. Ukrajinski parlament je 19. septembra 2024 sprejel zakon št. 3985-IX. 4. decembra 2024 je sprejel zakon št. 4114-IX o spremembi datuma začetka veljavnosti določb zakona. Na podlagi te spremembe je zakon začel veljati 1. januarja 2025, ustrezna sekundarna zakonodaja pa je sledila med 4. decembrom 2024 in 1. januarjem 2025. Zakon št. 3985-IX uvaja sistem za preprečevanje insolventnosti in orodja za zgodnje opozarjanje za pravne subjekte in podjetnike v skladu z načeli Direktive (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132. Sistem, ki je bil uveden z zakonom, omogoča preprečevanje stečaja in ponovno vzpostavitev solventnosti dolžnikov. To vključuje zlasti: (i) opredelitev tveganj insolventnosti in poročanje o njih; (ii) jasen postopek za začetek in rešitev postopka za preventivno prestrukturiranje; (iii) jasne in celovite zahteve za načrte prestrukturiranja; (iv) imenovanje stečajnega upravitelja; (v) zahtevo, da dolžniki dokažejo sposobnost preživetja podjetja; (vi) izvajanje preskusa največje koristi za upnike; (vii) ukrepe za zaščito dolžnikov (vključno z začasno ustavitvijo izvršilnih ukrepov); (viii) mehanizem vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, za poravnavo terjatev upnikov; (ix) varstvo interesov delavcev; ter (x) poenostavitev postopka za mikro, mala in srednja podjetja. Zakon omogoča zgodnje odkrivanje znakov krize v podjetju. To vključuje pravno obveznost revizorjev, računovodij in vodstva podjetja, da dolžnike obvestijo o kakršnih koli znakih ali nevarnostih insolventnosti. Ministrstvo za pravosodje Ukrajine mora na svojem spletišču objaviti informacije o postopku in instrumentih za zgodnje opozarjanje o tveganjih insolventnosti. Sekundarna zakonodaja posodablja zahteve glede obveznega usposabljanja za stečajne upravitelje, da bi vključevale preventivno prestrukturiranje, pri čemer je cilj povečati ozaveščenost o postopku in spodbujati njegovo uporabo. Zakon omogoča opredelitev in izvajanje dodatnih možnosti za ponovno vzpostavitev solventnosti podjetij. To vključuje dodatne ukrepe za zaščito dolžnikov, kar zadeva začasno financiranje, reprofiliranje obveznosti ter nove ukrepe financiranja in zbiranja kapitala v okviru načrta prestrukturiranja. |
||||||||||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 6.1
|
Naziv koraka: Sprejetje politike državnega lastništva in triaže podjetij v državni lasti |
||||||||||||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Sprejetje politike državnega lastništva |
||||||||||||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||||||||||||
|
Ozadje: Zahteva za korak 6.1 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje in objava resolucije kabineta ministrov Ukrajine o odobritvi politike splošnega državnega lastništva in triaže podjetij v državni lasti. Politika državnega lastništva se osredotoča na naslednja glavna področja:
Politika lastništva omogoča izvajanje reform korporativnega upravljanja OECD v podjetjih, ki so operaterji distribucijskega sistema, da bi se izboljšala konkurenca na trgih zemeljskega plina. Triaža podjetij v državni lasti da naslednje rezultate:
Korak 6.1 je edini korak pri izvajanju reforme 1 poglavja 6 (upravljanje javnih sredstev). |
||||||||||||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||||||||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 6.1. Kabinet ministrov Ukrajine je 29. novembra 2024 sprejel politiko državnega lastništva. To je celovit dokument, ki opredeljuje vlogo države pri upravljanju podjetij v državni lasti. V skladu z določbami dokumenta ga je treba obvezno revidirati v enem letu po odobritvi in nato vsaj vsakih pet let. Politika državnega lastništva opredeljuje sklop ciljev javne politike, h katerim morajo prispevati podjetja v državni lasti, kot je zagotavljanje blaga in storitev za zadovoljitev potreb državljanov ter prispevanje k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in socialni blaginji. Poleg tega morajo podjetja v državni lasti prispevati k varstvu okolja, energijski učinkovitosti in digitalizaciji. Ukrajinsko primarno pravo določa glavne odgovornosti vladnih subjektov pri upravljanju podjetij v državni lasti. V politiki državnega lastništva so nadalje opisane vloge vladnih organov in ustreznih deležnikov, kot sta protimonopolni odbor in sklad za državno premoženje, v različnih postopkih, povezanih z upravljanjem državnega premoženja. Vključena je podrobna dodelitev odgovornosti (npr. za triažne operacije, privatizacijo, uporabo načel korporativnega upravljanja in oceno uspešnosti podjetij v državni lasti). V okviru triaže ministrstvo za gospodarstvo usklajuje prispevke resornih ministrstev in deležnikov za pripravo triaže, kabinet ministrov pa je odgovoren za njeno uradno odobritev in potrditev. Z ukrajinskim parlamentom potekajo tudi posvetovanja o odobritvi seznama podjetij v državni lasti, ki morajo ostati pod državnim lastništvom. V politiki državnega lastništva je opisana tudi vloga ministrstva za finance v celotnem postopku. Politika državnega lastništva določa splošno utemeljitev in cilje za ohranitev podjetij v državni lasti pod državnim nadzorom. Pri tem se sklicuje na tveganje nedelovanja trga in naravnih monopolov ter na potrebo po zagotavljanju nacionalne varnosti in obrambe. Upravni subjekti podjetij v državni lasti morajo dokazati skladnost s cilji in razlogi, določenimi v politiki državnega lastništva, da bi podjetje ostalo pod državnim nadzorom. Politika državnega lastništva določa dolgoročne in vsevladne prednostne naloge za lastništvo podjetij v državni lasti, s čimer se zagotavlja ustrezno upravljanje državnega premoženja. To vključuje oblikovanje zahtev glede preglednosti in poročanja za podjetja v državni lasti; postopke in cilje za ocenjevanje dejavnosti podjetij v državni lasti; ter postopke za zagotavljanje skladnosti s konkurenčno nevtralnostjo in ureditvijo korporativnega upravljanja. Dokument nadalje določa cilje v zvezi z upravljanjem državnega premoženja v času vojnega stanja, določen je pa tudi posebni kratkoročni cilj glede zagotavljanja nacionalne varnosti. Kabinet ministrov Ukrajine je skupaj s politiko državnega lastništva sprejel plačno politiko za člane nadzornih svetov podjetij v državni lasti in njihove vodstvene delavce ter državno dividendno politiko. Plačna politika predpisuje enotnejši pristop za različna podjetja v državni lasti. Državna dividendna politika določa splošna načela za določanje obseg in izplačilo dividend podjetij v državni lasti v državni proračun. Politika državnega lastništva vključuje zavezo Ukrajine, da bo izvedla reforme korporativnega upravljanja OECD pri operaterjih distribucijskih sistemov, da bi se izboljšala konkurenca na trgih zemeljskega plina. Za nadaljnji razvoj te zaveze se je kabinet ministrov seznanil s časovnim načrtom za ustanovitev ločenega in neodvisnega pravnega subjekta z neodvisnim nadzornim odborom, ki upravlja operaterje distribucijskih sistemov, v skladu z načeli korporativnega upravljanja. Politika državnega lastništva določa tudi korake v postopku triaže. Na podlagi tega je kabinet ministrstev uradno sprejel triažo podjetij v državni lasti. To vključuje: (i) seznam podjetij v državni lasti, ki morajo ostati pod državnim lastništvom; (ii) seznam podjetij v državni lasti, katerih privatizacija je začasno ustavljena zaradi vojnega stanja; ter (iii) seznam podjetij v državni lasti, katerih premoženje bo pod nadzorom sklada za državno premoženje za privatizacijo ali likvidacijo. Kot je opredeljeno v politiki državnega lastništva, bo sklad za državno premoženje nato sestavil ločena seznama, in sicer enega za podjetja v državni lasti, ki so v postopku privatizacije, in enega za podjetja v postopku likvidacije. |
||||||||||||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 7.5
|
Naziv koraka: Sprejetje strategije za reformo psihonevroloških ustanov in drugih izvajalcev institucionalnega varstva ter deinstitucionalizacijo oskrbe invalidov in starejših oseb ter strategije za zagotavljanje pravice vsakega otroka v Ukrajini do odraščanja v družinskem okolju za obdobje 2024–2028 |
||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 5. Izboljšana socialna infrastruktura in deinstitucionalizacija |
||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 7.5 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje odloka kabineta ministrov o odobritvi strategije za reformo psihonevroloških ustanov in drugih izvajalcev institucionalnega varstva ter deinstitucionalizacijo oskrbe invalidov in starejših oseb ter odloka kabineta ministrov o odobritvi strategije za zagotavljanje pravice vsakega otroka v Ukrajini do odraščanja v družinskem okolju za obdobje 2024–2028. Strategiji se osredotočata na naslednja glavna področja:
Korak 7.5 je edini korak pri izvajanju reforme 5 poglavja 7 (človeški kapital). |
||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 7.5. Kabinet ministrov je 26. novembra 2024 sprejel strategijo za zagotavljanje pravice vsakega otroka v Ukrajini do odraščanja v družinskem okolju za obdobje 2024–2028 in operativni načrt ukrepov za njeno izvajanje za obdobje 2024–2026. Cilj strategije je zagotoviti, da lahko vsak otrok izkoristi svojo pravico do odraščanja v varnem in podpornem družinskem okolju, in sicer z vzpostavitvijo sistema podpore za otroke in družine z otroki, ponovno vključitvijo otrok v družino in razvojem družinskih oblik vzgoje (vključno z rejniško oskrbo, skrbništvom in posvojitvijo). Strategija temelji na načelu deinstitucionalizacije in načelu, da je družina najboljše okolje za celovit in uravnotežen razvoj otrok. Prizadeva si za družinske oblike vzgoje ter vključuje ukrepe za spremembo zakonodaje in postavitev temeljev za optimalnejše namestitve, pri katerih se upoštevajo koristi in potrebe otrok. Strategija podpira vzgajanje sirot in otrok brez starševske oskrbe, vključno z invalidnimi otroki, v družinskem okolju. Njen cilj je otrokom in družinam zagotoviti podporne storitve, vključno s podporo za specializacijo rejniških družin, da bi jim pomagali zagotoviti ustrezne pogoje za otroke s posebnimi potrebami; ciljno usmerjenimi podpornimi storitvami za otroke (vključno z invalidnimi otroki) in osebe, stare od 14 do 23 let, ki so deležni alternativne oskrbe in vzgoje, da bi jim pomagali samostojno živeti in dejavno sodelovati v družbi. Kabinet ministrov je 24. decembra 2024 sprejel strategijo za reformo psihonevroloških ustanov in drugih izvajalcev institucionalnega varstva ter deinstitucionalizacijo oskrbe invalidov in starejših oseb do leta 2034 ter operativni načrt za izvajanje prve faze strategije za obdobje 2025–2027. Cilj strategije je zagotoviti, da lahko invalidi in starejše osebe uveljavljajo svojo pravico do samostojnega življenja in vključevanja v lokalno skupnost. To vključuje zagotavljanje neoviranega dostopa do potrebnih storitev (npr. izobraževanja, kulture ter socialne, pravne, zdravstvene in psihološke pomoči). Strategija podpira razvoj trga socialnih storitev ter storitev rehabilitacije in pomoči za samostojno življenje, ki jih invalidi in starejše osebe potrebujejo za samostojno življenje v želenem okolju. V njej je priznana vloga družin, njen cilj pa je izboljšati dostop do informacij o razpoložljivih možnostih oskrbe in podpore za informirano odločanje. Strategija podpira izboljšanje kakovosti dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev. Njen cilj je izboljšati postopke in standarde za zagotavljanje takih storitev ter posodobiti sistem za ocenjevanje skladnosti s takimi standardi. |
||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 8.7
|
Naziv koraka: Sprejetje resolucije za ponovno uvedbo ukrepov za nadzor trga in nadzora neživilskih proizvodov, vključno z inšpekcijskim pregledom varnosti proizvodov |
||||||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 5. Usklajevanje zakonodaje in standardov z EU |
||||||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 8.7 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje resolucije kabineta ministrov Ukrajine o spremembah Resolucije št. 303 z dne 13. marca 2022 o prenehanju izvajanja ukrepov državnega nadzora (kontrole) in državnega tržnega nadzora v pogojih vojnega stanja v zvezi z izključitvijo državnega tržnega nadzora iz njenega področja uporabe ter o razveljavitvi Resolucije št. 550 z dne 3. maja 2022 o prenehanju izvajanja državnega nadzora nad neživilskimi proizvodi v pogojih vojnega stanja, da bi se ponovno začeli izvajati ukrepi za nadzor trga in nadzor nad neživilskimi proizvodi, vključno z inšpekcijskimi pregledi varnosti proizvodov.“ Korak 8.7 je prvi od dveh korakov pri izvajanju reforme 5 poglavja 8 (poslovno okolje). Sledi mu korak 8.8 (ki ga je treba izvesti do tretjega četrtletja leta 2025) o sprejetju harmoniziranih standardov za tri skupine industrijskih izdelkov. |
||||||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 8.7. Ukrajina je s sprejetjem treh zaporednih resolucij v celoti obnovila tržni nadzor, kontrolo in inšpekcijske preglede neživilskih proizvodov. S temi resolucijami sta bili spremenjeni resoluciji kabineta ministrov Ukrajine št. 303 z dne 13. marca 2022 in št. 550 z dne 3. maja 2022, da bi se ponovno vzpostavili državni nadzor in kontrola ter inšpekcijski pregledi varnosti neživilskih proizvodov. Z zadevnimi tremi resolucijami so bili tržni nadzor, kontrola in inšpekcijski pregledi postopoma ponovno vzpostavljeni na naslednji način.
|
||||||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 9.6
|
Naziv koraka: Sprejetje resolucij za razvoj urbanističnega načrtovanja na lokalni ravni |
||||||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 3. Razvoj in izvajanje regionalne politike |
||||||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 9.6 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje resolucij s strani kabineta ministrov Ukrajine o odobritvi postopka za vodenje katastra urbanističnega načrtovanja na državni ravni, enotnega državnega registra naslovov, enotnega državnega registra stavb in struktur, enotnega državnega registra upravnih enot, o spremembi resolucij kabineta ministrov Ukrajine, ki urejajo razvoj urbanistične dokumentacije v obliki elektronskih dokumentov, vodenje enotnega državnega elektronskega sistema na področju gradnje, integracije in informacijske interakcije registrov in državnih katastrov.“ Korak 9.6 je drugi in zadnji korak pri izvajanju reforme 3 poglavja 9 (decentralizacija in regionalna politika). |
||||||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||||||
|
Analiza Utemeljitev in dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 9.6. Splošni cilj tega koraka je prispevati k digitalnemu razvoju ukrajinskih ozemelj kot eni od prednostnih nalog državne regionalne politike, politike okrevanja in politike urbanističnega načrtovanja. Kabinet ministrov je sprejel štiri ločene resolucije, ki spreminjajo več drugih resolucij ter nekaj postopkov, klasifikacij in predpisov. Z resolucijo št. 254 z dne 5. marca 2024 so bili odobreni enotni državni register naslovov, enotni državni register stavb in struktur ter enotni državni register upravnih enot. Njen namen je ustvariti usklajene uradne vire informacij v obliki registrov ukrajinskih upravnih enot in ozemelj. Ti registri vsebujejo zlasti informacije o posebnih predmetih (npr. uličnih svetilkah, ograjah in stenah), naslovih in tehničnih značilnostih stavb, struktur in prostorov. Pred tem je imela država dostop le do informacij o uporabi zemljišč (prek državnega zemljiškega katastra), gradbenih dejavnostih (prek registra gradbenih dejavnosti) in pravicah na nepremičninah. Uvedba novih registrov informacij omogoča učinkovitejše sledenje podatkov na državni ravni, s čimer se znižajo potencialno prekomerni stroški in neučinkovitost. V resoluciji št. 613 z dne 30. maja 2024 se je pozivalo k nadaljevanju enotnega državnega elektronskega sistema za vzpostavitev in povezovanje državnih registrov in katastrov ter k izmenjavi podatkov med njimi, da bi se ustrezni postopki uskladili z zakonodajo. Z resolucijo št. 909 z dne 9. avgusta 2024 je bil uveden funkcionalen in integriran informacijski sistem za kataster urbanističnega načrtovanja na državni ravni. Prej je obstajala le majhna mreža funkcionalnih informacijskih sistemov na regionalni in lokalni ravni. Z resolucijo so bili tudi postavljeni temelji za nadaljnjo digitalizacijo postopkov za razvoj, posodobitev, spremembo in odobritev urbanistične dokumentacije v skladu z enotnimi zahtevami. Z resolucijo št. 1557 z dne 31. decembra 2024 so bili spremenjeni postopki in resolucije, ki določajo tehnične specifikacije za elektronske dokumente in različne tehnične klasifikacije, ki se uporabljajo v urbanistični dokumentaciji. |
||||||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 10.2
|
Naziv koraka: Uvedba tržnega okvira za energijo iz obnovljivih virov |
||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Izboljšan regulativni okvir za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in zagotavljanje stabilnega delovanja energetskega sistema |
||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||
|
Ozadje Zahteva za korak 10.2 v opisu koraka v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Začetek veljavnosti na trgu temelječega zakonodajnega in regulativnega okvira za naložbe v obnovljive vire energije v skladu s pravili EU, in sicer za potrebne postopke in dokumente za konkurenčne dražbe. Uvede/spremeni se naslednji zakonodajni akt: Resolucija kabineta ministrov o spremembah resolucije kabineta ministrov št. 1175 z dne 29. decembra 2019 o izboljšanju postopka za izvedbo dražb za razdeljevanje podpornih kvot.“ Korak 10.2 je prvi korak pri izvajanju reforme 2 poglavja 10 (energetski sektor). Sledila mu bosta korak 10.3 (ki ga je treba izvesti do tretjega četrtletja leta 2026) glede zakonodaje za skrajšanje postopkov za izdajo dovoljenj za naložbe v obnovljive vire energije; in korak 10.4 (ki ga je treba izvesti do četrtega četrtletja leta 2025) glede sprejetja časovnega načrta za ločevanje dodatnega prispevka za energijo iz obnovljivih virov od tarife za prenos. |
||||
|
Predloženi dokazi
|
||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 10.2. Cilj te reforme je povečati delež energije iz obnovljivih virov v mešanici energijskih virov Ukrajine. Resolucija št. 232, s katero sta bili spremenjeni ključni resoluciji v zakonodajnem okviru za naložbe v energijo iz obnovljivih virov, je začela veljati 1. marca 2024. S temi spremembami je bil uveden na trgu temelječ zakonodajni in regulativni okvir za naložbe v obnovljive vire energije. V njih je določeno, da se dražbeni postopki uporabljajo samo za dodeljevanje podpore na podlagi mehanizma tržnih premij. Spremembe se nanašajo tudi na potrebne postopke in dokumente za konkurenčne dražbe (npr. pripravo dražbe, določitev zmagovalca na podlagi rezultatov dražbe in oblikovanje letnih kvot za podporo poslovnim subjektom, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije). Na podlagi teh sprememb je treba dražbe organizirati na način, ki med drugim zagotavlja konkurenco med udeleženci; odprtost, preglednost in nediskriminacijo udeležencev; ter zaupnost informacij o udeležencih do konca dražbe v skladu s pravili EU. |
||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 10.10
|
Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje za zagotovitev neodvisnosti nacionalne regulativne komisije za energijo in gospodarske javne službe |
||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 5. Zagotavljanje neodvisnosti nacionalne regulativne komisije za energijo in gospodarske javne službe |
||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||
|
Ozadje Zahteva za korak 10.10 v opisu koraka v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Začetek veljavnosti Zakona o spremembah z dne 24. avgusta 2023 št. 3354-IX o zakonodajni dejavnosti, ki odločbe nacionalne regulativne komisije za energijo in gospodarske javne službe, ki so regulativni pravni akti, izvzema iz postopka državne registracije, določenega z zakonom. Te spremembe se osredotočajo na naslednja glavna področja:
Korak 10.10 je prvi korak pri izvajanju reforme 5 poglavja 10 (energetski sektor). Sledi mu korak 10.11 (ki ga je treba izvesti do četrtega četrtletja leta 2025) o začetku veljavnosti sprememb ukrajinskega zakona o nacionalni regulativni komisiji za energijo in gospodarske javne službe, s katerimi naj bi se dodatno izboljšala neodvisnost nacionalne regulativne komisije za energijo in gospodarske javne službe. |
||||
|
Predloženi dokazi
|
||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 10.10. Splošni cilj te reforme je okrepiti neodvisnost energetskega regulatorja ter zagotoviti učinkovito delovanje in razvoj trgov v energetskem sektorju in sektorju gospodarskih javnih služb. Ukrajinski parlament je 21. avgusta 2024 sprejel ukrajinski zakon št. 3915-IX o spremembah nekaterih ukrajinskih zakonov o ureditvi nekaterih vprašanj uporabe terminologije v energetskem sektorju. Zakon je začel veljati 18. septembra 2024. Splošni cilj zakona je prilagoditi regulativni okvir tehnološkemu razvoju in uskladiti pravne opredelitve s standardi EU. Člen 7 zakona uvaja izvzetje iz državne registracije, ki jo upravlja ministrstvo za pravosodje, za regulativne pravne akte, ki jih pripravi nacionalna regulativna komisija za energijo in gospodarske javne službe (NEURC). Člen določa tudi, da bi bilo treba regulativne pravne akte nacionalne regulativne komisije za energijo in gospodarske javne službe po objavi vnesti v enotni državni register normativnih pravnih aktov. Te spremembe zagotavljajo, da je nacionalna regulativna komisija za energijo in gospodarske javne službe izvzeta iz postopka državne registracije in lahko samostojno odloča neodvisno od katerega koli političnega organa v skladu s členom 57(5) Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev) ter Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES. S spremembami se tudi izvaja 5. člen ukrajinskega zakona o nacionalni regulativni komisiji za energijo in gospodarske javne službe glede prepovedi vmešavanja državnih organov v dejavnosti regulatorja. |
||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 11.1
|
Naziv koraka: Sprejetje revidirane nacionalne prometne strategije Ukrajine do leta 2030 |
||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Celovito načrtovanje prometnega sektorja |
||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 11.1 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje odloka kabineta ministrov Ukrajine o posodobitvi nacionalne prometne strategije Ukrajine za obdobje do leta 2030. Strategija se osredotoča na naslednja glavna področja:
Korak 11.1 je edini korak pri reformi 1 poglavja 11 (promet). Povezan je s korakom 11.7, ki predvideva naložbe v prometno infrastrukturo v višini vsaj 350 milijonov EUR v skladu s strategijo, sprejeto v okviru koraka 11.1. |
||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 11.1. Kabinet ministrov je z odlokom št. 1550 z dne 27. decembra 2024 sprejel revidirano nacionalno prometno strategijo Ukrajine za obdobje do leta 2030. Slednja nadomešča prejšnjo strategijo, sprejeto maja 2018. Ta strateški dokument se osredotoča na obnovo in razvoj konkurenčnega in učinkovitega prometnega sistema v skladu s politikami in standardi EU, in sicer najprej z oceno potreb za obnovo prometne infrastrukture. Revidirana bo državna ureditev naravnih monopolov na področju prometa. Zagotovljeni bodo enaki, nediskriminatorni in pregledni pogoji za dostop do trga prevoznih storitev. Nacionalna zakonodaja na več področjih, povezanih s prometom (zlasti letalskim, cestnim, železniškim in pomorskim), bo usklajena z mednarodnimi standardi in pravnim redom EU. Strategija se osredotoča zlasti na vseevropska prometna omrežja (TEN-T) ter razvoj železniških in cestnih poti ter celinskih plovnih poti, ki so vključene v zemljevide omrežja TEN-T. Strategija je skladna z mednarodnimi cilji in cilji EU glede razogljičenja za prometni sektor. V njej se poudarja, da je treba doseči bolj trajnosten in okolju prijaznejši prometni sistem, pri čemer so navedeni sklici na ustrezno zakonodajo EU in cilj EU, da doseže podnebno nevtralnost do leta 2050. Cilj strategije je zagotoviti skladnost s Pariškim sporazumom in ukrajinsko podnebno zakonodajo. Prizadeva si za zmanjšanje obsega skupnih emisij toplogrednih plinov iz cestnega, letalskega, vodnega in železniškega prometa za do 33 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 ali do 90 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2021. Za dosego tega pričakovanega rezultata strategija vključuje ukrepe za posodobitev voznega parka, ustvarjanje pogojev za uporabo alternativnih goriv, energije iz obnovljivih virov in električnih vozil ter posodobitev in širšo uporabo javnega prevoza. Strateški dokument vključuje določbe o digitalizaciji upravljanja prometa. Te vključujejo uvedbo elektronske oblike informacij o prevozu tovora in sistema elektronskega cestninjenja. Poleg tega bo Ukrajina postopoma uvedla evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in vzpostavila digitalna orodja za povečanje zmogljivosti na mejnih prehodih. V strategiji je opisano, kako se bosta razvijala visokokakovostni potniški prevoz in neovirana mobilnost (npr. z razvojem potniških terminalov, prometnih vozlišč in kolesarskih stez), da bi se izboljšala povezljivost med različnimi načini prevoza. Njen cilj je tudi povečati dostopnost javnega prevoza za invalide in druge skupine z nizko mobilnostjo. Do leta 2030 naj bi bilo dostopnih 60 % prometne infrastrukture. Delež dostopnih javnih vozil v mestnem avtobusnem prevozu bi se moral povečati za do 70 %. Poleg tega bo ustanovljena neodvisna organizacija za preiskovanje nesreč v prometu, uveden pa bo tudi sistem upravljanja varnosti v železniškem prometu v skladu z zakonodajo EU. Ukrajina si s strategijo prizadeva tudi izboljšati varnost prometnega sistema za prebivalce in okolje. V strategiji se predlaga več ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in varnosti plovbe. Ti vključujejo strožje izvrševanje pravil. Inženirske rešitve za prisilno zmanjšanje hitrosti in ločitev prometnih tokov bodo na primer izboljšale varnost cest in prispevale k cilju glede zmanjšanja števila hudih nesreč v prometu za 50 % do leta 2030. Strategija priznava pomen zmanjšanja negativnega vpliva cest in prometne infrastrukture na okolje ter upoštevanja okoljskih vidikov pri načrtovanju, zasnovi in gradnji prometne infrastrukture. S tem spodbuja trajnosten in energetsko učinkovit promet. Mesta bodo razvijala in izvajala načrte za trajnostno mobilnost v mestih po zgledu mest v EU in v skladu s pristopom urbanih vozlišč TEN-T. Povečal se bo delež električnega prometa in spodbujal se bo razvoj polnilne infrastrukture. Strategija določa cilje za obnovo mestnega avtobusnega voznega parka, večjo uporabo alternativnih in obnovljivih goriv ter zmanjšanje emisij iz cestnega prometa za do 23 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. |
||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 11.2
|
Naziv koraka: Sprejetje strategije za razvoj in razširitev mejne infrastrukture na mejah z državami članicami EU in Republiko Moldavijo do leta 2030 |
||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Razvoj ukrajinskega izvoznega logističnega potenciala |
||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 11.2 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje strategije za razvoj in razširitev mejne infrastrukture na mejah z državami članicami EU in Republiko Moldavijo do leta 2030. Strategija se osredotoča na naslednja glavna področja:
Korak 11.2 je edini korak pri izvajanju reforme 2 poglavja 11 (promet). |
||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 11.2. Kabinet ministrov je z odlokom št. 1337-P z dne 24. decembra 2024 sprejel strategijo za razvoj in razširitev mejne infrastrukture na mejah z državami članicami EU in Republiko Moldavijo do leta 2030. Strategija se osredotoča na razvoj cestnih in železniških mejnih prehodov. Poudarek je na obnovi mejnih prehodov na mejah z Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Republiko Moldavijo. Cilj strategije je obnoviti ali posodobiti 17 mejnih prehodov in zgraditi 12 novih mejnih prehodov na mejah z EU. Prednost se daje tudi razvoju mejne infrastrukture na poteh vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Strategija obravnava vzpostavitev mreže počivališč. Ta bodo zgrajena na mejnih prehodih in bodo zagotavljala osnovne storitve za ljudi, ki jih prečkajo, kot so hrana, zdravstvena oskrba, trgovina, zavarovanje, nastanitev, vzdrževanje in gorivo za vozila ter parkiranje. Storitvena območja bodo opremljena z digitalnimi sistemi za poenostavitev prehoda meje, kot je sistem eCherga za elektronsko rezervacijo mesta v koloni za prehod meje. Analiza potreb in stanja obstoječe infrastrukture bo opravljena pred začetkom del na mreži. Cilj strategije je poenostaviti postopke prehoda meje (digitalizacija in uvedba skupnega nadzora, ki se razume kot usklajen nadzor) v skladu s standardi EU. Kar zadeva digitalizacijo, je bilo razširjeno področje uporabe sistema eCherga, cilj strategije pa je uvesti sistem za upravljanje kolon vozil na vseh mejnih prehodih. Ukrajina bi morala uvesti tudi novo opremo, kot so sistemi za videonadzor, merjenje teže premikajočih se vozil in skeniranje, hkrati pa vzpostaviti operativno povezovanje vseh informacijskih in komunikacijskih sistemov, ki se uporabljajo med nadzornimi operacijami. Ukrajina si prizadeva za sklenitev sporazumov o sodelovanju z vladami sosednjih držav članic EU (Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška), ki vzpostavljajo usklajen nadzor v skladu s standardi EU. |
||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 12.1
|
Naziv koraka: Sprejetje strategije za kmetijstvo in razvoj podeželja do leta 2030 |
||||||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Uskladitev institucionalnega okvira za kmetijstvo in razvoj podeželja s politiko EU |
||||||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 12.1 v opisu koraka v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Sprejetje strategije za kmetijstvo in razvoj podeželja do leta 2030. Strategija se osredotoča na naslednja glavna področja:
Korak 12.1 je prvi korak pri izvajanju reforme 1 poglavja 12 (agroživilski sektor). Sledi mu korak 12.2 (ki ga je treba izvesti do prvega četrtletja leta 2027) glede vzpostavitve sistem mreže za podatke o trajnostnosti kmetij (FSDN). |
||||||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 12.1. Splošni cilj te reforme je razviti strateške nacionalne prednostne naloge, vključno s prednostnimi nalogami za nadaljnjo uskladitev s praksami, normami in pravili EU. Kabinet ministrov je 15. novembra 2024 sprejel odlok št. 1163-r o odobritvi strategije za kmetijstvo in razvoj podeželja v Ukrajini do leta 2030 ter operativnega načrta za njeno izvajanje za obdobje 2025–2027. Strategija določa kmetijske politike in politike razvoja podeželja, ki postavljajo temelje za pristop Ukrajine k EU ter podpirajo razvoj konkurenčnega, trajnostnega in raznolikega kmetijskega sektorja. Osredotoča se na zemljiško reformo, namakanje, povojno okrevanje in razvojno podporo. Cilji strategije so obnoviti in nadalje razviti hidravlične objekte, da bi se zagotovila učinkovita oskrba z vodo; odstraniti kopenske mine s kmetijskih območij in odpraviti druge posledice vojaških operacij. Strategija in njen operativni načrt vključujeta ukrepe za krepitev zmogljivosti ministrstva za kmetijsko politiko in prehrano za analitiko in oblikovanje politik ter za vključevanje v EU. V strategiji se načrtuje vključitev državnega kmetijskega registra v mrežo podatkov EU o kmetijstvu ter izboljšanje vzajemnega delovanja med državnim kmetijskim registrom in ukrajinskimi finančnimi institucijami, vključno s skladom za delna kreditna jamstva v kmetijstvu. Strategija predvideva tudi zakonodajne spremembe za ustanovitev plačilne agencije, ki bo zagotavljala pravočasno in ciljno usmerjeno plačilo državne podpore kmetijskim proizvajalcem; vzpostavitev funkcionalnega upravnega in nadzornega sistema za plačila na osnovi površin; ter izvedbo različnih tržnih in naložbenih ukrepov. V strategiji se načrtuje pospešitev usklajevanja zakonodaje s standardi EU, pri čemer so prednostno obravnavane zahteve iz pridružitvenega sporazuma. Strategija daje prednost približevanju zakonodaje za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s standardi EU. To približevanje naj bi potekalo v dveh fazah, in sicer najprej v obdobju 2025–2027 in nato v obdobju 2028–2030. Strategija spodbuja razvoj malih proizvajalcev in podeželskih skupnosti. V njej se zlasti načrtuje sprejetje poenostavljenega in enotnega postopka za sodelovanje v proračunskih programih in prerazporeditev plačil v korist malih proizvajalcev ter poenostavitev dostopa do digitalnega kmetijstva, da bi se povečala produktivnost kmetij in optimizirala uporaba kemikalij. V njej je predviden tudi razvoj nacionalnega programa za razvoj podeželskih območij v letu 2025 pod pristojnostjo ministrstva za kmetijsko politiko in prehrano ter ob upoštevanju načel programa EU LEADER. Strategija in operativni načrt opisujeta izhodišča in cilje za okoljske in podnebne ukrepe do leta 2030. Ti bodo služili kot podlaga za z dokazi podprto načrtovanje programov, finančno poslovodenje in nadzorne zmogljivosti. Strategija in operativni načrt vključujeta cilje in pobude za povečanje količine recikliranih kmetijskih odpadkov in količine predelanih živilskih odpadkov; za povečanje gostote kmetijskih površin; za povečanje deleža kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo ter za razvoj namakalnega sistema. S temi cilji in pobudami bi se morali ublažiti negativni učinki podnebnih sprememb. |
||||||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 12.5
|
Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje o državnem kmetijskem registru |
||||||||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 4. Izboljšanje uradnega javnega elektronskega registra kmetij |
||||||||||
|
Vir financiranja: posojila |
||||||||||
|
Ozadje Zahteva za korak 12.5 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Začetek veljavnosti ukrajinskega zakona o državnem kmetijskem registru. Zakon se osredotoča na naslednja glavna področja:
Korak 12.5 je prvi korak pri izvajanju reforme 4 poglavja 12 (agroživilski sektor). Sledi mu korak 12.6 (ki ga je treba izvesti do prvega četrtletja leta 2026) glede objave poročila o izvajanju državne podpore prek javnega kmetijskega registra. |
||||||||||
|
Predloženi dokazi
|
||||||||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 12.5. Cilj te reforme iz načrta je formalizirati in izboljšati uradni javni elektronski register kmetij (državni kmetijski register). Ukrajinski parlament je sprejel ukrajinski zakon št. 3980-IX z dne 19. septembra 2024o informacijskem in komunikacijskem sistemu „Državni kmetijski register“. Zakon je začel veljati 18. januarja 2025. Zakon določa pravno, organizacijsko in finančno podlago za vzpostavitev in delovanje državnega kmetijskega registra. Slednji je uradno priznan kot uradni javni elektronski register v okviru kmetijske politike in prehranske varnosti. Zakon določa, da so informacije iz registra odprte za javnost, ureja postopke za upravljanje registra ter vsebuje opredelitve podatkov in dostopa tretjih oseb. Obseg državnega kmetijskega registra je bil razširjen, da bi vključeval informacije o deležnikih v celotni kmetijski vrednostni verigi. Njegova funkcionalnost omogoča ciljno usmerjanje tehnične pomoči, druge upravne storitve in uvedbo analitičnih informacij. Registracija v državnem kmetijskem registru je zdaj obvezna za zagotavljanje državne podpore, podpore iz lokalnih proračunov, mednarodne tehnične pomoči, nepovratnih sredstev v kmetijstvu in pomoči iz drugih programov. Zakon določa obvezno objavo informacij iz državnega kmetijskega registra o upravičencih, ki prejemajo finančno podporo. |
||||||||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
Korak 13.1
|
Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje o reviziji nacionalnega programa za razvoj ukrajinske baze mineralnih virov do leta 2030 |
||||
|
Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Krepitev strateškega načrtovanja in zagotavljanje optimalnega okvira za strateške vlagatelje |
||||
|
Vir financiranja: nepovratna podpora |
||||
|
Ozadje Zahteva za korak 13.1 v opisu koraka v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi: „Začetek veljavnosti ukrajinskega zakona o spremembah nacionalnega programa za razvoj ukrajinske baze mineralnih virov za obdobje do leta 2030. Zakon se osredotoča na naslednja glavna področja: – uvedba državnega odškodninskega sklada za geološka območja; – prednostno razvrščanje ciljev območij pridobivanja v skladu s strategijami EU; – opredelitev strateških in kritičnih surovin, potrebe po redni metodološki oceni tveganja glede ravni zanesljivosti njihove oskrbe ter skupine partnerskih držav.“ Korak 13.1 je prvi korak pri izvajanju reforme 1 poglavja 13 (upravljanje kritičnih surovin). Sledi mu korak 13.2 (ki ga je treba izvesti do tretjega četrtletja leta 2025) glede objave poročila o preverjanju ukrajinskih zalog kritičnih surovin na podlagi mednarodnega klasifikacijskega sistema. Rezultati se predložijo vlagateljem. |
||||
|
Predloženi dokazi
|
||||
|
Analiza Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 13.1. Splošni cilj te reforme je pritegniti naložbe v pridobivanje in predelavo kritičnih surovin. Ukrajinski parlament je sprejel ukrajinski zakon št. 4154-IX z dne 18. decembra 2024o spremembah nacionalnega programa za razvoj ukrajinske baze mineralnih virov za obdobje do leta 2030. Zakon je začel veljati 17. januarja 2025. Cilj nacionalnega programa za razvoj baze mineralnih virov je zagotoviti zelo strokovno znanstveno podporo za vse vrste in faze geološkega raziskovanja ter razviti najsodobnejše metodologije v skladu z ustreznimi pravili EU in mednarodnimi dobrimi praksami na tem področju. To bo znatno izboljšalo učinkovitost in kakovost teh metodologij ter zagotovilo trajnostni razvoj. Zakon uvaja državni odškodninski sklad za geološka območja in določa njegove proračunske vire. Izvajanje programa naj bi vključevalo izvedbo ukrepov iz memoranduma o soglasju med Evropsko unijo in Ukrajino o strateškem partnerstvu na področju surovin, sklenjenega 13. julija 2021. Zakon spreminja ukrajinski zakonik o podtalju glede vzpostavitve seznama mineralov strateškega pomena ter seznama mineralov in sestavin kritičnega pomena. Nove določbe, uvedene z zakonikom, določajo pogoje za vključitev kovinskih rud in nekovinskih mineralov ter njihovih uporabnih sestavin na sezname mineralov in sestavin strateškega in kritičnega pomena. Zakon določa, da bo kabinet ministrov na predlog osrednjega izvršilnega organa odobril metodologijo za vključitev mineralov na sezname mineralov strateškega in kritičnega pomena; oceno kritičnosti tveganja motenj v oskrbi z zadevnimi mineralnimi surovinami in/ali proizvodi, predelanimi iz teh mineralnih surovin; ter priporočila o ukrepih za preprečevanje tveganja motenj v oskrbi z njimi. Zagotavlja in spodbuja se sodelovanje s partnerskimi državami. Izvršilni organ, ki izvaja državno politiko geoloških raziskav, bo sodeloval pri dejavnostih združenja evropskih držav za geološke raziskave. V okviru programa se bodo izvajale dejavnosti z EU iz memoranduma o soglasju in sporazumi z drugimi državami. |
||||
|
Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno |
(1) Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj.
(2) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2024/1447 z dne 14. maja 2024 o odobritvi ocene načrta za Ukrajino (UL L, 2024/1447, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1447/oj. Priloga k Izvedbenemu sklepu Sveta je na voljo na: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9492-2024-ADD-1/sl/pdf.
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/657/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)