<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-09-202509C111202307640-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0764-23-202501912-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="13/10/2025 13:52:55" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="8VPbHF9/w3drgxofEpF56wIB1rfvMb5vBC5WyxuITfEP7hY5mDf9AiUnqgVig52AANay4xAqzbmo8s+zOX38Peuh6ZYtv3STOVxDu1p5ChT/ZrR4O96pENfVksGCR0mtmabJTYQVOF8v1mP7fhyVIGLEbITZonLqxuOMJqFt8jU=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="grpo" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0764" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="grpo" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 19-03-25 10:14:48" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="67c3a6b23f06473abceaacdb06c16bf1" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0764" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi A. Rantosa – Združene zadeve od C‑764/23 do C‑766/23</div>
      <div id="rId22" style="default">Cairo Network</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      ATHANASIOSA RANTOSA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 27. marca 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Združene zadeve od C‑764/23 do C‑766/23
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Cairo Network Srl (C‑764/23),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      Persidera SpA (C‑766/23)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      Ministero delle Imprese e del Made in Italy,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (C‑764/23 in C‑766/23),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-10" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-11" title="page-1">
      Radiotelevisione italiana SpA (RAI),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-12" title="page-1">
      Persidera SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-13" title="page-1">
      Mediaset SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-14" title="page-1">
      Elettronica Industriale SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-15" title="page-1">
      Premiata Ditta Borghini e Stocchetti di Torino Srl,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-16" title="page-1">
      Europa Way Srl,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-17" title="page-1">
      Prima TV SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-18" title="page-1">
      Associazione di Categoria Aeranti‑Corallo,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-19" title="page-1">
      Radiotelevisione italiana SpA (RAI),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-20" title="page-1">
      Elettronica Industriale SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-21" title="page-1">
      3lettronica Industriale SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-22" title="page-1">
      Espansione Srl,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-23" title="page-1">
      Prima TV SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-24" title="page-1">
      Cairo Network Srl,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-25" title="page-1">
      Premiata Ditta Borghini e Stocchetti di Torino Srl,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-26" title="page-1">
      Europa Way Srl
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-27" title="page-1">
      in
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-28" title="page-1">
      Europa Way Srl (C‑765/23),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-29" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-30" title="page-1">
      Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-31" title="page-1">
      Presidenza del Consiglio dei Ministri,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-32" title="page-1">
      Ministero dell’Economia e delle Finanze,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-33" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-34" title="page-1">
      Radiotelevisione italiana SpA (RAI),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-35" title="page-1">
      Persidera SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-36" title="page-1">
      Cairo Network Srl,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-37" title="page-1">
      Premiata Ditta Borghini e Stocchetti di Torino Srl,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-38" title="page-1">
      Prima TV SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-39" title="page-1">
      3lettronica Industriale SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-40" title="page-1">
      Mediaset SpA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-41" title="page-1">
      Elettronica Industriale SpA
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-42" title="page-1">
      (Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih je vložil Consiglio di Stato (državni svet, Italija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-43" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Elektronske komunikacijske storitve – Direktive 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/77/ES – Pravice uporabe radijskih frekvenc za digitalno prizemno oddajanje radia in televizije – Pretvorba pravic uporabe – Dodelitev pravic uporabe – Odplačni postopek – Upoštevanje analognih radijskih frekvenc, ki se uporabljajo nezakonito – Neodvisnost nacionalnih regulativnih organov – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 47 – Učinkovito sodno varstvo – Nacionalna zakonodaja, ki omejuje učinke ničnostne tožbe“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ti predlogi za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na postopek preoblikovanja pravic uporabe frekvenc digitalne prizemne televizije (v nadaljevanju: preoblikovanje frekvenc) s prehodom s prenosnega sistema DVB-T na (naprednejši) prenosni sistem DVB-T2 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) po spremembi namena frekvenčnega pasu 694–790 MHz (v nadaljevanju: frekvenčni pas 700 MHz) v korist telekomunikacijskega omrežja pete generacije (v nadaljevanju: omrežje 5G). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ti predlogi so bili vloženi v okviru sporov med družbami, ki upravljajo omrežja digitalne prizemne televizije, ter Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (nadzorni organ za komunikacije, Italija; v nadaljevanju: AGCOM) in drugimi javnimi organi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) v zvezi s postopki pretvorbe pravic uporabe frekvenc, ki temeljijo na tehnologiji DVB-T, v pravice uporabe prenosne zmogljivosti v nacionalnih multipleksih, ki temeljijo na tehnologiji DVB-T2 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) in dodelitve pravic uporabe dodatne prenosne zmogljivosti, sproščene s prehodom med tehnologijama DVB-T in DVB-T2 (v nadaljevanju: dodatna prenosna zmogljivost).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem kontekstu se postavlja vprašanje glede razlage več določb regulativnega okvira Unije na področju elektronskih komunikacij (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) predvsem v zvezi z učinkovitostjo pravnih sredstev zoper akte, sprejete v okviru preoblikovanja frekvenc in pristojnosti, ki jih ima pri tem AGCOM, ter posegom v pravice pritožnic v postopkih v glavni stvari, tudi z vidika načela varstva legitimnih pričakovanj, v okviru tega preoblikovanja, pri čemer se upošteva tudi zgodovinski razvoj italijanskega avdiovizualnega sektorja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva o odobritvi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Direktive o odobritvi, naslovljen „Splošna odobritev za elektronska komunikacijska omrežja in storitve“, v odstavkih 1 in 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-4">
      „1. Države članice zagotavljajo prosto ponudbo elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ob upoštevanju pogojev iz te direktive. Zato države članice ne preprečijo podjetju zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, razen kadar je to potrebno iz razlogov, ki so določeni v členu [52(1) PDEU].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-4">
      2. Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali elektronskih komunikacijskih storitev lahko velja samo splošna odobritev, ne da bi to posegalo […] v pravice uporabe iz člena 5. Od zadevnega podjetja se lahko zahteva, da predloži uradno obvestilo, ne zahteva pa se, da pred uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz te odobritve, od nacionalnega regulativnega organa pridobi izrecno odločbo ali drugi upravni akt. Podjetje lahko po uradnem obvestilu, če se to zahteva, začne z opravljanjem dejavnosti, po potrebi ob upoštevanju določb o pravicah uporabe iz členov 5, 6 in 7.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5 te direktive, naslovljen „Pravice uporabe radijskih frekvenc in številk“, v odstavku 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-4">
      „Če je treba podeliti individualne pravice uporabe za radijske frekvence in številke, države članice take pravice na zahtevo podelijo vsakemu podjetju, ki zagotavlja omrežja ali storitve na podlagi splošne odobritve iz člena 3, vendar ob upoštevanju določb členov 6, 7 in 11(1)(c) te direktive in vseh drugih predpisov, ki zagotavljajo učinkovito uporabo teh virov v skladu z [Okvirno direktivo].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-57" title="page-5">
      Brez poseganja v posebna merila in postopke, ki jih države članice sprejmejo za podelitev pravic uporabe radijskih frekvenc ponudnikom storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin za izpolnjevanje ciljev splošnega interesa v skladu z zakonodajo [Unije], se pravice uporabe radijskih frekvenc in številk podeljujejo z odprtimi, objektivnimi, preglednimi, nediskriminatornimi in sorazmernimi postopki, v primeru radijskih frekvenc pa v skladu z določbami člena 9 [Okvirne direktive]. Izjema glede zahtev po odprtem postopku se lahko uporablja v primerih, kjer je podelitev posameznih pravic uporabe radijskih frekvenc ponudnikom storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin potrebna za doseganje cilja splošnega interesa, kakor ga opredelijo države članice skladno z zakonodajo [Unije].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7 navedene direktive, naslovljen „Postopek za omejitev pravic uporabe, ki se podelijo za radijske frekvence“, v odstavku 3 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-5">
      „Kadar je treba omejiti podeljevanje pravic uporabe radijskih frekvenc, države članice podelijo take pravice na podlagi izbirnih meril, ki morajo biti objektivna, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna. Pri vseh izbirnih merilih je treba upoštevati uresničitev ciljev člena 8 [Okvirne direktive] in zahtev člena 9 te direktive.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 14 te direktive, naslovljen „Spremembe pravic in obveznosti“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-5">
      „1. Države članice zagotovijo, da se lahko pravice, pogoji in postopki v zvezi s splošnimi odobritvami in pravicami uporabe ali pravicami do vgradnje naprav spremenijo le v objektivno utemeljenih primerih in na sorazmeren način, pri čemer se po potrebi upoštevajo posebni pogoji, ki veljajo za prenosljive pravice uporabe radijskih frekvenc.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-5">
      2. Države članice ne omejijo ali odvzamejo pravic do vgradnje naprav ali pravic uporabe radijskih frekvenc pred iztekom roka, za katerega so bile podeljene, razen kadar je to utemeljeno in primerno v skladu s Prilogo in ustreznimi nacionalnimi določbami o odškodninah za odvzem pravic.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okvirna direktiva</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Okvirne direktive, naslovljen „Nacionalni regulativni organi“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-5">
      „1. Države članice poskrbijo, da vsako nalogo, dodeljeno [NRO] s to direktivo ali posebnimi direktivami, prevzame pristojni organ.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-67" title="page-6">
      2. Države članice zajamčijo neodvisnost [NRO] tako, da zagotovijo njihovo pravno ločenost in funkcijsko neodvisnost od vseh organizacij, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, opremo ali storitve. Države članice, ki ohranijo lastništvo ali nadzor nad podjetji, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve, zagotovijo dejansko strukturno ločitev regulativne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-6">
      3. Države članice zagotovijo, da [NRO] izvajajo svoje pristojnosti neodvisno, pregledno in pravočasno. Države članice zagotovijo, da imajo [NRO] ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje dodeljenih nalog.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-69" title="page-6">
      3a. Brez poseganja v določbe odstavkov 4 in 5 [NRO], ki so […] pristojni za ex ante urejanje trga […], delujejo neodvisno in ne prosijo nobenega drugega organa za navodila v zvezi z opravljanjem nalog, ki so jim bile dodeljene po nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja zakonodaja [Unije], oziroma tovrstnih navodil ne sprejemajo. Te organe je mogoče nadzirati v skladu z nacionalnim ustavnim pravom. Samo pritožbeni organi, ustanovljeni v skladu s členom 4, so pristojni, da odložijo izvršitev ali razveljavijo odločitev [NRO].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-70" title="page-6">
      […]“[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>)]
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 te direktive, naslovljen „Pravica do pritožbe“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-72" title="page-6">
      „Države članice zagotovijo, da so na nacionalni ravni na voljo učinkoviti mehanizmi, po katerih ima vsak uporabnik ali podjetje, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve ter je prizadet z odločbo [NRO], pravico do pritožbe zoper odločbo pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Ta organ, ki je lahko sodišče, mora imeti ustrezno strokovno znanje in izkušnje, da lahko učinkovito izpolni svoje naloge. Države članice zagotovijo, da se vsebina same zadeve primerno upošteva in da je na voljo učinkovit pritožbeni mehanizem.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-73" title="page-6">
      Odločba nacionalnega regulativnega organa velja, dokler ni znan rezultat pritožbe, razen če so v skladu z nacionalno zakonodajo sprejeti začasni ukrepi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 8 navedene direktive, naslovljen „Politični cilji in regulativna načela“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-75" title="page-7">
      „1. Države članice zagotovijo, da [NRO] pri opravljanju regulativnih nalog, opredeljenih v tej direktivi in v posebnih direktivah, sprejmejo vse primerne ukrepe za dosego ciljev iz odstavkov 2, 3 in 4. Taki ukrepi naj bodo sorazmerni s temi cilji.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-76" title="page-7">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-77" title="page-7">
      2. [NRO] podpirajo konkurenco pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, elektronskih komunikacijskih storitev in pripadajočih naprav ter storitev […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-78" title="page-7">
      3. [NRO] prispevajo k razvoju notranjega trga […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-79" title="page-7">
      4. [NRO] podpirajo interese državljanov Evropske unije […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9 te direktive, naslovljen „Upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-81" title="page-7">
      „Države članice poskrbijo za učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju v skladu s členoma 8 in 8a, pri čemer je treba upoštevati, da so radijske frekvence javna dobrina z visoko socialno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. Države članice zagotavljajo, da pristojni nacionalni organi razporedijo take radijske frekvence, ki se uporabljajo za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, in podelijo splošne odobritve ali individualne pravice uporabe radijskih frekvenc na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-82" title="page-7">
      Pri uporabi tega člena države članice spoštujejo ustrezne mednarodne sporazume, vključno s Pravilnikom o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), in lahko upoštevajo javne interese.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva o konkurenci</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 Direktive o konkurenci, naslovljen „Izključne ali posebne pravice za elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-85" title="page-7">
      „1. Države članice ne smejo podeliti ali ohraniti v veljavi izključnih ali posebnih pravic za vzpostavitev in/ali zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-86" title="page-7">
      2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi upravičenost katerega koli podjetja do opravljanja elektronskih komunikacijskih storitev ali vzpostavljanja, širjenja ali zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-87" title="page-8">
      3. Države članice zagotovijo, da ne bodo naložile ali ohranjale omejitev pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev po elektronskih komunikacijskih omrežjih, ki so jih vzpostavili ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, po infrastrukturah, ki so jih zagotovile tretje stranke, ali s skupno uporabo omrežij, drugih objektov ali lokacij brez poseganja v določbe [Direktive] 2002/19/ES, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) [Direktive o odobritvi], [Okvirne direktive] in [Direktive] 2002/22/ES. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-88" title="page-8">
      4. Države članice zagotovijo, da splošno dovoljenje, ki se izda podjetju za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali za vzpostavitev in/ali zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij, pa tudi z njim povezani skupaj z nanj vezanimi pogoji,, temeljijo na objektivnih, nediskriminatornih, sorazmernih in preglednih merilih.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-89" title="page-8">
      5. Vse odločitve, sprejete na podlagi člena 3(1) Direktive [o odobritvi], ki podjetju preprečujejo zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, so obrazložene. Vsaka oškodovana stranka bi morala imeti možnost do izpodbijanja take odločitve pred forumom, ki je neodvisen od vpletenih strank, in v končnem pred pravosodnim organom.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 te direktive, naslovljen „Pravice do uporabe frekvenc“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-91" title="page-8">
      „Brez poseganja v posebna merila in postopke, sprejete v državah članicah za podeljevanje pravic do uporabe radijskih frekvenc ponudnikom vsebin radijskih ali televizijskih storitev, za varstvo ciljev splošnega interesa v skladu s pravom [Unije]:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-92" title="page-8">
      1. Države članice ne smejo podeliti izključnih ali posebnih pravic do uporabe radijskih frekvenc za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-93" title="page-8">
      2. Dodeljevanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve temelji na objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih merilih.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklep 2017/899</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklep 2017/899 ureja uporabo frekvenčnega pasu 700 MHz. Člen 1(1) tega sklepa določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-96" title="page-8">
      „Države članice do 30. junija 2020 omogočijo uporabo [frekvenčnega pasu 700 MHz] za prizemne sisteme, ki so zmožni zagotavljati brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve […].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-97" title="page-9">
      Kljub temu lahko države članice zaradi enega ali več utemeljenih razlogov iz Priloge k temu sklepu odložijo omogočanje uporabe frekvenčnega pasu 700 MHz za največ dve leti. […] Države članice po potrebi izvedejo postopek odobritve ali spremenijo zadevne obstoječe pravice do uporabe spektra v skladu z Direktivo [o odobritvi], da omogočijo tako uporabo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-98" title="page-9">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5(1) tega sklepa določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-100" title="page-9">
      „Države članice čim prej in najpozneje 30. junija 2018 sprejmejo in objavijo nacionalne načrte in časovnice (v nadaljnjem besedilu: nacionalni časovni načrti), vključno s podrobnimi ukrepi za izpolnitev svojih obveznosti iz členov 1 in 4. Države členice svoje nacionalne časovne načrte pripravijo po posvetovanju z vsemi zadevnimi deležniki.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Italijansko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določbe, ki so predmet teh zadev, so bile vnesene s členom 1, od (1030) do (1037), zakona št. 205/2017. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(1031) tega zakona določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-104" title="page-10">
      „V skladu s cilji socialne kohezije, pluralnosti medijev in kulturne raznolikosti, katerih doseganju je namenjena avdiovizualna politika na ravni Unije in nacionalni ravni, ter s ciljem učinkovitejšega upravljanja spektra, ki ga omogoča uporaba najnaprednejših tehnologij, se vse frekvence, ki so na nacionalni in lokalni ravni razporejene za storitev digitalne prizemne televizije in dodeljene v frekvenčnem pasu III VHF in 470–694 Mhz, sprostijo v skladu s časovnico iz odstavka 1032. Pravice uporabe frekvenc, ki jih imajo nacionalni operaterji omrežja na dan začetka veljavnosti tega zakona, se zaradi doseganja ciljev iz prvega stavka pretvorijo v pravice uporabe prenosne zmogljivosti v nacionalnih multipleksih, ki omogočajo prehod na novo tehnologijo DVB-T2 (prizemna digitalna video radiodifuzija – druga generacija), in sicer v skladu z merili, ki jih zaradi podelitve pravic uporabe frekvenc do 31. marca 2019 opredeli [AGCOM]. [AGCOM] do 31. marca 2019 določi merila, na podlagi katerih se pravice uporabe frekvenc za storitev digitalne prizemne televizije, načrtovanih v skladu z odstavkom 1030, na nacionalni ravni podelijo nacionalnim operaterjem omrežij [v pasu 470–694 MHz UHF], pri čemer upošteva potrebo po omejitvi morebitnih stroškov preoblikovanja in vzpostavitve omrežij, skrajšanju rokov za prehodno obdobje iz odstavka 1032 ter znižanju stroškov in zmanjšanju učinkov za končne uporabnike. [Ministero dello sviluppo economico (ministrstvo za gospodarski razvoj, Italija) nacionalnim operaterjem omrežja do 30. junija 2019 podeli pravice uporabe frekvenc iz tretjega stavka na podlagi meril, ki jih opredeli [AGCOM], v smislu istega stavka. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(1031a) navedenega zakona določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-106" title="page-10">
      „Dodatna prenosna zmogljivost, ki je na voljo na nacionalni ravni, in frekvence prizemnega omrežja, poleg tistih, ki se razporedijo zaradi pretvorbe pravic uporabe iz odstavka 1031 in ki jih je [AGCOM] v [nacionalnem načrtu za razporeditev frekvenc] predvidel za storitev digitalne prizemne televizije, ki jo izvajajo nacionalni operaterji omrežja in koncesionarka, ki opravlja javno službo na področju radija in televizije ter multimedijskih storitev, se dodelijo na podlagi odplačnega izbirnega postopka brez ponovnega odpiranja konkurence, ki ga do 30. novembra 2019 izvede ministrstvo za gospodarski razvoj v skladu s postopki, ki jih […] do 30. septembra 2019 določi [AGCOM], in sicer na podlagi teh načel in meril: (a) prenosna zmogljivost in frekvence se dodelijo po sklopih, ki po velikosti ustrezajo polovici multipleksa; (b) najnižja vrednost ponudb se določi na podlagi tržnih vrednosti, ki jih opredeli [AGCOM]; (c) upošteva se vrednost oddanih ekonomskih ponudb; (d) zagotavljajo se neprekinjenost storitve, hitrost tehnološkega prehoda in kakovost tehnološke infrastrukture, ki jo dajo na voljo nacionalni operaterji omrežja, ki poslujejo v tem sektorju, vključno s koncesionarko, ki opravlja javno službo na področju radija in televizije ter multimedijskih storitev; (e) ovrednotijo se izkušnje, ki so jih v tem sektorju pridobili nacionalni operaterji omrežja, zlasti pri vzpostavitvi omrežij za digitalno radiodifuzijo; (f) ovrednotijo se strukturne zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitosti spektra, strokovnost ter znanja in izkušnje, pridobljeni v tem sektorju, tehnološke inovacije ter sposobnost optimalne, učinkovite in pravočasne uporabe prenosne zmogljivosti in dodatnih frekvenc; (g) zagotovi se najvišja raven uporabe spektra ob upoštevanju sedanjega razširjanja visokokakovostnih vsebin s tehnologijo digitalne prizemne televizije, ki se zagotavlja veliki večini prebivalstva v Italiji. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(1037) tega zakona določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-108" title="page-10">
      „Za odločanje o zadevah, ki se nanašajo na podelitev pravic uporabe frekvenc, razpisni postopek in druge postopke iz odstavkov od 1026 do 1036, zlasti pa postopke za sprostitev frekvenc za storitev digitalne prizemne televizije, je pristojno izključno upravno sodišče […]. Ker sta hitra sprostitev in dodelitev frekvenc v temeljnem nacionalnem interesu, odprava upravnih aktov in ukrepov, sprejetih v okviru postopkov iz odstavkov od 1026 do 1036, ni podlaga za zahtevke po vzpostavitvi prejšnjega stanja ali izpolnitvi obveznosti v naravi, za morebitno povrnitev nastale škode pa se določi le denarna odškodnina. Začasno varstvo je omejeno na plačilo začasne odškodnine.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnice v postopkih v glavni stvari, in sicer Cairo Network Srl, Europa Way Srl in Persidera SpA, so operaterji omrežij digitalne prizemne televizije, ki so imeli prenosno zmogljivost DVB-T prek multipleksa. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V okviru preoblikovanja frekvenc (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) je italijanski zakonodajalec [AGCOM] podelil pristojnost za sprejetje novega nacionalnega načrta za razporeditev frekvenc, namenjenih storitvi digitalne prizemne televizije, in za opredelitev meril za pretvorbo pravic prenosa (v nadaljevanju: pretvorbena merila), pa tudi za dodelitev pravic uporabe dodatne prenosne zmogljivosti po odplačnem izbirnem postopku brez odpiranja konkurence v skladu z nekaterimi načeli in merili. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">AGCOM je to pristojnost izvajal tako, da je sprejel, prvič, odločbo št. 39/19/CONS, s katero je pripravil nov nacionalni načrt za razporeditev frekvenc za digitalno prizemno televizijo; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) drugič, odločbo št. 129/19/CONS, s katero je ta organ na eni strani opredelil pretvorbena merila (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) in na drugi predvidel dodelitev pravic uporabe dodatne prenosne zmogljivosti; ter, tretjič, odločbo št. 562/20/CONS, s katero je ta organ opredelil podrobna pravila odplačnega postopka dodelitve pravic uporabe dodatne prenosne zmogljivosti (v nadaljevanju: postopek dodelitve), ki se je nazadnje začel z odločbo št. 564/20/CONS.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem kontekstu so pritožnice v postopkih v glavni stvari dobile pravice do uporabe zmogljivosti prenosa v nacionalnih multipleksih tehnologije DVB-T2 na podlagi pretvorbenih meril (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) in pridobile pravice uporabe dodatne prenosne zmogljivosti po koncu postopka dodelitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Vseeno so pri Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija) zoper več aktov, sprejetih v okviru tega postopka, vložile ničnostne tožbe in po njihovi zavrnitvi vložile pritožbe pri Consiglio di Stato (državni svet, Italija), ki je predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi predložitveno sodišče odločilo o sporih, v katerih odloča, meni, da se spopada z več težavami pri razlagi prava Unije v zvezi z nacionalno zakonodajo, ki v bistvu omejuje možnost vzpostavitve prejšnjega stanja ali izpolnitve obveznosti v naravi v primeru tožbe, posega v neodvisnost AGCOM, spravlja pritožnice v postopkih v glavni stvari v slabši položaj, ne upošteva zgodovinskega razvoja italijanskega avdiovizualnega sektorja in krši legitimna pričakovanja, kar zadeva družbo Cairo Network, ki je pred tem dobila pravice uporabe v odplačnem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Consiglio di Stato (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v zadevi C‑764/23 v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-116" title="page-12">
      „1. Ali je treba pravo Unije, zlasti pa člen 6 in člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, ki ju je treba razlagati glede na člen 47 [Listine], ter člen 4(1), prvi stavek, [Okvirne direktive] in člen 31 [Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: EZEK) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)], razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kakršna je ta, ki je upoštevna v italijanskem pravu (člen 1(1037) zakona št. 205/2017), ki v položaju, pomembnem za [Unijo], omejuje učinke ničnostne tožbe, saj preprečuje vzpostavitev prejšnjega stanja ali izpolnitev obveznosti v naravi, in ukrepe začasnega varstva omejuje na plačilo začasne odškodnine ter tako ogroža uveljavljanje učinkovitega sodnega varstva?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-117" title="page-12">
      2. Ali je treba pravo Unije, zlasti pa člen 3(3) in (3a) ter člena 8 in 9 [Okvirne direktive] ter člene 5, 6, 8, 9 in 45 [EZEK], razlagati tako, da nasprotujejo sistemu, kakršen je ta, ki je bil v Italijanski republiki vzpostavljen s členom 1(1031a) zakona o proračunu za leto 2018, kakor je bil spremenjen s členom 1(1105) zakona o proračunu za leto 2019, ki neodvisnemu upravnemu organu odvzema regulativne naloge oziroma jih vsekakor znatno omejuje, saj določa, da se dodatna prenosna zmogljivost razporedi na podlagi odplačnega izbirnega postopka, ki temelji na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe in v katerem sodelujejo gospodarski subjekti, ki so že prisotni na trgu?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-118" title="page-13">
      3. Ali je treba pravo Unije, zlasti pa člena 8 in 9 [Okvirne direktive], člene 3, 5, 7 in 14 Direktive [o odobritvi], člena 2 in 4 Direktive [o konkurenci], uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa [2017/899] ter načela pravičnosti, prepovedi diskriminacije, varstva konkurence in varstva legitimnih pričakovanj razlagati tako, da nasprotujejo sistemu, kakršen je ta, ki je bil vzpostavljen na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje (člen 1, odstavki 1030, 1031, 1031a, 1031b in 1032, zakona št. 205/2017) ter na podlagi odločb [AGCOM] št. 39/19/CONS, 128/19/CONS in 564/2020/CONS ter ustreznih ukrepov za podelitev pravic uporabe frekvenc za storitev digitalne televizije, ki za pretvorbo ‚pravic uporabe frekvenc‘ v ‚pravice uporabe prenosne zmogljivosti‘ ne predvideva pretvorbe na podlagi enakovrednosti, ampak določa, da se del prenosne zmogljivosti pridrži za odplačni izbirni postopek, zaradi česar imajo operaterji, ki želijo ohraniti zakonito in postopno pridobljene pravice, dodatne stroške?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-119" title="page-13">
      4. Ali pravo Unije, zlasti pa člena 8 in 9 [okvirne direktive], členi 3, 5, 7 in 14 Direktive [o odobritvi], člena 2 in 4 Direktive [o konkurenci], uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa [2017/899], načela pravičnosti, prepovedi diskriminacije, varstva konkurence in varstva legitimnih pričakovanj ter načeli sorazmernosti in ustreznosti nasprotujejo [ureditvi], kakršna je ta, ki je bila vzpostavljena na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje (člen 1, odstavki 1030, 1031, 1031a, 1031b in 1032, zakona št. 205/2017) ter na podlagi odločb [AGCOM] št. 39/19/CONS, 128/19/CONS in 564/2020/CONS ter ustreznih ukrepov za podelitev pravic uporabe frekvenc za storitev digitalne televizije, v okviru katere tudi ob upoštevanju nepravilnosti, ki so bile v sodni praksi nacionalnih in nadnacionalnih sodišč predhodno že ugotovljene, niso bili sprejeti nobeni strukturni ukrepi za odpravo nastalega položaja neenakosti in ki ne predpisuje ločenih določb v zvezi s položajem operaterja, ki je frekvenco pridobil na podlagi odplačnega konkurenčnega postopka, in njegovo pravico do ohranitve te frekvence, ali pa so nestrukturni ukrepi, ki jih je [AGCOM] sprejel v zvezi s podjetji, ki so že prisotna na trgu in so prvotni imetniki tako imenovanih presežnih kanalov, ustrezni in sorazmerni?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-120" title="page-13">
      5. Ali pravo Unije, zlasti pa člena 8 in 9 [Okvirne direktive], členi 3, 5, 7 in 14 Direktive [o odobritvi], člena 2 in 4 Direktive [o konkurenci], uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa [2017/899], načela pravičnosti, prepovedi diskriminacije, varstva konkurence in varstva legitimnih pričakovanj ter načeli sorazmernosti in ustreznosti nasprotujejo [sistemu], kakršen je ta, ki je bil vzpostavljen na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje (člen 1, odstavki 1030, 1031, 1031a, 1031b in 1032, zakona št. 205/2017) ter na podlagi odločb [AGCOM] št. 39/19/CONS, 128/19/CONS in 564/2020/CONS ter ustreznih ukrepov za podelitev pravic uporabe frekvenc za storitev digitalne televizije, v okviru katerega se ne upoštevajo legitimna pričakovanja operaterja, ki je pravico uporabe frekvence pridobil na podlagi odplačnega konkurenčnega postopka, v katerem je bilo izrecno določeno, da se podeli pravica do frekvence, ki zagotavlja primerljivo pokritost in ki je z vidika trajanja enakovredna pravici uporabe frekvence?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To sodišče je prav tako prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje v zadevi C‑765/23 predložilo štiri vprašanja, ki se ujemajo s prvim, drugim, tretjim in četrtim vprašanjem v zadevi C‑764/23, v zadevi C‑766/23 pa tri vprašanja, od katerih se dve ujemata z drugim in tretjim vprašanjem v zadevi C‑764/23, tretje pa je oblikovano podobno kot četrto vprašanje v teh zadevah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so Sodišču predložile družbe Cairo Network, Europa Way, Persidera, Elettronica Industriale in Mediaset SpA, RAI, italijanska in hrvaška vlada ter Evropska komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, je v bistvu mogoče razdeliti v tri kategorije:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prva se nanaša na morebitno kršitev načela učinkovitega sodnega varstva (prvo vprašanje v zadevah C‑764/23 in C‑765/23);</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">druga se nanaša na morebitno kršitev izključne pristojnosti AGCOM (drugo vprašanje v zadevah C‑764/23 in C‑765/23 ter prvo vprašanje v zadevi C‑766/23);</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tretja kategorija se v bistvu nanaša na možno nezdružljivost postopka preoblikovanja frekvenc z regulativnim okvirom Unije na področju elektronskih komunikacij, kar zadeva, prvič, neobstoj pretvorbe na podlagi enakovrednosti (tretje vprašanje v zadevah C‑764/23 in C‑765/23 ter drugo vprašanje v zadevi C‑766/23), drugič, neobstoj strukturnih ukrepov za izravnavo nepravilnosti, ki izhajajo iz razvoja italijanskega avdiovizualnega sektorja (četrto vprašanje v zadevah C‑764/23 in C‑765/23 ter tretje vprašanje v zadevi C‑766/23), in tretjič, kršitev varstva legitimnih pričakovanj pri ohranitvi pravic uporabe, predhodno pridobljenih v odplačnem postopku (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) (peto vprašanje v zadevi C‑764/23). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Učinkovito sodno varstvo v okviru tožb v zvezi s preoblikovanjem frekvenc</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvo kategorijo vprašanj v bistvu sprašuje, ali je treba pravo Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) s katero so učinki tožb zoper akte v zvezi z razporeditvijo frekvenc v okviru preoblikovanja frekvenc omejeni na dodelitev finančne odškodnine, in ki ukrepe začasnega varstva omejuje na plačilo začasne odškodnine, s čimer se ovira vzpostavitev prejšnjega stanja ali izpolnitev obveznosti v naravi ter tako posega v učinkovito sodno varstvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem naj spomnim, da člen 4(1) Okvirne direktive med drugim določa, da se na nacionalni ravni uvedejo učinkoviti mehanizmi, po katerih ima vsak uporabnik ali podjetje, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve ter je prizadet z odločbo NRO, pravico do pritožbe zoper odločbo pri pritožbenem organu, ki ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, da lahko učinkovito izpolni svoje naloge. Za to države članice zagotovijo, da se vsebina same zadeve primerno upošteva in da je na voljo učinkovit pritožbeni mehanizem. To vprašanje je treba preučiti z vidika te določbe, ki se razlaga glede na člen 47 Listine, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) ne da bi bilo treba v okoliščinah obravnavanih primerov to presojo razširiti še na druge določbe, ki jih navaja predložitveno sodišče, med drugim na člena 6 in 19(1) PEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tem pojasnilu naj navedem, da v členu 4 Okvirne direktive niso opredeljeni konkretni ukrepi, ki jih mora imeti pristojno sodišče možnost sprejeti v okviru takega pravnega sredstva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Če torej pravo Unije nekega področja ne ureja, morajo načeloma države članice v okviru postopkovne avtonomije in ob upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz načel enakovrednosti in učinkovitosti, določiti postopkovna pravila, ki veljajo za pravno sredstvo, kakršno je to iz postopka v glavni stvari. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav v okoliščinah obravnavanih primerov načelo enakovrednosti ne pomeni posebne težave, ker se upoštevne nacionalne določbe, kot navaja predložitveno sodišče, brez razlikovanja uporabljajo tako za pravna sredstva, ki temeljijo na nacionalnem pravu, kot za pravna sredstva, ki temeljijo na pravu Unije, je v primeru uporabe načela učinkovitosti drugače. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da Sodišče načeloma državam članicam priznava pravico, da nacionalna postopkovna pravila določijo tako, kot želijo, in posledično ne odobrijo neposrednega varstva, temveč samo odškodninsko varstvo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) Vseeno je presodilo, da mora imeti nacionalno sodišče, ki odloča o pritožbi zoper odločbo NRO, možnost, da to odločbo razveljavi z retroaktivnim učinkom, če meni, da je to nujno za zagotovitev učinkovitega varstva podjetja, ki je vložilo pritožbo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru, na prvem mestu, v zvezi z nemožnostjo nacionalnega sodišča, da vzpostavi prejšnje stanje ali naloži izpolnitev obveznosti v naravi zaradi ugotovljenih nepravilnosti, drži, da v primeru nezakonite podelitve pravic uporabe frekvenc izključno finančna odškodnina morda ne bi bila zadostna za zadevno osebo, ker bi še vedno obstajal nezakonit položaj, in ker bi bili tako ogroženi cilji varstva konkurence, pluralnosti ali kontinuitete storitev digitalne prizemne televizije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) Ob tem je treba ugotoviti, da si je v okviru spremembe namena frekvenčnega pasu 700 MHz težko predstavljati popravne ukrepe, kot sta ponovna vzpostavitev prejšnjega stanja ali s tehničnega vidika izpolnitev obveznosti v naravi, oziroma bi ti ukrepi lahko celo povzročili kršitev Sklepa 2017/899, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) kar bi torej ogrozilo delovanje omrežja 5G in lahko povzročilo motnje v njegovem delovanju v mejnih državah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah menim, da čeprav načeloma ni zaželeno, da se z nacionalno zakonodajo nalagajo omejitve nacionalnim sodiščem v zvezi s pravnimi sredstvi, ki so na voljo pravnim subjektom, omejevanje pravnih sredstev na finančne izravnalne ukrepe samo po sebi ne more kršiti načela učinkovitega sodnega varstva v smislu člena 47 Listine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) Za to je treba dokazati, da prepoved vzpostavitve prejšnjega stanja ali izpolnitve obveznosti v naravi ob upoštevanju javnih interesov (ki jim nasprotujejo zasebni interesi) ne bi omogočila izvajanja učinkovitega pritožbenega mehanizma, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi to sodišče ugotovilo, da se lahko v okoliščinah obravnavanih primerov z dodelitvijo finančnega nadomestila zagotovi spoštovanje pravice do učinkovitega sodnega varstva, bo treba pri morebitnem nadomestilu vsekakor spoštovati načelo učinkovitosti in posledično zajeti celotno škodo, ki so jo utrpele zadevne osebe, tako da bo vsaj s finančnega vidika vzpostavljen položaj, ki bi obstajal, če pravo Unije ne bi bilo kršeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Enako velja na drugem mestu za omejevanje ukrepov začasnega varstva na plačilo začasne odškodnine. Če bi namreč predložitveno sodišče štelo, da finančna odškodnina ne zadostuje za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva zadevnih oseb, omejevanje ukrepov začasnega varstva na plačilo začasne odškodnine očitno ne more zagotoviti vzpostavitve prejšnjega stanja ali izpolnitve obveznosti v naravi ter posledično lahko ogrozi polni učinek teh pravic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) Če pa bi predložitveno sodišče nasprotno štelo, da finančna odškodnina zadostuje za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva zadevnih oseb, se ukrepi začasnega varstva, omejeni na plačilo začasne odškodnine, zdijo prav tako primerni za zagotovitev tega varstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, predlagam, naj se na prvo vprašanje v zadevah C‑764/23 in C‑765/23 odgovori, da je treba člen 4(1) Okvirne direktive v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, s katero so učinki tožb zoper akte v zvezi z razporeditvijo frekvenc v okviru preoblikovanja frekvenc omejeni na dodelitev finančne odškodnine, ukrepi začasnega varstva pa so omejeni na plačilo začasne odškodnine, če se lahko z odobreno odškodnino krije celotna škoda, ki so jo utrpele zadevne osebe, tako da se s finančnega vidika vzpostavi položaj, ki bi obstajal, če pravo Unije ne bi bilo kršeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kršitev izključnih pristojnosti AGCOM</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugo kategorijo vprašanj v bistvu sprašuje, ali je treba pravo Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) ki določa, da mora biti dodatna prenosna zmogljivost dodeljena po odplačnem postopku, katerega splošne značilnosti opredeljuje, s čimer torej posega v neodvisnost AGCOM kot NRO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem naj opozorim, da je z Okvirno direktivo državam članicam naloženo, da ustanovijo neodvisen in nepristranski NRO, ki mu v bistvu dodelijo regulativne naloge ter naloge reševanja sporov in izrekanja kazni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, v zvezi s pojmom „neodvisnost“ člen 3 te direktive med drugim določa, da naloge, dodeljene NRO, prevzame pristojni organ in da NRO delujejo neodvisno, in ne prosijo nobenega drugega organa za navodila v zvezi z opravljanjem nalog, ki so jim bile dodeljene po nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja zakonodaja Unije, oziroma tovrstnih navodil ne sprejemajo, pri čemer je med drugim pojasnjeno, da je te organe mogoče nadzirati v skladu z nacionalnim ustavnim pravom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) Vendar pojem „neodvisnost“ v navedeni direktivi ni opredeljen. Sodišče je v sodni praksi v zvezi z NRO v okviru notranjega trga z energijo vseeno pojasnilo obseg tega pojma, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) pri tem pa med drugim navedlo, da morata biti izključna pristojnost in neodvisnost NRO zagotovljeni tudi v razmerju do nacionalnega zakonodajalca. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>) Sodišče je torej poudarilo, da pristojnosti, ki so pridržane za NRO, spadajo na izvršilno področje, in sicer na podlagi specializirane tehnične presoje resničnosti, pri čemer je pojasnilo, da za NRO pri izvajanju teh pristojnosti veljajo načela in pravila, določena v podrobnem normativnem okviru na ravni Unije, ki omejujejo njihovo diskrecijsko pravico in jim onemogočajo, da bi sprejemali politične odločitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, v zvezi z nalogami, dodeljenimi NRO, iz poglavja III Okvirne direktive je s členom 9(1), prvi pododstavek, te direktive „pristojnim nacionalnim organom“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>) dodeljena naloga, da razporedijo radijske frekvence, ki se uporabljajo za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, in podelijo splošne odobritve ali individualne pravice uporabe takih radijskih frekvenc. Vendar je s to določbo državam članicam prepuščeno, da zagotovijo, da opravljanje teh nalog temelji na objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih merilih. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) V zvezi s tem je Sodišče na eni strani odločilo, da organizacija izbirnega postopka za dodelitev digitalnih radijskih frekvenc spada v okvir opravljanja regulativne naloge, ki jo ima NRO, v smislu Okvirne direktive, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>) in na drugi strani ugotovilo, da imajo države članice prosto izbiro med uvedbo konkurenčnih ali primerjalnih postopkov, bodisi neodplačnih ali odplačnih. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se mi zdi, da čeprav na podlagi upoštevnih določb Okvirne direktive ni mogoče v vsakem primeru posebej zlahka razlikovati med konkretnimi dejavnostmi, ki so izključno prenesene na NRO, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>) je iz teh določb razvidno, da posredovanje nacionalnega zakonodajalca pri opredelitvi nekaterih vidikov postopkov dodelitve pravic uporabe ni izključeno, vseeno pa mora bili določeno z dobro opredeljenimi mejami. Po mojem mnenju drži, prvič, da države članice lahko sprejmejo pravila, ki jim ob spoštovanju prava Unije omogočajo, da še naprej izvajajo svoje politike na področju radiofrekvenčnega spektra, in drugič, da morajo sprejeti pravila, s katerimi lahko zagotavljajo, da NRO izpolnjujejo obveznosti iz člena 8 te direktive. Nasprotno pa se morajo vzdržati sprejetja ukrepov, ki spadajo v okvir tehnične pristojnosti NRO ali v to pristojnost posegajo. Ta omejitev po mojem mnenju ne izhaja le iz posebnih določb, s katerimi so NRO podeljene nekatere pristojnosti, ampak tudi iz ciljev in temeljnih načel te ureditve, kot sta cilj spodbujanja konkurence in načelo prepovedi diskriminacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je bil glede na razdelitev pristojnosti, ki jo je določil italijanski zakonodajalec, AGCOM pristojen, da sprejme nov nacionalni načrt za razporeditev frekvenc za storitev digitalne prizemne televizije in opredeli pretvorbena merila, medtem ko je bilo ministrstvo za podjetništvo in Made in Italy odgovorno za pripravo časovnega načrta za izvršitev Sklepa 2017/899 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) in začetek odplačnega postopka brez odpiranja konkurence za dodelitev preostale prenosne zmogljivosti. Poleg tega je v obravnavanem primeru upoštevno, da je ta zakonodajalec sam določil, da se dodatna prenosna zmogljivost dodeli „na podlagi odplačnega izbirnega postopka“, in med merila za oddajo v tem postopku vključil merilo, da se ta zmogljivost dodeli „po sklopih, ki po velikosti ustrezajo polovici multipleksa“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>) kar vzbuja dvom glede vmešavanja navedenega zakonodajalca v pristojnosti AGCOM.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča je torej ta isti zakonodajalec AGCOM tako odvzel možnost izbire, ko opredeljuje pretvorbeno stopnjo pri preoblikovanju, ko določa merila in načela odplačnega izbirnega postopka (na ravni velikosti sklopov in postopkovnih pravil) ter ko omogoča oziroma ne omogoča sodelovanje prvotnih operaterjev v tem postopku. Nasprotno pa italijanska vlada meni, da je AGCOM določil pretvorbeno merilo popolnoma samostojno in iz povsem tehničnih razlogov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>) medtem ko se je italijanski zakonodajalec odločil, da se dodatna prenosna zmogljivost dodeli po postopku, ki je na eni strani konkurenčen, ker se s pravom Unije zahteva preverjanje možnosti vstopa novih udeležencev na trg, kadar so na voljo novi viri, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>) in na drugi strani odplačen ob upoštevanju načel prava Unije, kot je najučinkovitejša uporaba spektra.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju odločitev italijanskega zakonodajalca, da določi postopkovna pravila za dodelitev dodatne prenosne zmogljivosti, zlasti njeno odplačnost, ne more posegati v izključne pristojnosti AGCOM, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>) ker pogoji, določeni za ta postopek, niso elementi, ki spadajo v okvir neodvisne tehnične presoje tega organa, ampak so predmet legitimne politične odločitve tega zakonodajalca, kar mora preveriti predložitveno sodišče. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) Natančneje, to sodišče mora preučiti predvsem, koliko so pogoji, ki jih je ta zakonodajalec določil v okviru tega postopka, dejansko zavezovali ta organ pri pripravi tehničnih pravil, ki urejajo postopek preoblikovanja frekvenc, in ali so ti pogoji morebiti pomenili zgolj prenos načel, ki jih je pripravil že AGCOM. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, predlagam, naj se na tretje, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje v zadevi C‑764/23, tretje in četrto vprašanje v zadevi C‑765/23 ter drugo in tretje vprašanje v zadevi C‑766/23 odgovori, da je treba regulativni okvir Unije na področju elektronskih komunikacij (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>) razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa postopkovna pravila za preoblikovanje frekvenc, če ta pravila ne vključujejo tehničnih pogojev, ki so v izključni pristojnosti NRO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združljivost postopka preoblikovanja frekvenc</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretja kategorija vprašanj se v bistvu nanaša na združljivost nacionalnih ukrepov preoblikovanja frekvenc z regulativnim okvirom Unije na področju elektronskih komunikacij. Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba pravo Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">56</a>
</span>) razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji in ureditvi, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-57" href="#t-57">57</a>
</span>) ki pri preoblikovanju frekvenc najprej ne določata pretvorbe na podlagi enakovrednosti in del prenosne zmogljivosti pridržujeta za odplačni izbirni postopek, nato ne vključujeta strukturnih ukrepov za izravnavo nepravilnosti, ki so se pred tem zgodile na italijanskem trgu radiodifuzijskih storitev, ter nazadnje ne upoštevata legitimnih pričakovanj operaterja, ki je pravice uporabe frekvenc pridobil po koncu prejšnjega odplačnega konkurenčnega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti moram, da so v upoštevnih določbah regulativnega okvira Unije na področju elektronskih komunikacij v bistvu med splošnimi cilji regulacije navedeni cilji, s katerimi se spodbuja in varuje konkurenca ter spodbujata učinkovita uporaba in upravljanje radijskih frekvenc, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-58" href="#t-58">58</a>
</span>) hkrati pa je določeno, da morajo biti pravice uporabe radijskih frekvenc dodeljene na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-59" href="#t-59">59</a>
</span>) Ta merila je treba spoštovati ne le ob prvotni dodelitvi radijskih frekvenc, temveč tudi ob vsaki poznejši dodelitvi, obnovitvi ali pretvorbi radijskih frekvenc. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-60" href="#t-60">60</a>
</span>) Zato se pravice uporabe lahko spremenijo le v objektivno utemeljenih primerih in na sorazmeren način. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-61" href="#t-61">61</a>
</span>) Kar natančneje zadeva postopek preoblikovanja frekvenc po spremembi namena frekvenčnega pasu 700 MHz, je člen 1(1) Sklepa 2017/899 določil med drugim, da države članice po potrebi spremenijo zadevne obstoječe pravice do uporabe spektra v skladu z Direktivo o odobritvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi torej, da pravo Unije omogoča in v nekaterih primerih predvideva spremembo obstoječih pravic uporabe ter da se načeloma z nobeno od upoštevnih določb v okviru tehnološkega prehoda ne nalaga ne pretvorba na podlagi enakovrednosti pravic uporabe frekvenc, ki so se uporabljale prej, ne dodelitev novih frekvenc, ustvarjenih s tem prehodom, z neodplačnimi razpisnimi postopki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-62" href="#t-62">62</a>
</span>) Iz tega sledi, da imajo države članice znatno diskrecijsko pravico, kar zadeva postopke dodelitve in predodelitve frekvenc, hkrati pa morajo uporabljati objektivna, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna merila, ne da bi bila konkretna podrobna pravila za te postopke naknadno natančneje določena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v sodni praksi, ki jo je do zdaj izdalo na podlagi zgoraj navedenih določb, ugotovilo, da sta sprejetje nacionalnih ukrepov, s katerimi se podeljuje splošna odobritev za oddajanje na trgu radijskega oddajanja le za obstoječe kanale, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-63" href="#t-63">63</a>
</span>) ter uporaba različnih pretvorbenih koeficientov za operaterje v primerljivem položaju (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-64" href="#t-64">64</a>
</span>) v nasprotju s pravom Unije, in odločilo, da neodplačnosti dodelitve radijskih frekvenc ni med načeli prava Unije, na podlagi katerih je treba organizirati izbirne postopke. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-65" href="#t-65">65</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru so italijanski organi v okviru postopka preoblikovanja frekvenc na eni strani za vse obstoječe operaterje uporabili skupni pretvorbeni koeficient 0,5 in na drugi strani dodatno prenosno zmogljivost dodelili po odplačnem postopku, temelječem na asimetričnih merilih, s katerimi se daje prednost „enoomrežnim“ operaterjem in novim udeležencem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-66" href="#t-66">66</a>
</span>) Predložitveno sodišče mora torej ugotoviti, ali so bile nove pravice uporabe prenosne zmogljivosti dodeljene na podlagi, med drugim, nediskriminatornih in sorazmernih meril v skladu z načeli, omenjenimi v točki 50 teh sklepnih predlogov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-67" href="#t-67">67</a>
</span>) To sodišče bi torej moralo upoštevati zlasti značilnosti in tehnološke omejitve preoblikovanja frekvenc (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-68" href="#t-68">68</a>
</span>) ter zgodovinski razvoj italijanskega trga radiodifuzijskih storitev in posebne okoliščine, v katerih so bile frekvence dodeljene operaterju Cairo Network.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav mora to sodišče odločiti o teh – še posebej tehničnih – vidikih, tako da opravi presojo dejanskega stanja v postopkih v glavni stvari, mu mora Sodišče vseeno zagotoviti koristne napotke v zvezi s tem. Za to bom preučil, prvič, potrebo po pretvorbi na podlagi enakovrednosti, drugič, potrebo po strukturnih asimetričnih ukrepih za odpravo nezakonitih položajev, ki vztrajajo na italijanskem trgu radiodifuzijskih storitev, in tretjič, uporabo načela varstva legitimnih pričakovanj v zvezi z operaterjem Cairo Network, ki je pravice uporabe frekvenc pridobil v prejšnjem odplačnem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nujnost pretvorbe na podlagi enakovrednosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, glede potrebe po pretvorbi na podlagi enakovrednosti predložitveno sodišče meni, da izbira skupnega pretvorbenega koeficienta 0,5 vzbuja dvom, ker majhni operaterji (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-69" href="#t-69">69</a>
</span>) ne bi bili v enakem položaju kot prvotni operaterji, ki so imeli več multipleksov, temelječih na tehnologiji DVB-T.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem navajam, da je bilo preoblikovanje frekvenc v obravnavanem primeru izvedeno ne z dodelitvijo novih sredstev, temveč v bistvu z „nadgradnjo“ obstoječih pravic uporabe na nov in učinkovitejši prenosni sistem. V teh okoliščinah menim, da so nacionalni organi načeloma morali imetnikom teh obstoječih pravic uporabe zagotoviti enakovredne pravice – ali kadar to ni bilo mogoče, zadevnim osebam nadomestiti nastalo škodo – pred dodelitvijo novih pravic uporabe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-70" href="#t-70">70</a>
</span>) Torej ni izključeno, da so nacionalni organi za zagotovitev ohranitve obstoječe prenosne zmogljivosti lahko morali sprejeti merilo pretvorbe na podlagi enakovrednosti. Vendar bo moralo predložitveno sodišče, da bi preverilo, ali so ti organi morali ravnati tako, upoštevati zlasti naslednje okoliščine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, to sodišče bo moralo preveriti, ali in koliko je bila uporaba drugačnega pretvorbenega koeficienta tehnično izvedljiva ob upoštevanju omejenega števila razpoložljivih multipleksov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-71" href="#t-71">71</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ker so multipleksi, ki temeljijo na tehnologiji DVB-T2, učinkovitejši od multipleksov, ki temeljijo na tehnologiji DVB-T, bi pretvorba na podlagi enakovrednosti lahko privedla ne le do ohranitve obstoječe prenosne zmogljivosti zadevnih operaterjev, temveč tudi do povečanja te zmogljivosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-72" href="#t-72">72</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, ugotoviti je treba, kako je odplačni postopek razporeditve frekvenc, ki je vključeval asimetrične pogoje, da bi se izravnale strukturne omejitve, ki so jih utrpeli manjši (neprvotni) operaterji, tem omogočil, da so v določeni meri nadomestili svoj slabši položaj na upoštevnem trgu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-73" href="#t-73">73</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, preučiti je treba, ali bi okoliščina, da se mora vsak multipleks upravljati nedeljivo, lahko govorila v prid različnemu obravnavanju, ker ta okoliščina pomeni zlasti, da „enoomrežni“ operaterji, ki jim je bila podeljena pravica uporabe za polovico multipleksa, svoje dejavnosti ne bi mogli še naprej opravljati neodvisno, medtem ko bi prvotni operaterji, ki so dobili pravice uporabe za 2,5 multipleksa, to lahko počeli. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-74" href="#t-74">74</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Petič, ugotoviti je treba, ali bi se s sprejetjem pretvorbenega merila, ki temelji ne na številu operaterjev, temveč na pravicah uporabe, ki se že izkoriščajo, lahko dajala prednost „večomrežnim“ operaterjem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-75" href="#t-75">75</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nujnost asimetričnih ukrepov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, v zvezi s potrebo po naknadnih asimetričnih ukrepih predložitveno sodišče meni, da imajo nezakonitosti, ki so bile predhodno ugotovljene na italijanskem trgu radiodifuzijskih storitev, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-76" href="#t-76">76</a>
</span>) še vedno posledice na tem trgu, ker je dodelitev multipleksov, ki uporabljajo tehnologijo DVB-T2, v veliki meri temeljila na razdelitvi multipleksov, ki so uporabljali tehnologijo DVB-T, ta pa je sama delno izhajala iz pretvorbe pravic uporabe analognih postaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem menim, da je načeloma treba – ker so zlasti po sodbah Sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-77" href="#t-77">77</a>
</span>) nacionalna sodišča ugotovila, da so italijanski organi kršili pravo Unije s tem, da so nezakonito dodelili in ohranili televizijske frekvence za nekatere operaterje – odpraviti te kršitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-78" href="#t-78">78</a>
</span>) Vendar niti Sodišče v teh sodbah niti predložitveno sodišče v okviru odločb, ki so nato privedle do teh sodb, nista navedla natančnih napotkov o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Poleg tega iz predložitvenih odločb ni jasno razvidno, ali in koliko je bil zaradi zaporedoma sprejetih ukrepov podaljšan nezakonit položaj, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-79" href="#t-79">79</a>
</span>) katerega sedanji učinki vsekakor zelo različno vplivajo na vsako od pritožnic v postopkih v glavni stvari. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-80" href="#t-80">80</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako mora predložitveno sodišče preveriti, ali je bilo z asimetričnimi ukrepi, ki so jih italijanski organi sprejeli v okviru odplačnega postopka dodelitve, ki ga je predvidel italijanski zakonodajalec, mogoče znova uravnotežiti nezakonit položaj (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-81" href="#t-81">81</a>
</span>) ali pa so bili, kot se zdi, da namiguje, nujni naknadni strukturni ukrepi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne da bi hotel posegati v pristojnosti tega sodišča, navajam, da bo moralo navedeno sodišče, da bi opravilo to preverjanje, med drugim ugotoviti, ali je bilo sprejetje naknadnih asimetričnih ukrepov nujno ob upoštevanju cilja spodbujanja in varstva konkurence, kar zahteva analizo morebitnih sedanjih posledic zgoraj navedenih nezakonitosti na trgu radiodifuzijskih storitev v Italiji. Za to bo treba preveriti tudi, ali so bili dodatni asimetrični ukrepi tehnično izvedljivi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-82" href="#t-82">82</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba načela varstva legitimnih pričakovanj</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem in zadnjem mestu, v zvezi z uporabo načela varstva legitimnih pričakovanj glede na položaj družbe Cairo Network predložitveno sodišče sprašuje, ali je zaradi dejstva, da je ta operater pridobil pravico uporabe frekvence po odplačnem konkurenčnem postopku, ki je ob preoblikovanje frekvenc izrecno določal dodelitev pravice do frekvence, ki zagotavlja primerljivo pokritost in je z vidika trajanja enakovredna pravici uporabe frekvence, ta operater lahko imel legitimna pričakovanja, da bo ob preoblikovanju teh frekvenc ohranil svojo prenosno zmogljivost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-83" href="#t-83">83</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča ima pravico do sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj – ki je med temeljnimi načeli Unije in ga morajo spoštovati institucije Unije, prav tako pa države članice pri izvrševanju pooblastil, ki jim jih podeljujejo direktive Unije – vsak pravni subjekt, pri katerem je upravni organ vzbudil pričakovanja, oprta na natančna zagotovila, ki jih je navedenemu subjektu dal ta organ. Zagotovila, ki lahko – ne glede na obliko, v kateri so bila sporočena – vzbudijo taka pričakovanja, so natančne, brezpogojne in usklajene informacije iz pooblaščenih in zanesljivih virov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-84" href="#t-84">84</a>
</span>) Sodišče je vseeno razsodilo, da se gospodarski subjekt ne more zanašati na to, da ne bo nikakršnih zakonskih sprememb, ampak lahko le izpodbija način izvajanja take spremembe, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-85" href="#t-85">85</a>
</span>) kar velja v obravnavanem primeru, saj se je preoblikovanje frekvenc poleg tega zahtevalo v pravu Unije, ker je bila sprememba namena frekvenčnega pasu 700 MHz, za katero je bilo potrebno preoblikovanje frekvenc, predvidena v Sklepu 2017/899.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to sodno prakso je treba navesti, da zgolj okoliščina, da ima operater pravice uporabe komunikacijskega omrežja, sama po sebi res ne more utemeljiti njegovega legitimnega pričakovanja, da bodo njegove pravice ob preoblikovanju frekvenc ohranjene ali pretvorjene v pravice uporabe enakovrednih prenosnih zmogljivosti. Drugače pa je, če so mu pristojni organi dali natančna in brezpogojna zagotovila glede ohranitve njegovih pravic uporabe ali dodelitve enakovrednih pravic, če bi prišlo do takega položaja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na elemente, ki jih je Sodišču zagotovilo predložitveno sodišče, se zdi, da so zagotovila, ki so jih v obravnavanem primeru dali italijanski organi, lahko utemeljevala legitimna pričakovanja zadevnega operaterja, kar mora vsekakor preveriti predložitveno sodišče. Poleg tega bo moralo predložitveno sodišče, če bo ta okoliščina potrjena, preučiti tudi, ali je ob upoštevanju izboljšanja prenosnega sistema dodelitev novih pravic uporabe v kontekstu postopka preoblikovanja frekvenc temu operaterju kljub uporabi pretvorbenega merila 0,5 omogočila, da je ohranil prenosno zmogljivost, enakovredno tisti, ki jo je imel prej, in s tem izpolnila njegova pričakovanja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-86" href="#t-86">86</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, predlagam, naj se na tretje, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje v zadevi C‑764/23, tretje in četrto vprašanje v zadevi C‑765/23 ter drugo in tretje vprašanje v zadevi C‑766/23 odgovori, da je treba regulativni okvir Unije na področju elektronskih komunikacij (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-87" href="#t-87">87</a>
</span>) razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji in ureditvi, ki v okviru postopka preoblikovanja frekvenc ne določata pretvorbe na podlagi enakovrednosti pravic uporabe obstoječih frekvenc v pravice uporabe prenosne zmogljivosti in del prenosne zmogljivosti pridržujeta za odplačni postopek, če se s temi ukrepi spoštujeta načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije ob upoštevanju sedanjih učinkov preteklih kršitev prava Unije ter če se s pretvorbenimi merili upoštevajo natančna in brezpogojna zagotovila, ki so jih pristojni organi dali v zvezi z ohranitvijo pravic uporabe ali dodelitvijo enakovrednih pravic uporabe ob tem preoblikovanju frekvenc.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavil Consiglio di Stato (državni svet, Italija), odgovori, da je treba regulativni okvir Unije na področju elektronskih komunikacij, zlasti člen 4(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o človekovih pravicah, člen 3(3) in (3a) ter člena 8 in 9 Direktive 2002/21, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140, člene 3, 5, 7 in 14 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi), člena 2 in 4 Direktive Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa (EU) 2017/899 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-177" title="page-31">
      razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-178" title="page-31">
      ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki v okviru postopka preoblikovanja pravic uporabe frekvenc digitalne prizemne televizije:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">omejuje učinke tožb zoper akte v zvezi z razporeditvijo frekvenc na dodelitev finančne odškodnine, ukrepe začasnega varstva pa omejuje na plačilo začasne odškodnine, če lahko odobrena odškodnina krije celotno škodo, ki so jo utrpele zadevne osebe, tako da se s finančnega vidika vzpostavi položaj, ki bi obstajal, če pravo Unije ne bi bilo kršeno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">nalaga postopkovna pravila, ki se morajo uporabiti pri preoblikovanju frekvenc, če ta ne vključujejo tehničnih pogojev, ki so v izključni pristojnosti nacionalnega regulativnega organa;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ne določa pretvorbe na podlagi enakovrednosti pravic uporabe obstoječih frekvenc v pravice uporabe prenosne zmogljivosti in del prenosne zmogljivosti pridržuje za odplačni postopek, če se s temi ukrepi spoštujeta načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije ob upoštevanju sedanjih učinkov preteklih kršitev prava Unije, ter če se s pretvorbenimi merili upoštevajo natančna in brezpogojna zagotovila, ki so jih pristojni organi dali v zvezi z ohranitvijo pravic uporabe ali dodelitvijo enakovrednih pravic uporabe ob tem preoblikovanju frekvenc.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Kot je italijanska vlada pojasnila v pisnih stališčih, že sam prehod na prenosni standard DVB-T2 zagotavlja znatno povečanje razpoložljive prenosne zmogljivosti, ki lahko doseže do stoodstotno povečanje te prenosne zmogljivosti. Natančneje, vsako od nacionalnih omrežij DVB-T2 sprosti zmogljivost, ocenjeno na 37 Mbit/s, ki se lahko poveča na 40 Mbit/s brez znatnih izgub pokritosti, medtem ko je prejšnji sistem DVB-T sprostil povprečno zmogljivost 19,9 Mbit/s.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Ta sprememba namena je bila določena s členom 1 Sklepa (EU) 2017/899 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji (UL 2017, L 138, str. 131). Zaradi razporeditve frekvenčnega pasu 700 MHz omrežju 5G se je znatno zmanjšal spekter, dodeljen televizijski radiodifuziji (do 30 % pasu, ki se je uporabljal prej).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) V obravnavani zadevi Ministero delle imprese e del Made in Italy (ministrstvo za podjetništvo in Made in Italy, Italija) v zadevah C‑764/23 in C‑766/23 ter Presidenza del Consiglio dei Ministri (predsedstvo sveta ministrov, Italija) in Ministero dell’Economia e delle Finanze (ministrstvo za gospodarstvo in finance, Italija) v zadevi C‑765/23.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) S tehničnega vidika je ta pretvorba predvidevala prehod z nacionalnih multipleksov, ki temeljijo na tehnologiji DVB-T, na nove nacionalne multiplekse, ki temeljijo na tehnologiji DVB-T2. Multipleks je signal, ki kombinirano prenaša več televizijskih storitev v digitalnem prizemnem načinu, pri čemer vsak multipleks omogoča oddajanje določenega števila televizijskih ali radijskih programov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Ta pravni okvir sestavljajo zlasti Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES (UL 2009, L 337, str. 37) (v nadaljevanju: Okvirna direktiva), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 337), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140 (v nadaljevanju: Direktiva o odobritvi), in Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 178; v nadaljevanju: Direktiva o konkurenci).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) V skladu s členom 2(g) Okvirne direktive „nacionalni regulativni organ“ (v nadaljevanju: NRO) pomeni „organ ali organe, ki jih država članica zadolži za opravljanje katerekoli regulativne naloge, dodeljene v tej direktivi in v posebnih direktivah“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Člen 3(3) in (3a) Okvirne direktive je bil spremenjen z Direktivo 2009/140. V zvezi s tem je v uvodni izjavi 13 zadnjenavedene direktive navedeno, da „[bi bilo treba] okrepiti neodvisnost [NRO], da bi se zagotovila učinkovitejša uporaba regulativnega okvira ter povečala njihova pooblastila in predvidljivost njihovih odločitev. V ta namen bi bilo treba v nacionalni zakonodaji predvideti izrecno določbo, s katero bo zagotovljeno, da je [NRO], pristojen za ex ante urejanje trga ali za reševanje sporov med podjetji, pri opravljanju svojih nalog zavarovan pred zunanjimi posegi ali političnim pritiskom, ki bi lahko ogrozili neodvisno presojo zadev, ki jih obravnava. Zaradi takšnega zunanjega vpliva nacionalni zakonodajni organ ni primeren za delovanje v vlogi [NRO] v okviru regulativnega okvira. […]“</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 323).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 367).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Legge n. 205 – Bilancio di previsione dello Stato per l’anno finanziario 2018 e bilancio pluriennale per il triennio 2018–2020 (zakon št. 205 o začasnem državnem proračunu za proračunsko leto 2018 in večletnem proračunu za triletno obdobje 2018–2020) z dne 27. decembra 2017 (GURI št. 302 z dne 29. decembra 2017, redni dodatek h GURI št. 62), kakor je bil spremenjen z legge n. 145 – Bilancio di previsione dello Stato per l’anno finanziario 2019 e bilancio pluriennale per il triennio 2019–2021 (zakon št. 145 o začasnem državnem proračunu za proračunsko leto 2019 in večletnem proračunu za triletno obdobje 2019–2021) z dne 30. decembra 2018 (redni dodatek št. 62 h GURI št. 302 z dne 31. decembra 2018) (v nadaljevanju: zakon št. 205/2017).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) V obravnavani zadevi sta imeli družbi Cairo Network in Europa Way vsaka pravice uporabe za en multipleks, družba Persidera pa je imela pravice uporabe za pet multipleksov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej točko 1 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Natančneje, ta pristojnost je bila AGCOM podeljena s členom 1, od (1030) do (1037), zakona št. 205/2017. Italijanski zakonodajalec je poleg tega ministrstvu za podjetništvo in Made in Italy zaupal pripravo „časovnega načrta“ za izvršitev Sklepa 2017/899 in začetek postopka za dodelitev dodatne prenosne zmogljivosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Ta načrt je določal skupno 12 nacionalnih frekvenc tehnologije DVB-T2 in pretvorbena merila, na podlagi katerih je bilo 20 nacionalnih omrežij tehnologije DVB-T pretvorjenih v 10 multipleksov tehnologije DVB-T2, medtem ko sta morala biti druga dva multipleksa dodeljena po odplačnem postopku.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Pretvorbeni faktor med nekdanjimi omrežji DVB-T in predvidenimi novimi omrežji DVB-T2 je bil določen na 0,5. Posledično so na podlagi tega merila operaterji, ki so imeli pet omrežij oziroma multipleksov, ki uporabljajo tehnologijo DVB-T (in sicer družbe Radiotelevisione italiana SpA (RAI), Elettronica Industriale SpA in Persidera), dobili pet „splošnih pravic uporabe za polovico multipleksa“ DVB-T2, medtem ko so operaterji, ki so imeli multipleks, ki je uporabljal tehnologijo DVB-T (med drugim družbi Cario Network in Europa Way), dobili vsak eno splošno pravico za polovico multipleksa DVB-T2.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Dobile so prenosne zmogljivosti za 2,5 multipleksa (v primeru družbe Persidera) oziroma 0,5 multipleksa (v primeru družb Cairo Network in Europa Way).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Vsaka od njih za polovico multipleksa.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL 2018, L 321, str. 36).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) To vprašanje za predhodno odločanje se glasi: „3. Ali je treba pravo Unije, zlasti pa člena 8 in 9 [Okvirne direktive], člene 3, 5, 7 in 14 Direktive [o odobritvi], člena 2 in 4 Direktive [o konkurenci], uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa [2017/899], načela pravičnosti, prepovedi diskriminacije, varstva konkurence in varstva legitimnih pričakovanj ter načeli sorazmernosti in ustreznosti razlagati tako, da nasprotujejo sistemu, kakršen je ta, ki je bil v Italijanski republiki vzpostavljen na podlagi člena 1, odstavki od 1101 do 1108, zakona o proračunu za leto 2019, člena 1, odstavki 1030, 1031, 1031a, 1031c, 1032, 1033, 1034 in 1037, zakona o proračunu za leto 2018, odločb [AGCOM št.] 39/19/CONS […], 128/19/CONS in 129/19/CONS ter ustreznih ukrepov za podelitev pravic uporabe frekvenc za storitev digitalne televizije, v okviru katerega za odpravo nastalega položaja neenakosti niso bili sprejeti nobeni strukturni ukrepi [in] ki – kljub obstoju nestrukturnih izravnalnih ukrepov in/ali ukrepov za uravnoteženje sistema – določa odplačni izbirni postopek, ki operaterjem nalaga dodatne stroške in bremena, ter ali to pravo [Unije], zlasti ob upoštevanju načel sorazmernosti in ustreznosti ter načel, ki so bila izoblikovana v sodbi z dne 26. julija 2017, Persidera, (C‑112/16, EU:C:2017:597; v nadaljevanju: sodba Persidera), nasprotuje sistemu, kakršen je navedeni, med drugim tudi zaradi splošnega razvoja tega sistema ter zaradi ‚anomalij‘, ‚pomislekov‘ in ‚nepravilnosti‘, ugotovljenih v sodni praksi nacionalnih in nadnacionalnih sodišč, ki so navedeni v obrazložitvi tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, ali pa so nestrukturni ukrepi, ki jih je navedeni organ sprejel za ponovno uravnoteženje sistema, zadostni?“</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Ta vidik se še posebej nanaša na družbo Cario Network.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Pred obravnavo teh vprašanj naj na prvem mestu pojasnim, da čeprav predložitveno sodišče delno sprašuje o razlagi EZEK, se mi zdi, da se ta zakonik ne uporablja ratione temporis za spore o glavni stvari, ker se določbe o njegovem prenosu uporabljajo od 21. decembra 2020, to je od datuma po dejanskem stanju, obravnavanem v postopkih v glavni stvari (glej člen 124(1) EZEK). Ob tem pojasnilu ta ugotovitev v precejšnji meri nima praktičnih posledic, ker se z EZEK v bistvu zgolj kodificirajo zakonodajni akti, ki sestavljajo regulativni okvir Unije na področju elektronskih komunikacij. Na drugem mestu menim, da v teh sklepnih predlogih poglobljena preučitev trditev, ki sta jih družbi RAI in Mediaset navedli v zvezi z nedopustnostjo predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ni potrebna. Zdi se mi namreč očitno, najprej, da so v predložitvenih odločbah podrobno predstavljeni nacionalni pravni okvir in razlogi, zaradi katerih predložitveno sodišče dvomi o združljivosti italijanske ureditve, obravnavane v postopkih v glavni stvari, s pravom Unije, dalje, da tudi če se vprašanja za predhodno odločanje v precejšnji meri nanašajo na italijansko pravo, lahko Sodišče nanje odgovori v mejah svoje pristojnosti, ter, nazadnje, da ni očitno, da postavljena vprašanja nimajo nobene povezave z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) In sicer člen 6 in člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, ki ju je treba razlagati z vidika člena 47 Listine, člena 4(1), prvi pododstavek, Okvirne direktive in člena 31 EZEK.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) V obravnavanem primeru člen 1(1037) zakona št. 205/2017.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je člen 4 Okvirne direktive odraz načela učinkovitega sodnega varstva, zagotovljenega z določbami člena 47 Listine, na podlagi katerega morajo sodno varstvo pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije, zagotoviti sodišča držav članic (glej sodbo z dne 20. aprila 2023, DIGI Communications, C‑329/21, EU:C:2023:303, točka 33 in navedena sodna praksa). Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo tudi, da je treba pri razlagi člena 4(1) Okvirne direktive upoštevati pomen te temeljne pravice, kot izhaja iz sistema, ki ga vzpostavlja Listina v celoti. Zlasti je treba upoštevati, da čeprav člen 52(1) Listine dopušča omejevanje uresničevanja pravic, ki jih ta zagotavlja, se s to določbo vseeno zahteva, da vsako omejevanje spoštuje bistveno vsebino zadevne temeljne pravice ter da je v skladu z načelom sorazmernosti nujno in da dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija (glej sodbo z dne 20. aprila 2023, DIGI Communications, C‑329/21, EU:C:2023:303, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Člen 6 PEU je namreč splošna določba, s katero Unija priznava, da ima Listina enako pravno veljavnost kot Pogodbi, v kateri je pojasnjeno, da se z določbami Listine nikakor ne širijo pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah, in ki vsebuje pojasnila glede metode razlage pravic, svoboščin in načel, določenih v njej, in v teh okoliščinah ni upošteven za zadevna vprašanja za predhodno odločanje (glej med drugim v tem smislu sodbo z dne 23. novembra 2021, IS (Nezakonitost predložitvene odločbe) (C‑564/19, EU:C:2021:949, točka 98)). Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU državam članicam nalaga vzpostavitev pravnih sredstev, ki so potrebna za to, da se pravnim subjektom zagotovi spoštovanje njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije, medtem ko v obravnavanih primerih ni sporno, da v Italiji obstaja tožbeni postopek pred neodvisnimi sodišči in da se razprava ne nanaša na uvedbo pravnega sredstva, ampak na naravo ukrepov, ki jih imajo na voljo pristojna sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2021, Randstad Italia, C‑497/20, EU:C:2021:1037, točki 56 in 65 ter navedena sodna praksa). Glej med drugim v doktrini Scarcello, O., „Effective judicial protection and procedural autonomy beyond rule of law judgments: Randstad Italia“, Common Market Law Review, zv. 59, št. 5, 2022, str. 1461.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 13. oktobra 2016, Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej in Petrotel (C‑231/15, EU:C:2016:769, točka 22).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej sodbo z dne 13. oktobra 2016, Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej in Petrotel (C‑231/15, EU:C:2016:769, točka 23 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) V skladu s sodno prakso Sodišča v zvezi z načelom učinkovitosti je treba vsak primer, v katerem se postavlja vprašanje, ali se z neko nacionalno postopkovno določbo onemogoča ali pretirano otežuje uporaba prava Unije, preizkusiti ob upoštevanju umestitve te določbe v celotnem postopku, poteka postopka in njegovih posebnosti pred različnimi nacionalnimi sodišči. S tega vidika je treba po potrebi upoštevati načela, na katerih temelji nacionalni sodni sistem, kot so varstvo pravice do obrambe, načelo pravne varnosti in učinkovit potek postopka (glej sodbo z dne 25. januarja 2024, Caixabank (Zastaranje vračila hipotekarnih stroškov) (od C‑810/21 do C‑813/21, EU:C:2024:81, točka 45 in navedena sodna praksa)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) V skladu s sodno prakso Sodišča pravo Unije ne učinkuje tako, da bi državam članicam nalagalo, da uvedejo druga pravna sredstva, ki niso tista, ki jih določa nacionalno pravo, razen če je iz sistematike zadevnega nacionalnega pravnega reda razvidno, da ni nobenega sodnega varstva, ki bi lahko, čeprav le posredno, zagotovilo spoštovanje pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije, ali pa če bi pravni subjekti lahko dostopali do sodišča le, če bi morali kršiti pravo (glej sodbo z dne 21. decembra 2021, Randstad Italia, C‑497/20, EU:C:2021:1037, točka 62 in navedena sodna praksa). Sodišče je v bistvu pojasnilo tudi, da lahko posamezniki, ki so bili oškodovani zaradi kršitve svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva zaradi odločbe sodišča države članice, ki odloča na zadnji stopnji, uveljavljajo odgovornost navedene države članice, če so izpolnjeni pogoji glede zadostne resnosti kršitve in obstoja neposredne vzročne zveze med to kršitvijo in škodo, ki je nastala oškodovancu (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2021, Randstad Italia, C‑497/20, EU:C:2021:1037, točka 80 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Glej sodbo z dne 13. oktobra 2016, Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej in Petrotel (C‑231/15, EU:C:2016:769, točki 24 in 25 ter navedena sodna praksa). V tej zadevi, ki se je nanašala na prilagoditev cen na podlagi analize trga, je moralo Sodišče odločiti o izbiri med razveljavitvijo ex nunc in ex tunc.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>)  Predložitveno sodišče tudi meni, da omejitev učinkov zadevnih pravnih sredstev ni mogoče upravičiti z zahtevo po hitri dodelitvi frekvenc, saj bi bilo to zahtevo mogoče izpolniti z uporabo hitrega postopka, in to še toliko bolj, ker so na italijanskem televizijskem trgu že dolgo prisotne nepravilnosti in nezakonite prakse.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) S členom 1(1) tega sklepa se je namreč v bistvu zahtevala sprememba namena frekvenčnega pasu 700 MHz do 30. junija 2020 oziroma dve leti pozneje na podlagi utemeljenih razlogov, navedenih v prilogi k temu sklepu. V zvezi s tem so bile s členom 1(1037) zakona št. 205/2017 uvedene omejitve zadevne pravice do pravnega sredstva, „[k]er sta hitra sprostitev in dodelitev frekvenc v temeljnem nacionalnem interesu“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Poleg tega Komisija ugotavlja, da v zadevah v glavni stvari ni pojasnjeno, kaj naj bi vključevala vzpostavitev prejšnjega stanja ali izpolnitev obveznosti v naravi, ki jo želijo pritožnice v postopkih v glavni stvari, in da je tem družbam vsekakor uspelo v okviru postopka dodelitve pridobiti prenosno zmogljivost, enakovredno tisti, ki so jo želele, vendar ob plačilu dodatnih stroškov. Družba Europa Way vseeno poudarja, da je v postopku dodelitve dobila omrežje, s katerim ni mogoče pokriti velikega dela ozemlja in nacionalnega prebivalstva. Gre za elemente, ki jih bo moralo predložitveno sodišče upoštevati pri presoji okoliščin obravnavanih primerov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Poleg tega, kot je v pisnem stališču navedla družba Mediaset, v italijanski zakonodaji obstajajo še drugi primeri ukrepov, ki so jih odobrila nacionalna sodišča in s katerimi se nalaga povrnitev škode na podlagi ekvivalentnosti glede na položaje, v katerih obstaja močan javni interes in je časovni dejavnik ključnega pomena.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej sodbo z dne 19. junija 1990, Factortame in drugi (C‑213/89, EU:C:1990:257, točka 21).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) In sicer člen 3(3) in (3a) ter člena 8 in 9 Okvirne direktive ter člene 5, 6, 8, 9 in 45 EZEK.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) V obravnavanem primeru člen 1(1031a) zakona o proračunu za leto 2018, kot je bil vstavljen s členom 1(1105) zakona o proračunu za leto 2019.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Glej člen 3(1), (3) in (3b), prvi pododstavek, Okvirne direktive. Kot je torej opozorilo Sodišče, je zakonodajalec Unije odstavka 3 in 3a tega člena spremenil oziroma dodal z Direktivo 2009/140, ker je želel okrepiti neodvisnost NRO, da bi se zagotovila učinkovitejša uporaba regulativnega okvira ter povečala njihova pooblastila in predvidljivost njihovih odločitev, kot je razvidno iz uvodne izjave 13 te direktive (glej v tem smislu sodbi z dne 28. julija 2016, Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (C‑240/15, EU:C:2016:608, točki 34 in 35), in z dne 26. julija 2017, Europa Way in Persidera (C‑560/15, EU:C:2017:593, točka 53 in navedena sodna praksa; v nadaljevanju: sodba Europa Way in Persidera)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Posebej je navedlo, da ta pojem v običajnem pomenu pomeni status, ki zadevnemu organu zagotavlja možnost popolnoma prostega ravnanja glede na organizacije, v razmerju do katerih mora biti njegova neodvisnost zagotovljena, brez vsakršnega navodila in vsakršnega zunanjega vpliva, in da ta neodvisnost pri odločanju pomeni, da NRO v okviru nalog in regulativnih pristojnosti svoje odločitve sprejema avtonomno, le na podlagi javnega interesa, da zagotovi spoštovanje ciljev iz zakonodaje Unije, ne da bi moral pri tem upoštevati zunanja navodila drugih javnih ali zasebnih organov (glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2021, Komisija/Nemčija (Prenos direktiv 2009/72 in 2009/73) (C‑718/18, EU:C:2021:662, točki 108 in 109 ter navedena sodna praksa; v nadaljevanju: sodba Komisija/Nemčija (Prenos direktiv 2009/72 in 2009/73)). Glej tudi moje sklepne predloge z dne 5. septembra 2024 v zadevi Alajärven Sähkö Oy in drugi ter Elenia Verkko (C‑48/23, EU:C:2024:695, točke od 35 do 39 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) V obravnavani zadevi je Sodišče razsodilo, da morata biti pristojnost, ki je s pravom Unije podeljena izključno NRO, ter njihova neodvisnost zagotovljeni v razmerju do vseh političnih organov, in torej ne le v razmerju do vlade, temveč tudi v razmerju do nacionalnega zakonodajalca, ki NRO ne more odvzeti nekaterih izmed teh pristojnosti in jih podeliti drugim javnim organom (glej sodbo Komisija/Nemčija (Prenos direktiv 2009/72 in 2009/73), točka 130). Naknadno je pojasnilo, da je popolna neodvisnost NRO od gospodarskih subjektov in javnih organov, ne glede na to, ali gre za upravne ali politične organe – v zadnjenavedenem primeru za nosilce izvršilne ali zakonodajne oblasti – potrebna zaradi zagotavljanja, da so odločitve, ki jih sprejmejo NRO, nepristranske in nediskriminatorne, ob izključitvi možnosti dajanja prednosti podjetjem in ekonomskim interesom, povezanim z vlado, z večino ali vsekakor s politično oblastjo. Poleg tega stroga ločitev od politične oblasti NRO omogoča, da ukrepajo z dolgoročno perspektivo, ki je potrebna za uresničitev ciljev zadevne zakonodaje Unije (glej sodbo Komisija/Nemčija (Prenos direktiv 2009/72 in 2009/73), točka 112).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Glej sodbo Komisija/Nemčija (Prenos direktiv 2009/72 in 2009/73) (točka 132).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Ugotavljam, da čeprav so bili v prvotni različici te določbe omenjeni „nacionalni regulativni organi“, se različica, ki izhaja iz Direktive 2009/140, splošneje nanaša na „pristojne nacionalne organe“, medtem ko uvodna izjava 19, ki ustreza tej določbi, ni bila spremenjena in se še vedno nanaša na „nacionalne regulativne organe“. Čeprav smisel te spremembe, ki ni bila predvidena v predlogu Komisije za spremembo Okvirne direktive (COM/2007/0697 final), ni jasno razviden iz pripravljalnih dokumentov, se mi vseeno zdi, da je zakonodajalec Unije želel državam članicam pustiti manevrski prostor pri izbiri pristojnega organa na tem področju, ne da bi to vplivalo na to, da morajo nekatere naloge opravljati neodvisni organi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) V skladu s členom 8(1) Okvirne direktive države članice v bistvu zagotovijo, da NRO pri opravljanju regulativnih nalog sprejmejo vse primerne ukrepe za dosego ciljev iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, ki so med drugim podpiranje konkurence pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, prispevanje k razvoju notranjega trga in podpiranje interesov državljanov Unije (glej v tem smislu sodbo Europa Way in Persidera (točka 62 in navedena sodna praksa)), tako da spodbujajo med drugim učinkovito uporabo radijskih frekvenc in izključujejo vsakršno diskriminacijo pri obravnavi podjetij, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, v skladu s členom 8(2)(d) in (3)(c) te direktive.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Glej sodbo Europa Way in Persidera (točka 55). Natančneje, Sodišče je v obravnavani zadevi razsodilo, da bi bila neodvisnost takega organa ogrožena, če bi se zunanjim subjektom – v obravnavanem primeru italijanskemu ministrstvu za gospodarski razvoj in zakonodajalcu – dopuščalo, da izven predpostavk za nadzor in pritožbo iz člena 3(3a), prvi pododstavek, Okvirne direktive izbirni postopek za dodelitev radijskih frekvenc, ki je v teku in za organizacijo katerega je pristojen navedeni organ, prekinejo ali celo razveljavijo (sodba Europa Way in Persidera (točka 56)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej sodbo Europa Way in Persidera (točka 65), v kateri je Sodišče pojasnilo, da je ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitega upravljanja radijskih frekvenc, njihove visoke socialne, kulturne in gospodarske vrednosti, ki jo morajo države članice upoštevati v skladu s členom 9(1) Okvirne direktive, ter pomanjkanja spektra navedenih radijskih frekvenc, odplačna dodelitev lahko upravičena. Poleg tega je Sodišče odločilo, da morajo NRO – in ne nacionalni zakonodajalci – pri opredelitvi in analizi upoštevnega trga, ki bi lahko bil reguliran, uravnotežiti cilje regulacije iz člena 8 te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 3. decembra 2009, Komisija/Nemčija (C‑424/07, EU:C:2009:749, točka 91). Poleg tega je Sodišče v okviru notranjega trga z energijo vladi priznalo pristojnost ne le za določitev pogojev za dostop do omrežja, ampak tudi za odločitev, v katerih primerih in v kolikšnem obsegu lahko NRO določi navedene pogoje ali metode oziroma jih potrdi na zahtevo operaterja sistema ter v katerih posebnih primerih uporabe omrežja in pod katerimi pogoji lahko NRO posamično odobri ali prepove individualne pristojbine za dostop do tega omrežja (glej sodbo Komisija/Nemčija (Prenos direktiv 2009/72 in 2009/73) (točka 114)). Sodišče je v isti sodbi odločilo, da je pridržanje pristojnosti za NRO kršeno, kadar nacionalna zakonodaja vladi neposredno podeljuje nekatere pristojnosti, ki so pridržane izključno NRO, prav tako pa ji daje pristojnost za pooblastitev NRO, da izvaja te pristojnosti (točka 115).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Europa Way in Persidera (C‑560/15, EU:C:2017:251, točki 67 in 68 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Namen tega časovnega načrta iz člena 5 tega sklepa je glede na uvodno izjavo 20 tega sklepa „lažj[a] uporab[a] frekvenčnega pasu 700 MHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve ob hkratnem zagotavljanju nepretrganosti televizijskih radiodifuznih storitev, ki bodo sprostile pas“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) To merilo je določeno v členu 1(1031a)(a) zakona št. 205/2017. Družba Cairo Network trdi, da bi lahko težave povzročalo tudi drugo merilo v zvezi z vrednotenjem „izkušenj, ki so jih v tem sektorju pridobili nacionalni operaterji omrežja“, določeno v točki (e) te določbe, v skladu s katerim je treba zlasti upoštevati „vzpostavitev omrežij za digitalno radiodifuzijo“. Vendar se mi zdi to merilo na prvi pogled dovolj široko, da bi lahko posegalo v pristojnosti AGCOM, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) To naj bi bilo razvidno iz osnutka, ki je bil dan v javno razpravo z odločbo AGCOM št. 474/18/CONS z dne 27. septembra 2018 in naj bi bil pripravljen pred sprejetjem zakona št. 145/2018, s katerim je bilo ob uvedbi člena 1(1031a) zakona št. 205/2017 torej zgolj prevzeto pretvorbeno merilo, ki ga je določil ta organ.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Poleg tega ta vlada meni, da je AGCOM pri izvajanju svoje pristojnosti opozarjanja sam pri navedeni vladi izrazil potrebo po posredovanju zakonodajalca, da na novo uredi pridržanje prenosne zmogljivosti, pridržane lokalnim radiodifuzijskim hišam, tretji osebi, da bi jo vključil v postopek reorganizacije nacionalne radiodifuzije, kot naj bi bilo precej pred sprejetjem zakona št. 205/2017 razvidno iz odločbe 480/14/CONS.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Glej opombo 47 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej opombi 51 in 52 teh sklepnih predlogov. V zvezi s tem je predložitveno sodišče pozvano, da v skladu z upoštevnimi določbami Okvirne direktive preveri ali organizacija izbirnega postopka za prerazporeditev radijskih frekvenc in zlasti priprava tehničnih meril tega postopka pomenita posebni regulativni nalogi, ki sta dodeljeni NRO in spadata v njihovo tehnično in nepristransko pristojnost, predvsem da bi se opravile posebne naloge, ki so jim dodeljene s členom 8 te direktive, pri čemer je izključeno vsakršno neupravičeno vmešavanje nacionalnih zakonodajalcev, ki morajo zgolj sprejeti zakonodajne akte, ki določajo načela in splošna pravila, povezana z dodelitvijo digitalnih radijskih frekvenc, v skladu z upoštevno zakonodajo Unije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) V zvezi s tem predložitveno sodišče poudarja, da je AGCOM sam priznal, da so na njegovo preučitev znatno vplivale določbe zakona št. 205/2017 in še posebej potreba po opredelitvi dodatne prenosne zmogljivosti, predvidene v členu 1(1031a) tega zakona.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) In sicer člen 3(3) in (3a) ter člena 8 in 9 Okvirne direktive.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">56</a>
</span>) Zlasti člena 8 in 9 Okvirne direktive, členi 3, 5, 7 in 14 Direktive o odobritvi, člena 2 in 4 Direktive o konkurenci, uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa 2017/899 ter načela pravičnosti, prepovedi diskriminacije, varstva konkurence in varstva legitimnih pričakovanj, sorazmernosti in ustreznosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-57" href="#c-57">57</a>
</span>) V obravnavani zadevi člen 1(1030), (1031), (1031a), (1031b), (1031c), (1032), (1033), (1034), (1037) in od (1101) do (1108) zakona št. 205/2017, odločbe AGCOM št. 39/19/CONS, 128/19/CONS, 129/19/CONS in 564/2020/CONS ter odločbe o izvajanju tega zakona.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-58" href="#c-58">58</a>
</span>) Glej zlasti člen 8(2)(b) in (d) Okvirne direktive.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-59" href="#c-59">59</a>
</span>) Glej zlasti člen 5(2), drugi pododstavek, in člen 7(3) Direktive o odobritvi ter člen 9(1) Okvirne direktive ter člen 4(2) Direktive o konkurenci. V uvodnih izjavah 11 in 20 Sklepa 2017/899 je poleg tega pojasnjeno, da v okviru določitve namena frekvenčnega pasu 700 MHz uporabniki digitalne prizemne televizije potrebujejo dolgoročno regulativno predvidljivost, da se zagotovita opravljanje in razvoj njihovih storitev, in da bi morale države članice, ki nameravajo ohraniti digitalno prizemno televizijo, razmisliti o možnosti spodbujanja nadgradnje s tehnologijami, ki so učinkovitejše z vidika spektra, kot je tehnologija DVB-T2.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-60" href="#c-60">60</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Persidera (točka 40). V obravnavani zadevi gre za pretvorbo radijskih frekvenc v okviru digitalizacije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-61" href="#c-61">61</a>
</span>) Glej člen 14(1) Direktive o odobritvi. Poleg tega odstavek 2 tega člena določa, da države članice ne omejijo ali odvzamejo pravic do vgradnje naprav ali pravic uporabe pred iztekom roka, za katerega so bile podeljene, razen kadar je to utemeljeno.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-62" href="#c-62">62</a>
</span>) Nasprotno pa, kot poudarja Komisija, se zdi, da se s členom 6 Sklepa 2017/899 državam članicam pušča široka diskrecijska pravica, ker določa, da lahko po potrebi in v skladu s pravom Unije zagotovijo, da se zagotovi ustrezno nadomestilo za neposredne stroške preselitve ali prerazporeditve uporabe spektra. Poleg tega je v Prilogi k temu sklepu navedeno, da so med razlogi, ki lahko utemeljijo dveletno zamudo pri preoblikovanju, lahko „finančni stroški prehoda[, ki] presegajo pričakovane prihodke iz postopka podelitve frekvenc“, kar bi bilo mogoče razumeti, kot da imajo države članice možnost izvesti odplačne razpisne postopke.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-63" href="#c-63">63</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 31. januarja 2008, Centro Europa 7 (C‑380/05, EU:C:2008:59, točke od 96 do 98; v nadaljevanju: sodba Centro Europa 7). Sodišče je razsodilo, da se s takimi ukrepi lahko okrepi restriktivni učinek za operaterje, ki nimajo radijskih frekvenc za oddajanje, prvič, ker ti ukrepi s tem, da dejansko omejujejo število operaterjev, ki lahko oddajajo na zadevnem trgu, lahko ovirajo opravljanje storitev na področju radiotelevizijske difuzije ter, drugič, ker ohromijo strukture domačega trga in zavarujejo položaj nacionalnih operaterjev, ki že delujejo na trgu.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-64" href="#c-64">64</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Persidera (točke od 47 do 49).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-65" href="#c-65">65</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Europa Way in Persidera (točka 64). Sodišče je pojasnilo, da načelo enakega obravnavanja prav tako ne nasprotuje temu, da država članica, ki je prej dodelila analogne radijske frekvence neodplačno, za dodelitev novih digitalnih radijskih frekvenc določi odplačen izbirni postopek, ker zaradi tehnoloških razlik med analognimi in digitalnimi radijskimi frekvencami načelo enakega obravnavanja ne zahteva enake obravnave pri njihovi dodelitvi (glej v tem smislu sodbo Europa Way in Persidera (točki 70 in 71)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-66" href="#c-66">66</a>
</span>) Kot poudarja italijanska vlada, so bile frekvence, ki so bile dodeljene, razdeljene v štiri sklope, od katerih je vsak ustrezal pravici uporabe, po velikosti enaki polovici multipleksa, in razporejene v tri kategorije: prva (ki je vključevala en sklop) je bila namenjena sodelovanju novih udeležencev in subjektov, ki so nekdaj imeli eno samo omrežje DVB-T, druga (ki je vključevala en sklop) je bila namenjena sodelovanju zgoraj navedenih subjektov in družbe Persidera (za operaterje iz prvih dveh kategorij se je uporabil faktor 50‑odstotnega znižanja najnižje cene, določene za vsak sklop), tretja (ki je vključevala preostala dva sklopa) pa je bila odprta za sodelovanje vseh udeležencev na trgu. Poleg tega naj bi AGCOM ponovno opredelil zgornjo mejo pravic uporabe, ki se lahko dodelijo vsakemu operaterju, tako da se je z največ petih multipleksov od 20 v sistemu DVB-T prešlo na največ tri multiplekse od 12 v sistemu DVB-T2. Družba RAI poudarja še, da je AGCOM z odločbo št. 25/23/CONS za subjekte, ki niso sodelovali v odplačnem postopku (zlasti za družbo Europa Way), pridržal ločen neodplačni postopek za dodelitev multipleksa št. 12.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-67" href="#c-67">67</a>
</span>) Nasprotno pa menim, da načeloma uporaba objektivnih in preglednih meril v obravnavanem primeru ne vzbuja dvoma, saj postopek preoblikovanja frekvenc temelji na merilih, ki upravi ne puščajo nobene diskrecijske pravice ter ki so jasno opredeljena v zakonu in ukrepih za njegovo izvajanje, ki jih je sprejel AGCOM ali ministrstvo za podjetništvo in Made in Italy.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-68" href="#c-68">68</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Persidera (točka 55).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-69" href="#c-69">69</a>
</span>) Predložitveno sodišče večkrat omenja „majhne operaterje“ in zdi se, da se ta izraz nanaša na vse „enoomrežne“ operaterje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-70" href="#c-70">70</a>
</span>) Glej zlasti opombo 62 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-71" href="#c-71">71</a>
</span>) V zvezi s tem je iz predložitvenih odločb razvidno, da je AGCOM v bistvu menil, da je matematični pretvorbeni faktor 0,54 tehnično mogoč, vendar ni bil uporabljen, saj bi povzročil, da bi bilo vseh 12 novih omrežij DVB-T2 dodeljenih z neodplačno pretvorbo, tako da ne bi bilo več nobenega omrežja, ki bi se lahko dodelilo po odplačnem postopku, ki ga je določil nacionalni zakonodajalec.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-72" href="#c-72">72</a>
</span>) V teh okoliščinah pretvorbeno merilo, ugodnejše za majhne operaterje, ne bi bilo utemeljeno na podlagi merila sorazmernosti, ampak bi eventualno lahko bilo utemeljeno na podlagi merila prepovedi diskriminacije, v primeru, ko presoja predložitvenega sodišča potrjuje potrebo po sprejetju asimetričnih ukrepov v korist majhnih operaterjev. Na primer, družba Europa Way trdi, da je bila v slabšem položaju, ker je dobila pravice prenosa na enem omrežju (multipleks št. 12), s katerim ne more pokriti večjega dela nacionalnega ozemlja in prebivalstva, in ker je bila edini operater, ki je vedno oddajal v tehnologiji DVB-T2, tako da ji je uporaba pretvorbenega merila 0,5 povzročila večjo škodo kot drugim operaterjem.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-73" href="#c-73">73</a>
</span>) Italijanska vlada ugotavlja, da bi operaterji, ki so eventualno v slabšem položaju, lahko te omejitve odpravili tudi tako, da bi se namesto za odplačni postopek dodelitve odločili za mehanizem poslovnega sporazuma z drugimi operaterji, ki imajo podobne pravice uporabe. Vendar družba Europa Way poudarja, da povečanje števila multipleksov, ki so v celoti na voljo za „večomrežne“ operaterje, ustreza dodelitvi polovice multipleksa „enoomrežnim“ operaterjem, s čimer torej za upravljanje multipleksa zahteva „prisilno sobivanje“ dveh operaterjev, ki sta pred tem svojo dejavnost opravljala povsem samostojno in neodvisno, in ustvarja neravnovesje med različnimi operaterji. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-74" href="#c-74">74</a>
</span>) Sodišče je namreč v okviru prehoda z analognih omrežij na digitalna omrežja razsodilo, da tehnična nezmožnost delitve radijskih frekvenc lahko utemeljuje dodelitev večjega ali manjšega števila digitalnih omrežij od števila upravljanih analognih postaj, da se izogne delitvi na deleže (glej v tem smislu sodbo Persidera (točka 54)). V obravnavanem primeru pritožnice v postopkih v glavni stvari poudarjajo, da pretvorbeni faktor 0,5 postavlja majhne operaterje v slabši položaj, ker je frekvence tehnično nemogoče deliti, kar pomeni, da morajo operaterji, ki imajo polovico multipleksa, skleniti sporazume z drugimi operaterji, to pa jim preprečuje, da bi frekvence upravljali neodvisno.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-75" href="#c-75">75</a>
</span>) Sodišče je namreč že kaznovalo uporabo pretvorbene stopnje, ki je – čeprav je bila formalno edina – vseeno privedla do sorazmerno različnih rezultatov za družbi RAI in Mediaset na eni strani ter družbo Persidera na drugi (sodba Persidera (točki 48 in 49)). Čeprav to ne velja za zadeve v glavni stvari, se sprašujem, ali merilo stroge sorazmernosti pri dodelitvi omrežij DVB-T2 (v skladu s katerim vsak multipleks, ki se je pred tem upravljal, ustreza novi polovici multipleksa) zadostuje za zagotovitev cilja spodbujanja konkurence in načela enakega obravnavanja, ob upoštevanju, da to merilo velikim operaterjem omogoča, da absolutno gledano ohranijo svoj položaj na trgu.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-76" href="#c-76">76</a>
</span>) To sodišče v bistvu navaja tri vrste nezakonitosti, ki so vplivale na regulacijo italijanskega trga radiodifuzijskih storitev: najprej, družbi RAI in Mediaset sta pred prehodom na digitalno prizemno televizijo nezakonito imeli analogne postaje, ki so bile „presežne“ glede na pragove koncentracije, določene v nacionalnem pravu; dalje, družbi Europa 7 (postala Europa Way) je bila podeljena koncesija, ne da bi v praksi pridobila frekvenco, ki bi ji omogočala dejansko oddajanje (ta položaj je bil predmet sodbe Centro Europa 7 in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 7. junija 2012 v zadevi Centro Europa 7 in Di Stefano proti Italiji, CE:ECHR:2012:0607JUD003843309), in, nazadnje, pri prehodu na digitalno prizemno televizijo je na eni strani italijanski zakonodajalec postopek za neodplačno dodelitev novih frekvenc najprej prekinil in nato razveljavil, na drugi strani pa so pretvorbeni koeficienti, uporabljeni za digitalni prehod, družbo Persidera postavili v slabši položaj v primerjavi z družbama RAI in Mediaset (te nepravilnosti so bile predmet sodb Europa Way in Persidera oziroma Persidera).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-77" href="#c-77">77</a>
</span>) In sicer sodbah Centro Europa 7, Europa Way in Persidera ter Persidera.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-78" href="#c-78">78</a>
</span>) Sodišče je na primer v sodbi Persidera razsodilo, da bi v okoliščinah obravnavane zadeve en multipleks lahko zadostoval, da bi se operaterjem, kot sta družbi RAI in Mediaset, omogočila zagotovitev neprekinjenosti njunih treh analognih postaj s primerljivo kakovostjo in da je dodelitev drugega multipleksa tema operaterjema presegala tisto, kar je bilo za to potrebno (sodba Persidera (točka 55)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-79" href="#c-79">79</a>
</span>) V zvezi s tem je treba opozoriti, da so italijanski organi že sprejeli ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki so prizadele italijanski analogni televizijski trg, med drugim so družbama RAI in Mediaset naložili posebne začasne obveznosti, njunim konkurentom pa v postopkih dodelitve novih pravic uporabe pridržali preferenčni položaj. Vendar se ti izravnalni ukrepi niso nanašali na družbo Persidera, ker se je nezakonitost, ki jo je zadevala, pojavila pozneje in ker vsekakor ima največje število pravic uporabe, dovoljenih z italijanskimi pravili o preprečevanju koncentracije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-80" href="#c-80">80</a>
</span>) Kot je razvidno iz spisa zadeve in kot mora preučiti predložitveno sodišče, je, najprej, družba Europa Way nazadnje dobila en multipleks, temelječ na tehnologiji DVB-T, ki ustreza pravicam uporabe, ki bi jih vsekakor lahko dobila pri digitalnem prehodu (čeprav vseeno poudarja neustreznost tega multipleksa); dalje, družba Persidera je pred spremembo namena frekvenčnega pasu 700 MHz že imela največje število multipleksov, temelječih na tehnologiji DVB-T, ki jih lahko ima operater v skladu z italijansko zakonodajo, in je tak položaj ohranila po prehodu na tehnologijo DVB-T2; ter, nazadnje, te nezakonitosti očitno ne vplivajo neposredno na družbo Cairo Network, ker je ta operater na trg vstopil pozneje ob javnem razpisu, ki je bil objavljen leta 2014 in ob koncu katerega je dobil pravice uporabe za svoje frekvence.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-81" href="#c-81">81</a>
</span>) V zvezi s tem italijanska vlada med drugim trdi, da je AGCOM priznal, da za uskladitev z nacionalnimi sodnimi odločbami in sodnimi odločbami Unije ni bilo mogoče predvideti naknadnih strukturnih ukrepov, ki bi bili nazadnje dodani in združeni z ukrepi, sprejetimi med letoma 2005 in 2012.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-82" href="#c-82">82</a>
</span>) Na primer, ob upoštevanju omejenega števila razpoložljivih multipleksov bi povečanje pretvorbenega koeficienta za majhne operaterje, zlasti s pretvorbo na podlagi enakovrednosti, nujno pomenilo zmanjšanje pretvorbenega koeficienta za „večomrežne“ operaterje, kar bi lahko bilo tehnično zapleteno in celo neizvedljivo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-83" href="#c-83">83</a>
</span>) To sodišče pojasnjuje, da je navedeni operater pravice uporabe frekvenc za sisteme DVB (DVB-T ali njegove poznejše tehnološke razvojne oblike) pridobil po odplačnem postopku, izvedenem leta 2014, ko je bilo znano, da bo morala biti za del frekvenc, ki so bile predmet tega postopka, pozneje izvedena sprememba namena frekvenčnega pasu 700 MHz, in da je bilo v pozivu k predložitvi ponudb izrecno določeno, da bo izbrani ponudnik ob sprostitvi frekvenc dobil frekvenco, ki bo (z vidika pokritosti in trajanja) enakovredna frekvenci, ki mu je bila dodeljena.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-84" href="#c-84">84</a>
</span>) Glej sodbo Europa Way in Persidera (točki 79 in 80 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-85" href="#c-85">85</a>
</span>) Glej sodbo z dne 20. decembra 2017, Global Starnet (C‑322/16, EU:C:2017:985, točka 47 in navedena sodna praksa). V drugih okoliščinah, vendar v istem smislu je Sodišče pojasnilo, da področja uporabe načela varstva zaupanja v pravo ni mogoče razširiti toliko, da bi se na splošno preprečila uporaba nove ureditve glede prihodnjih učinkov položajev, ki so nastali v okviru prejšnje ureditve (sodba z dne 3. septembra 2015, A2A, C‑89/14, EU:C:2015:537, točka 38 in navedena sodna praksa), in da če lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa, ki lahko vpliva na njegove interese, se ob njegovem sprejetju na to načelo ne more sklicevati, poleg tega pa gospodarski subjekti ne morejo upravičeno zaupati v ohranitev sedanjega položaja, ki ga lahko nacionalni organi spremenijo v okviru svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku (sodba z dne 10. septembra 2009, Plantanol, C‑201/08, EU:C:2009:539, točka 53 in navedena sodna praksa). Glej tudi moje nedavne sklepne predloge v zadevi Secab (C‑423/23, EU:C:2025:63, točki 52 in 53 navedeno sodno prakso).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-86" href="#c-86">86</a>
</span>) Nasprotno pa, če bi predložitveno sodišče na podlagi svoje preučitve ugotovilo, da je družba Cairo Network dobila enakovredno prenosno zmogljivost šele po odplačnem postopku dodelitve, bo moralo preučiti, ali je treba temu operaterju povrniti stroške, ki so mu eventualno nastali za ohranitev te zmogljivosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-87" href="#c-87">87</a>
</span>) Natančneje, člena 8 in 9 Okvirne direktive, člene 3, 5, 7 in 14 Direktive o odobritvi, člena 2 in 4 Direktive o konkurenci ter uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa 2017/899.</p>
</body>
</html>
