(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1201 (2) določa ukrepe za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa (Wells et al.) (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) v Unijo in njeno širjenje na ozemlju Unije.

(2)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 od avgusta 2020, je primerno revidirati nekatere njene določbe.

(3)

Ni dovolj jasno, kateri vektorji so relevantni za zadevni škodljivi organizem. Zato bi bilo treba relevantne vektorje v skladu s spoznanji, pridobljenimi ob navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, opredeliti kot žuželke Cicadomorpha, ki so znani prenašalci zadevnega škodljivega organizma na rastline, ali druge žuželke, za katere se domneva, da zadevni škodljivi organizem prenašajo na rastline.

(4)

Zadevni škodljivi organizem je bil odkrit pri rastlinah, ki kažejo simptome okužbe in niso na seznamu gostiteljskih rastlin. Zato bi bilo treba v primeru suma okužbe v obseg letnih preiskav v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 poleg gostiteljskih rastlin zajeti tudi druge rastlinske vrste. Da se zagotovi zgodnje odkrivanje zadevnega škodljivega organizma, bi moral obseg preiskave vključevati tudi možnost preiskave navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v vektorjih.

(5)

Poleg tega je na območjih, na katerih navzočnost škodljivega organizma ni znana, za države članice ali tretje države včasih obremenjujoče izvajati preiskave za odkrivanje 1-odstotne stopnje navzočnosti okuženih rastlin z vsaj 80-odstotnim zaupanjem. Zato v členu 2(4), členu 28, točka (a), in členu 29, točka (a), ni treba določiti stopnje zaupanja in privzete prevalence. Temveč bi morale imeti države članice in tretje države možnost, da odločijo o stopnji zaupanja in privzeti prevalenci preiskav, izvedenih na njihovem ozemlju, v skladu s smernicami Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju (3).

(6)

Za zagotovitev ustrezne ravni fitosanitarnega varstva je treba v členu 2 pojasniti tudi, da bi bilo treba v primeru odkritja zadevnega škodljivega organizma v vektorju okrepiti preiskave v okolici odkritega okuženega vektorja, da se odkrijejo rastline, okužene z zadevnim škodljivim organizmom.

(7)

Določiti bi bilo treba, da se preiskave iz člena 2 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 v primeru, ko zaradi ekoklimatskih razmer zadevnega škodljivega organizma na prostem ni mogoče potrditi, namesto na prostem izvedejo samo na ustreznih lokacijah, kjer lahko navzočnost gostiteljskih rastlin pomeni tveganje za širjenje zadevnega škodljivega organizma na ozemlje Unije.

(8)

Poleg tega je treba glede na zadevno fitosanitarno tveganje v členu 4(1), prvi pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 pojasniti, da bi bilo treba razmejeno območje vzpostaviti šele, ko je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena pri rastlinah.

(9)

Čeprav je treba pri uporabi odstopanja v skladu s členom 5(3) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201, da se razmejeno območje ne vzpostavi, izvesti preiskave, je smiselno obveznost izvajanja letnih preiskav v skladu s členom 5(4) navedene uredbe skrajšati na eno leto. Za zagotovitev verodostojnosti teh preiskav pa je treba navesti, da morajo zajemati zbiranje vzorcev za testiranje z uporabo molekularnih testov iz navedene uredbe, pri čemer je treba navesti najnižjo stopnjo zaupanja in privzeto prevalenco preiskav.

(10)

Pri uporabi člena 7(1), točka (e), Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 je nastalo nekaj zmede. Zaradi jasnosti bi bilo treba določiti, da rastlin, pri katerih test ni pokazal navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov, ni treba odstraniti.

(11)

Področje uporabe odstopanja od člena 7(1), točke (b), (c) in (d), ki je določeno v členu 7(3), bi bilo treba razširiti na stara ali druga drevesa s posebno družbeno, kulturno ali okoljsko vrednostjo, da se zadosti družbenim zahtevam po varstvu teh dreves.

(12)

Da se omogoči optimalno izkoriščanje virov pri uporabi ukrepov za izkoreninjenje, je primerno državam članicam dovoliti, da na zadevnih rastlinah, za katere v zadnjih dveh letih na navedenem razmejenem območju ni bilo ugotovljeno, da so okužene, ne izvedejo nemudoma vzorčenja in testiranja. Vseeno pa je treba te rastline za zagotovitev ustrezne ravni fitosanitarnega varstva vključiti v obseg preiskav, ki se letno izvajajo na razmejenih območjih, opisanih v členu 10 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201.

(13)

V členih 8 in 14 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 je treba določiti, da bi bilo treba pred in med odstranitvijo rastlin izvajati ustrezna fitosanitarna tretiranja, zlasti v obdobju letenja vektorjev. Poleg tega bi bilo treba v členu 8 jasno razlikovati med kmetijskimi območji in drugimi območji, saj so bili od sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 izbruhi zadevnega škodljivega organizma odkriti na območjih, ki niso kmetijska območja.

(14)

Člena 9 in 16 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 dopuščata možnost, da se les odstranjenih rastlin ne uniči, če je bil ustrezno fitosanitarno tretiran. Izkušnje pa kažejo, da je treba bolje pojasniti, da bi morali pristojni organi zagotoviti, da je les prost listov in vej, da se prepreči vsako tveganje širjenja zadevnega škodljivega organizma.

(15)

Portugalska je po preiskavah, izvedenih v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201, potrdila, da v več krajevnih skupnostih v občinah Espinho, Gondomar, Maia, Matosinhos, Porto, Santa Maria da Feira in Vila Nova de Gaia v regiji Porto zadevnega škodljivega organizma ni več mogoče izkoreniniti.

(16)

Zato bi bilo treba navedene krajevne skupnosti dodati na zadevni seznam okuženih območij, kjer se uporabljajo ukrepi zadrževanja, iz Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1201

(17)

Primerno je, da se območje, na katerem je treba izvesti letne preiskave na okuženem območju, ki meji na varovalni pas, s 5 km zmanjša na 2 km v primeru okuženih območij, na katerih se izvaja zadrževanje. To zmanjšanje območja bo omogočilo boljšo osredotočenost razpoložljivih virov na preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma.

(18)

Na okuženih območjih, na katerih se izvaja zadrževanje, vendar zunaj območja iz člena 15(2), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201, je primerno dovoliti sajenje in cepljenje rastlin, ki pripadajo tistim vrstam rastlin, pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da so proste zadevnega škodljivega organizma, in sicer na podlagi preiskav, izvedenih na okuženem območju vsaj v zadnjih dveh letih.

(19)

Premik zadevnih rastlin je v skladu s členom 19, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 dovoljen, če so bile celotni proizvodni cikel gojene na odobreni enoti ali pa so bile prisotne na taki enoti vsaj zadnja tri leta. To obdobje bi bilo treba s treh let skrajšati na eno leto ob upoštevanju obstoječih ustreznih ukrepov, s katerimi se zagotavlja, da so rastline proste zadevnega škodljivega organizma.

(20)

Člen 23 Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 določa pravila za premike rastlin, ki so bile del življenjske dobe gojene na razmejenem območju. Pojasniti je treba, da morajo rastline, kar zadeva okužena območja, izpolnjevati tudi zahteve iz člena 18, da bi bile skladne s posebnimi pravili iz navedenega člena za saditev zadevnih rastlin na navedenih območjih.

(21)

Iz člena 24(1), točka (b), Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 je primerno črtati zahtevo po odobritvi enote kot fizično zaščitene, saj je že zajeta v uvodnem delu navedenega člena. Da pa se poleg tega zagotovi najvišja možna raven fitosanitarnega varstva, bi bilo treba v točki (c) navedenega člena določiti, da bi moral vsaj zadnji od obeh pregledov vključevati vzorčenje in testiranje.

(22)

Rastline Lavandula angustifolia Mill., Lavandula x intermedia Emeric ex Loisel., Lavandula latifolia Medik., Lavandula stoechas L. in Salvia rosmarinus Spenn. so dokazano pogosto okužene z zadevnim škodljivim organizmom in omogočajo enostavno pot za širjenje škodljivega organizma na ozemlju Unije. Zato bi jih bilo treba vključiti na seznam iz člena 25(2), člena 28, točka (d), in člena 29, točka (e), Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201, saj obstajajo posebne zahteve za rastline, ki predstavljajo največje tveganje, kar zadeva širjenje zadevnega škodljivega organizma.

(23)

Rastlinski potni listi rastlin, ki se premikajo znotraj varovalnih pasov ali z varovalnega pasu na okuženo območje, bi morali vključevati navedbo „Varovalni pas – XYLEFA“, da bi poklicni izvajalci dejavnosti, pristojni organi in morebitni uporabniki iz rastlinskih potnih listov pridobili večjo jasnost v zvezi z zadevnim škodljivim organizmom.

(24)

Tretje države imajo težave pri vnašanju dolgih besedil ali oznak v rubriko fitosanitarnega spričevala „Kraj porekla“, kot je zahtevano v členu 29, točka (c), členu 30(1), točka (c)(ii) in členu 30(2), točka (d)(ii). Za poenostavitev navodil za izpolnjevanje informacij v fitosanitarnih spričevalih je primerno črtati navedbo glede kraja, kjer je treba navedene podrobnosti predložiti v fitosanitarnem spričevalu.

(25)

Sklicevanje na gostiteljske rastline v členu 32(2) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 ne ustreza področju uporabe navedenega člena, ki se nanaša na uradne preglede premikov zadevnih rastlin. Zato bi bilo treba navedeni člen ustrezno popraviti.

(26)

S ciljem racionalizacije in zmanjšanja obveznosti poročanja in upravnega bremena bi bilo treba obveznost držav članic v skladu s členom 35(2) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201, da Komisiji posredujejo načrt za nekatere ukrepe, odpraviti, saj se ni izkazalo, da bi bila koristna za uporabo navedene uredbe.

(27)

Agencija je od sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 posodobila svojo podatkovno zbirko rastlin za saditev, razen semen, za katere je znano, da so občutljive na zadevni škodljivi organizem (4). Zato bi bilo treba rastline Acer granatense Boiss., Castanea sativa Mill., Chenopodium album L., Clinopodium nepeta (L.) Kuntze, Cornus sanguinea L., Fraxinus angustifolia Vahl, Grevillea rosmarinifolia A. Cunn., Liquidambar styraciflua L., Lonicera periclymenum L., Mentha suaveolens Ehrh., Pyracantha coccinea M. Roem., Senecio inaequidens Dc. kot gostiteljske rastline za nekatere podvrste zadevnega škodljivega organizma vključiti v prilogi I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1201.

(28)

Kar zadeva rod Rhamnus L., je primerno, da se vrsta Rhamnus alaternus L. navede v prilogah I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1201, saj je bilo na podlagi posodobljenih podatkov o gostiteljskih rastlinah za Xylella spp. v podatkovni zbirki Agencije ugotovljeno, da je samo ta vrsta občutljiva na okužbo s podvrsto multiplex bakterije Xylella fastidiosa .

(29)

Rastlino Salvia apiana Jeps. bi bilo treba črtati s seznama zadevnih rastlin, občutljivih na podvrsto multiplex bakterije Xylella fastidiosa, v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1201, saj je bila pomotoma vključena kot zadevna rastlina.

(30)

Od sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 so bili razviti novi molekularni testi za določitev podvrst zadevnega škodljivega organizma. Ti testi so bili vključeni v standard za diagnostiko Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) (5), potrdil pa jih je tudi evropski referenčni laboratorij. Zato bi jih bilo treba dodati v Prilogo IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1201.

(31)

V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1770 (6) so navedene rastline za saditev, za katere se ne uporablja izjema glede zahteve o oznaki za sledljivost v rastlinskih potnih listih iz člena 83(2) Uredbe (EU) 2016/2031. Navedeni seznam bi moral vključevati rastline, okužene z zadevnim škodljivim organizmom, dodane v člen 25(2), člen 28, točka (d), in člen 29, točka (e), Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201.

(32)

Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1201 in (EU) 2020/1770 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(33)

Vključitev rastlin Lavandula angustifolia Mill., Lavandula x intermedia Emeric ex Loisel., Lavandula latifolia Medik., Lavandula stoechas L. in Salvia rosmarinus Spenn za saditev, razen semen, v področje uporabe člena 25(2), člena 28, točka (d), in člena 29, točka (e), Izvedbene uredbe (EU) 2020/1201 in na seznam rastlin, za katere se zahteva oznaka za sledljivost, v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1770 bi bilo treba uporabljati od 1. julija 2025. To je potrebno, da se pristojnim organom in poklicnim izvajalcem poslovne dejavnosti omogoči dovolj časa za prilagoditev navedenim novim pravilom.

(34)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

v členu 1 se doda naslednja točka:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

v členu 4(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma pri rastlinah uradno potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje.“;

(4)

člen 5(4) se spremeni:

(5)

člen 7 se spremeni:

(6)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

(7)

v členu 9 se doda naslednji odstavek:

(8)

v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(9)

v členu 15(2), prvi pododstavek, se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(10)

v členu 16 se doda naslednji odstavek:

(11)

člen 18 se spremeni:

(12)

v členu 19 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(13)

v členu 23 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(14)

v člen 24(1) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

(15)

v členu 25(2) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko rastline Coffea L., Lavandula angustifolia Mill., Lavandula dentata L., Lavandula x intermedia Emeric ex Loisel., Lavandula latifolia Medik., Lavandula stoechas L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L., Prunus dulcis (Mill.) D.A.Webb in Salvia rosmarinus Spenn. za saditev, razen semen, znotraj Unije prvič premaknejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

(16)

v členu 27, drugi odstavek, se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(17)

člen 28 se spremeni:

(18)

člen 29 se spremeni:

(19)

člen 30 se spremeni:

(20)

v členu 35 se odstavka 2 in 3 črtata;

(21)

Priloge se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

(1)

v členu 32 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(2)

v Prilogi II se na seznamu „Zadevne rastline, občutljive na podvrsto multiplex bakterije Xylella fastidiosa“ črta vnos „Salvia apiana Jeps.“