<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2007SLA.0800676701.case.xml"><NO.CASE>C-227/04 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62004J0227</NO.CELEX><NO.SEQ>0001.0003</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>6817</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>6848</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>32</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE <DATE ISO="20070911">11. 9. 2007</DATE> — ZADEVA C-227/04 P</LEFT><RIGHT>LINDORFER PROTI SVETU</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (veliki senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20070911">11. septembra 2007</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C-227/04 P,</P><P>zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, vložene <DATE ISO="20040528">28. maja 2004</DATE>,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Maria-Luise Lindorfer,</HT> uradnica Sveta Evropske unije, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata G. Vandersanden in L. Levi, odvetnika,</P><PARTY.STATUS>pritožnica,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>druga stranka v postopku:</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Svet Evropske unije,</HT> ki ga zastopata F. Anton in M. Sims-Robertson, zastopnika,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka na prvi stopnji,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><?PAGE NO="I-6818"?><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (veliki senat),</P><P>v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, A. Rosas, R. Schintgen, E. Juhász (poročevalec) in J. Klučka, predsedniki senatov, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Schiemann, M. Ilešič, J. Malenovský, U. Lõhmus, E. Levits in A. Ó Caoimh, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, nato E. Sharpston, generalna pravobranilka, sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,</P><P>na podlagi pisnega postopka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa na obravnavi <DATE ISO="20051027">27. oktobra 2005</DATE>,</VISA><VISA>na podlagi sklepa o ponovnem odprtju ustnega postopka z dne <DATE ISO="20060426">26. aprila 2006</DATE> in na podlagi obravnave z dne <DATE ISO="20060628">28. junija 2006</DATE>,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke E. Sharpston na obravnavi <DATE ISO="20061130">30. novembra 2006</DATE></VISA></GR.VISA><?PAGE NO="I-6819"?><PREAMBLE.FINAL><P>izreka naslednjo</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne <DATE ISO="20040318">18. marca 2004</DATE> v zadevi Lindorfer proti Svetu (<REF.DOC.ECR EDITION="CST" NO.CASE="T-204/01" YEAR="2004" PAGE.ECR="II-361" PAGE.SUM="I-A-83">T-204/01, RecFP, str. I-A-83 in II-361</REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je slednje zavrnilo njeno tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Sveta Evropske unije z dne <DATE ISO="20001103">3. novembra 2000</DATE> o izračunu pokojninske dobe po prenosu pavšala za odkup pravic do pokojnine, ki jih je pridobila na podlagi avstrijskega sistema, v sistem Skupnosti (v nadaljevanju: sporna odločba).</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Člen 1a(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, kot je bil vnesen v te predpise z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 781/98 z dne <DATE ISO="19980407">7. aprila 1998</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="113" DATE.PUB="1998" PAGE.FIRST="4">UL L 113, str. 4</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>Uradniki so po teh kadrovskih predpisih upravičeni do enakega obravnavanja, brez neposredne ali posredne diskriminacije glede rase, političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmeritve, ne da bi to posegalo v posebne določbe, ki zahtevajo določen zakonski stan.<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-6820"?><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 77 Kadrovskih predpisov določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. [...]</P><P>Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Izplačuje se uradniku, ki dopolni petintrideset let delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 dodatka VIII. Če ima uradnik manj kakor petintrideset let delovne dobe, se zgoraj omenjeni najvišji znesek sorazmerno zniža.</P><P>[...]</P><P>Upokojirvena starost je 60 let.<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 83 Kadrovskih predpisov določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Izplačila dajatev po tem pokojninskem sistemu bremenijo proračun Skupnosti. Države članice skupno jamčijo za plačilo teh dajatev v skladu z lestvico za financiranje takšnih odhodkov.</TXT><P>[...]</P></NP><?PAGE NO="I-6821"?><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Uradniki prispevajo eno tretjino stroškov financiranja pokojninskega sistema [Skupnosti]. [...]</TXT></NP><P>[...]</P><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če aktuarska ocena pokojninskega sistema, ki jo na zahtevo Sveta opravi eden ali več usposobljenih strokovnjakov, pokaže, da prispevki uradnikov ne zadostujejo za financiranje ene tretjine dajatev po pokojninskem sistemu, proračunski organ po proračunskem postopku in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10, določi, kako je treba spremeniti prispevne stopnje ali upokojitveno starost<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 2 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uradnikove pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu iz člena 3 pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.</P><P>Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ petintrideset let pokojninske dobe.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 5 priloge VIII h Kadrovskim predpisom določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>Ne glede na določbe člena 2 ima uradnik, ki ima v starosti 60 let manj kakor 35 let pokojninske dobe in še naprej pridobiva pokojninske pravice na podlagi člena 3, za<?PAGE NO="I-6822"?> vsako leto službe med 60. letom starosti in starostjo, ko začne dobivati starostno pokojnino, pravico do povečanja pokojnine v višini 5 % zneska pokojninskih pravic, ki so mu pripadale v starosti 60 let, vendar tako, da celotna pokojnina ne preseže 70 % njegove zadnje plače iz drugega ali tretjega odstavka, glede na primer, člena 77 Kadrovskih predpisov.</P><P>[...]<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom določa, da ima uradnik, ki začne delati v Skupnostih, potem, ko je prenehal delati v državni upravi ali v nacionalni ali mednarodni organizaciji ali je opravljal dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba, ob zaposlitvi pravico Skupnostim plačati bodisi aktuarski ekvivalent bodisi pavšal za odkup pravic do starostne pokojnine, ki jih je pridobil na podlagi takega dela ali dejavnosti. Ista določba dodaja, da v takem primeru institucija, v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju razreda uradnika ob zaposlitvi, določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnjo zaposlitev priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi zgoraj omenjenega aktuarskega ekvivalenta ali poplačanih zneskov.</TXT></NP><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>Svet je z odločbo z dne <DATE ISO="19920713">13. julija 1992</DATE> sprejel splošne določbe za izvedbo člena 11(1) in (2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom [splošne izvedbene določbe], ki so bile kasneje spremenjene z odločbo Sveta z dne <DATE ISO="19941219">19. decembra 1994</DATE> (v nadaljevanju: SID).</TXT></NP><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Glede uradnikov je v skladu s členom 10(2) SID število let pokojninske dobe, ki jih je treba upoštevati, izračunano na podlagi skupnega prenesenega zneska, ki se mu odštejejo 3,5 % obresti po linearni obrestni meri za obdobje enega leta, šteto od<?PAGE NO="I-6823"?> zaposlitve do dejanskega prenosa zgoraj navedenega zneska v Skupnosti. Navedene obresti se ne obračunavajo za obdobja, v katerih pokojninski sklad, v katerega je uradnik prispeval pred zaposlitvijo v Skupnostih, zneska za prenos ni revaloriziral ali mu prištel obresti.</TXT></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 10(3) in (4) SID (v nadaljevanju bosta navedeni formuli poimenovani kot <QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>formuli za preračun<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>3.</NO.P><TXT>Število let pokojninske dobe, ki jih je treba upoštevati, se izračuna:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>s preračunom prenesenega zneska (P) v teoretično rento (T) glede na aktuarske vrednosti (A), določene v členu 39 priloge VIII [h Kadrovskim predpisom], po formuli T = P /A,</P></ITEM><ITEM><P>s preračunom teoretične rente (T) v zakonsko pokojninsko dobo (Z) glede na osnovno letno plačo (O), ki ustreza uradnikovemu razredu ob zaposlitvi [...], po formuli Z = T x 100/O x 2.</P></ITEM></LIST></P><P>Število let pokojninske dobe, ki ga je treba upoštevati, pa v nobenem primeru ne sme presegati števila let, v katerih je bil uradnik pred zaposlitvijo v Skupnostih vključen v nekomplementarne sisteme.</P></NP><?PAGE NO="I-6824"?><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Znesek, prenesen v Skupnosti v valuti, ki ni belgijski frank se - zaradi določitve števila let pokojninske dobe - pretvori v belgijske franke na naslednje načine:</TXT><P>[...]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>za uradnika, ki se je zaposlil pred <DATE ISO="19711231">31. decembrom 1971</DATE> [...], se preneseni znesek deli sorazmerno s trajanjem obdobij, v katerih so bile pridobljene pravice do pokojnine, ki ustrezajo temu znesku, to je po eni strani s trajanjem obdobja pred <DATE ISO="19720101">1. januarjem 1972</DATE> in, po drugi strani, s trajanjem obdobja po <DATE ISO="19711231">31. decembru 1971</DATE>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>Del zneska, ki ustreza obdobju pred <DATE ISO="19720101">1. januarjem 1972</DATE>, se preračuna na podlagi menjalnega tečaja, ki ga je sprejel Mednarodni monetarni sklad in ki je veljal <DATE ISO="19711231">31. decembra 1971</DATE>.</P><P>Del zneska, ki ustreza obdobju po <DATE ISO="19711231">31. decembru 1971</DATE>, se preračuna na podlagi aktualiziranega srednjega tečaja, določenega s strani Komisije za obdobje od <DATE ISO="19720101">1. januarja 1972</DATE> do dneva zaposlitve uradnika (v nadaljevanju: različica (i)) [...]</P><P>Na zahtevo uradnika [...] se znesek (P), ki ga je treba upoštevati za izračun, lahko preračuna na podlagi aktualiziranega tečaja, veljavnega na dan prenosa. V tem primeru sta plača (O) in aktuarska vrednost (A), ki ju je treba upoštevati pri izračunu pokojninske dobe, plača, ki ustreza razredu uradnika ob zaposlitvi [...] in ki velja na dan prenosa oziroma aktuarska vrednost, ki ustreza starosti uradnika (v nadaljevanju: različica (ii)) [...]<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/></P></NP></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-6825"?><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Kot izhaja iz odločbe Sveta z dne <DATE ISO="19920713">13. julija 1992</DATE>, vsebuje tabela aktuarskih ekvivalentov za uporabo člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom naslednje vrednosti za oba spola med 30 in 50 letom:</TXT><P><TBL NO.SEQ="001" COLS="3"><CORPUS><ROW TYPE="HEADER"><CELL COL="1" TYPE="HEADER"><HT TYPE="ITALIC">Starost</HT></CELL><CELL COL="2" TYPE="HEADER"><HT TYPE="ITALIC">Moški</HT></CELL><CELL COL="3" TYPE="HEADER"><HT TYPE="ITALIC">Ženske</HT></CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">30</CELL><CELL COL="2">9,667</CELL><CELL COL="3">10,269</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">31</CELL><CELL COL="2">9,811</CELL><CELL COL="3">10,426</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">32</CELL><CELL COL="2">9,956</CELL><CELL COL="3">10,586</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">33</CELL><CELL COL="2">10,102</CELL><CELL COL="3">10,746</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">34</CELL><CELL COL="2">10,249</CELL><CELL COL="3">10,908</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">35</CELL><CELL COL="2">10,397</CELL><CELL COL="3">11,071</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">36</CELL><CELL COL="2">10,546</CELL><CELL COL="3">11,236</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">37</CELL><CELL COL="2">10,695</CELL><CELL COL="3">11,402</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">38</CELL><CELL COL="2">10,846</CELL><CELL COL="3">11,569</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">39</CELL><CELL COL="2">10,998</CELL><CELL COL="3">11,739</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">40</CELL><CELL COL="2">11,154</CELL><CELL COL="3">11,912</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">41</CELL><CELL COL="2">11,308</CELL><CELL COL="3">12,034</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">42</CELL><CELL COL="2">11,465</CELL><CELL COL="3">12,261</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">43</CELL><CELL COL="2">11,625</CELL><CELL COL="3">12,441</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">44</CELL><CELL COL="2">11,788</CELL><CELL COL="3">12,626</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">45</CELL><CELL COL="2">11,955</CELL><CELL COL="3">12,816</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">46</CELL><CELL COL="2">12,127</CELL><CELL COL="3">13,013</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">47</CELL><CELL COL="2">12,302</CELL><CELL COL="3">13,215</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">48</CELL><CELL COL="2">12,480</CELL><CELL COL="3">13,422</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">49</CELL><CELL COL="2">12,661</CELL><CELL COL="3">13,633</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">50</CELL><CELL COL="2">12,847</CELL><CELL COL="3">13,850</CELL></ROW></CORPUS></TBL></P></NP><?PAGE NO="I-6826"?><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>V skladu s členom 31 Kadrovskih predpisov se izbrani kandidati imenujejo za uradnike iz kategorije A ali prevajalske službe v začetni razred njihove kategorije ali službe. Organ za imenovanja pa lahko naredi izjeme glede določb tega člena.</TXT></NP><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 626/95 z dne <DATE ISO="19950320">20. marca 1995</DATE> o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za zaposlovanje uradnikov v Evropskih skupnostih zaradi pristopa Avstrije, Finske in Švedske (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="066" DATE.PUB="1995" PAGE.FIRST="1">UL L 66, str. 1</REF.DOC.OJ>) določa, da se do <DATE ISO="19991231">31. decembra 1999</DATE> prosta delovna mesta lahko zapolnijo z imenovanjem avstrijskih, finskih in švedskih državljanov, med drugim z odstopanjem od člena 31 Kadrovskih predpisov, in sicer v mejah predvidenega števila zaposlitev v okviru proračunskih razprav v pristojnih institucijah.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Dejansko stanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>Avstrijska državljanka M.-L. Lindorfer se je pri Svetu zaposlila <DATE ISO="19960916">16. septembra 1996</DATE>. <DATE ISO="19970616">16. junija 1997</DATE> je bila razvrščena v razred A5, stopnja 2. Pred zaposlitvijo pri Svetu je trinajst let in tri mesece delala v Avstriji. V tem obdobju je prispevala v avstrijski pokojninski sistem.</TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer je <DATE ISO="19990515">15. maja 1999</DATE> na podlagi člena 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom zaprosila za prenos pavšala za odkup na podlagi avstrijskega sistema pridobljenih pravic do starostne pokojnine v sistem Skupnosti.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6827"?><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Avstrijski pokojninski sklad je <DATE ISO="20000218">18. februarja 2000</DATE> M.-L. Lindorfer obvestil, da je bila višina pavšala za odkup njenih avstrijskih pravic do pokojnine do <DATE ISO="20000301">1. marca 2000</DATE> začasno določena v znesku <FT TYPE="DECIMAL">1.306.712,23</FT> ATS. Prav tako je bila obveščena, da ni upravičena do pokojnine v Avstriji, ker ni prispevala v minimalnem trajanju 180 mesecev. Predlagano pa ji je bilo, naj <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>odkupi<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/> 21 manjkajočih mesecev za <FT TYPE="DECIMAL">237.963,6</FT> ATS. M.-L. Lindorfer se na ta predlog ni odzvala.</TXT></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Služba <QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>Pokojnine<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/> generalnega sekretariata Sveta je <DATE ISO="20000328">28. marca 2000</DATE> M.-L. Lindorfer poslala dopis, h kateremu je priložila obračunski list z naslovom <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>Izračun zakonske pokojninske dobe, ki se upošteva v skladu s členom 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/>. Iz tega lista je izhajalo, da je pokojninska doba, ki ustreza znesku za prenos, 5 let, 3 mesece in 24 dni.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer je z dopisom z dne <DATE ISO="20000912">12. septembra 2000</DATE> službi <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>Pokojnine<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/> sporočila, da daje <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>načelno soglasje<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/> za prenos pavšala za odkup njenih avstrijskih pravic do pokojnine. Izpodbijala pa je število let pokojninske dobe, določeno na zgoraj navedenem obračunskem listu, ker naj bi bil način izračuna, ki ga je uporabil Svet, diskriminatoren in nepregleden. Nazadnje je M.-L. Lindorfer prosila za vrsto informacij.</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Avstrijski pokojninski sklad je <DATE ISO="20000929">29. septembra 2000</DATE> določil znesek za prenos v višini <FT TYPE="DECIMAL">1.337.136,07</FT> ATS.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer je bila z dopisom z dne <DATE ISO="20001103">3. novembra 2000</DATE>, ki ga je prejela <DATE ISO="20001107">7. novembra 2000</DATE>, obveščena o sporni odločbi. <DATE ISO="20010202">2. februarja 2001</DATE> je na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper to odločbo, ki jo je dopolnila <DATE ISO="20010425">25. aprila 2001</DATE>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6828"?><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Svet je z odločbo z dne <DATE ISO="20010531">31. maja 2001</DATE> to pritožbo zavrnil</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Tožba pred Sodiščem prve stopnje in izpodbijana sodba</P></TI></TITLE><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer je <DATE ISO="20010905">5. septembra 2001</DATE> pri Sodišču prve stopnje vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se za nično razglasita sporna odločba in odločba, s katero je bila njena pritožba zavrnjena, ter naj se Svetu naloži, naj na popravljeni pravni podlagi določi novo zakonsko pokojninsko dobo, ki se jo po prenosu njenih v Avstriji pridobljenih pravic do pokojnine upošteva pri njeni pokojnini Skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer se je v utemeljitev svoje tožbe v bistvu sklicevala na dva tožbena razloga. Prvi je bil nezakonitost člena 10(3) in (4) SID, drugi pa nezakonitost člena 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Zatrjevala je, da je prva določba v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, prav tako kot druga, ki je poleg tega v nasprotju z načelom prostega gibanja delavcev.</TXT></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je glede prvega tožbenega razloga, nezakonitosti člena 10(3) in (4) SID, ugotovilo, da je treba štiri očitke, na katere se je M.-L. Lindorfer sklicevala, zavrniti kot neutemeljene.</TXT></NP><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Glede prvega očitka prvega tožbenega razloga, to je kritik M.-L. Lindorfer, da se v formulah za preračun razred ob zaposlitvi upošteva na isti način za uradnike, ki so se zaposlili v začetnem razredu svoje kategorije, in za uradnike, ki so se zaposlili v višjem razredu, je Sodišče prve stopnje opozorilo, da se SID nanašajo na izvedbo<?PAGE NO="I-6829"?> člena 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom, čigar drugi pododstavek določa, da <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>institucija, v kateri je [uradnik] zaposlen, ob upoštevanju razreda [...] ob zaposlitvi, določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi [...] aktuarskega ekvivalenta ali poplačanih zneskov<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Prav tako je opozorilo, da je v skladu s sodno prakso za izračun priznane pokojninske dobe uradnika, ki prosi za prenos svojih nacionalnih pravic do pokojnine v sistem Skupnosti, treba upoštevati razred ob zaposlitvi, to je razred, v katerega je razvrščen na dan, ko nastopi službo (sodba Sodišča prve stopnje z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> v zadevi Youssouroum proti Svetu, <REF.DOC.ECR EDITION="CST" NO.CASE="T-106/01" YEAR="2002" PAGE.ECR="II-435" PAGE.SUM="I-A-93">T-106/01, RecFP, str. I-A-93 in II-435</REF.DOC.ECR>, točka 34, in navedena sodna praksa).</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da čeprav uporaba formul za preračun povzroči, da je priznana pokojninska doba nižja, čim višja je osnovna plača, to ne pomeni neenakega obravnavanja, ker gre za diskriminacijo samo takrat, ko se v primerljivih položajih uporabljajo različna pravila.</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Na novo zaposleni uradnik, razvrščen v razred A5, ima tako več možnosti, da svojo kariero zaključi v višjem razredu, kot uradnik, ki je že zaposlen in razvrščen v razred A7, in posledično dobi večjo plačo in več pokojninskih pravic kot slednji.</TXT></NP><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Glede drugega očitka prvega tožbenega razloga, to je kritik M.-L. Lindorfer zoper dejstvo, da člen 10(4) SID določa preračun zneska, ki je v Skupnosti prenesen v valuti, ki ni belgijski frank, v belgijske franke, je Sodišče prve stopnje na podlagi<?PAGE NO="I-6830"?> pisanj M.-L. Lindorfer in obrazložitev, podanih na obravnavi, ugotovilo, da ta ne izpodbija nujnosti preračunavanja prenesenega zneska v belgijske franke ali eure, temveč posledice tega preračuna po uporabi različice i) ali različice ii).</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je ta očitek zavrnilo in v točkah 76 in 77 izpodbijane sodbe ugotovilo:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>76</NO.P><TXT>Po eni strani primerjave, s katerimi poskuša [M.-L. Lindorfer] dokazati utemeljenost svojih navedb, namreč nikakor niso prepričljive. S prvo tabelo, ki jo je predložila [...], tako primerja svoj položaj s položajem uradnika, čigar spol, starost in razvrstitev v stopnjo ob zaposlitvi so drugačni od njenih, medtem ko so ti elementi pomembni za izračun priznane pokojninske dobe. Poleg tega, kot Svet utemeljeno poudarja v svojem odgovoru na eno od pisnih vprašanj, ki jih je postavilo Sodišče prve stopnje, nikakor ni ugotovljeno, da se je [M.-L. Lindorfer] zaposlila istega dne, da bi lahko izpeljala izračune iz te tabele. Druge primerjave, ki jih podaja [...], prav tako niso sprejemljive, ker temeljijo na napačnih predpostavkah. Tako so izračuni, ki jih predlaga, napačni, ker za zneske, izražene v različnih nacionalnih valutah in preračunane iz istega prenesenega zneska, izraženega v avstrijskih šilingih na podlagi <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201A"/>veljavnega tečaja<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="2018"/>, ki očitno ustreza menjalnim tečajem med eurom in temi nacionalnimi valutami od <DATE ISO="19990101">1. januarja 1999</DATE> naprej, uporablja različico i). Očitno pa je, da je v 27 letih dejavnosti [M.-L. Lindorfer] pred zaposlitvijo v Skupnostih prišlo do, včasih pomembnih, sprememb v tečajih različnih nacionalnih valut. Poleg tega je treba opozoriti, da [M.-L. Lindorfer] v svojem prikazu uporabe različice i) za znesek, izražen v belgijskih frankih, predhodno ne uporablja preračuna na podlagi , veljavnega tečaja in da se zdi, da za prikaz uporabe te različice za znesek, izražen v grških drahmah, uporablja menjalni tečaj med eurom in grško drahmo, ki se je uporabljal od <DATE ISO="20010101">1. januarja 2001</DATE>. Poleg tega se zdi, da je glede zneskov, preračunanih v grške drahme, španske pezete in portugalske eskude, svoje izračune izvedla na dan <DATE ISO="19990101">1. januarja 1999</DATE>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6831"?><NP><NO.P>77</NO.P><TXT>Iz obrazložitev, ki jih je predložil Svet, po drugi strani izhaja, da dejstvo, da je uporaba različice i) za znesek, prenesen iz pokojninskega sklada v državi s t i. <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201A"/>šibko valuto<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="2018"/> lahko ugodnejša od uporabe različice ii) za znesek, prenesen iz pokojninskega sklada v državi s t. i. <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201A"/>trdno valuto<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="2018"/>, ni posledica pravil Skupnosti, temveč nihanj različnih nacionalnih valut, kar pa so okoliščine izven delovanja Skupnosti. Tako je treba opozoriti, da sta bila španska pezeta in portugalski eskudo, ki ju [M.-L. Lindorfer] uporablja v svojih primerjalnih prikazih, v 90. letih večkrat devalvirana.<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je prav tako zavrnilo tretji očitek prvega pritožbenega razloga. Bistvo njegove utemeljitve je bilo:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>81</NO.P><TXT>[...] [M.-L. Lindorfer] ni uspešno utemeljila, da v pokojninskem sistemu Skupnosti glede prispevkov uradnikov in starosti, določene za pridobitev starostne pokojnine, ni nobenega razlikovanja glede na spol.</TXT></NP><NP><NO.P>82</NO.P><TXT>Prvič, na ta način primerja dve kategoriji uradnikov, ki se nahajajo v različnih položajih, to je po eni strani uradnike, ki so v Skupnosti prenesli aktuarski ekvivalent ali pavšal za odkup pravic do starostne pokojnine, ki so jih pridobili na podlagi dejavnosti pred zaposlitvijo v Skupnostih, in po drugi strani uradnike, ki so v pokojninski sistem Skupnosti prispevali na podlagi svojih dejavnosti v instituciji Skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>83</NO.P><TXT>Drugič, uporaba dejavnikov, ki se razlikujejo glede na spol in starost, za izračun priznane pokojninske dobe je v vsakem primeru objektivno upravičena zaradi zagotavljanja dobrega finančnega upravljanja pokojninskega sistema Skupnosti.<?PAGE NO="I-6832"?> Ko namreč ob uporabi člena 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom uradnik v proračun Skupnosti prenese kapital v obliki aktuarskega ekvivalenta ali pavšala za odkup, ki predstavlja pravice do pokojnine, ki jih je pridobil pred zaposlitvijo v Skupnostih, v zameno dobi pravico do bodočih prejemkov na podlagi pokojninskega sistema Skupnosti, to je pravico, ki jo predstavlja priznana pokojninska doba, in katere obseg je odvisen od pokojninske dobe, ki mu je priznana. Da bi določila aktualno vrednost te pravice, mora zadevna institucija Skupnosti upoštevati vrsto elementov, med katere spadajo verjeten čas, v katerem bo kapital, ki ga je uradnik prenesel, v proračunu Skupnosti, njegovo pričakovano poklicno napredovanje, verjetnost izplačila njegove pokojnine in verjeten čas izplačevanja pokojnine. Očitno je torej, da so ti elementi odvisni zlasti od spola in starosti uradnika ob vstopu v pokojninski sistem Skupnosti. Tako je po eni strani splošno znano dejstvo, da, statistično, ženske živijo dlje kot moški. Po drugi strani je verjetnost, da bo oseba, ki se v Skupnosti zaposli v starosti, ki je oddaljena od upokojitvene starosti, umrla preden doseže to starost, večja od verjetnosti, da se to zgodi osebi, ki se zaposli v starosti, ki je bližja starosti, ko bo lahko uveljavljala svoje pravice do pokojnine. Poleg tega bo ta oseba kapital, ki ga je prinesla, dlje časa pustila na razpolago proračunu Skupnosti kot pa uradnik, ki je bližje upokojirveni starosti. Povedano drugače, dejavniki kot so trajanje zaposlitve do uradnikovega odhoda v pokoj ter verjeten čas prejemanja starostne pokojnine Skupnosti, določen na podlagi statističnih podatkov, neposredno vplivajo na finančno odgovornost Skupnosti do vsakega posameznega uradnika, dobro finančno upravljanje pokojninskega sistema Skupnosti pa zahteva, da se ti dejavniki upoštevajo in da so pravilno ovrednoteni. Svet v formulah za preračun torej pravilno upošteva aktuarske dejavnike, povezane s starostjo in spolom uradnika.<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je nazadnje zavrnilo četrti očitek prvega pritožbenega razloga, v skladu s katerim naj bi bilo vredno kritike, da se parametri v formulah za preračun iz člena 10(3) in (4) SID, po tem ko se preneseni znesek preračuna na podlagi različice i) ali različice ii), upoštevajo glede na različne datume.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6833"?><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da navedba M.-L. Lindorfer, da naj bi različica ii) temeljila na plači, ki ustreza razredu uradnika na dan dejanskega prenosa zadevnega zneska s strani nacionalnega pokojninskega sklada, temelji na napačnem razumevanju besedila člena 10(4) SID, ker je plača, ki se v zvezi s tem upošteva, plača, ki ustreza razredu ob zaposlitvi in ki je veljala na dan dejanskega prenosa. Sodišče prve stopnje je upravičeno menilo, da se na vsako različico oziroma na druge parametre formul za preračun nanaša točen datum.</TXT></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>V okviru drugega tožbenega razloga, nezakonitosti člena 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom, je Sodišče prve stopnje v točkah od 99 do 106 izpodbijane sodbe razsodilo, da utemeljitve M.-L. Lindorfer, s katerimi je dokazovala, da ta določba ni združljiva z načelom enakega obravnavanja in načelom prostega gibanja delavcev, niso sprejemljive.</TXT></NP><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je razsodilo, da navedba M.-L. Lindorfer, da naj bi zaradi <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>samega sistema prenosa<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/> v tej določbi prišlo do slabšega obravnavanja uradnikov, ki se v Skupnostih zaposlijo pozneje, kot tistih, ki se zaposlijo bolj zgodaj, brez podlage.</TXT></NP><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje meni, da M.-L. Lindorfer nikakor ni dokazala, da pravice, ki jih je pridobila na podlagi svojih poklicnih dejavnosti pred zaposlitvijo v Skupnostih, niso ohranjene v njeno korist in upoštevane v pokojninskem sistemu Skupnosti. Poudarilo je, da ko gre za različne sisteme, ni neobičajno, da je pokojninska doba, ki jo je treba upoštevati za pokojnino Skupnosti, drugačna od pokojninske dobe, ki jo upošteva nacionalni ali mednarodni organ. Prav tako je opozorilo, da je M.-L. Lindorfer imela možnost odkupa 21 mesecev, ki so ji manjkali, da zbere 180 mesecev, potrebnih za pridobitev pokojnine v avstrijskem sistemu, in tako ohrani svoje nacionalne pravice do pokojnine, ter da je bil prenos pavšala za odkup teh pravic do pokojnine v sistem Skupnosti možnost, ki jo je svobodno izbrala.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6834"?><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje prav tako meni, da člen 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom ne škoduje svobodnemu gibanju delavcev. Nasprotno, ta določba olajšuje polno izvrševanje te temeljne svoboščine, zlasti s tem, da omogoča, da oseba iz države članice sprejme zaposlitev v instituciji Skupnosti, ne da bi izgubila pravice do pokojnine, ki jih je pridobila na podlagi prejšnjih poklicnih dejavnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>38</NO.P><TXT>Ker je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da M.-L. Lindorfer ni navedla ničesar, kar bi vplivalo na zakonitost člena 10(3) in (4) SID in člena 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom, je tožbo zavrnilo.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Postopek pred Sodiščem</P></TI></TITLE><NP><NO.P>39</NO.P><TXT>Sodišče je z odločbo z dne <DATE ISO="20050607">7. junija 2005</DATE> zadevo dodelilo prvemu senatu. Ker nobena od strank ni zahtevala, da se ji omogoči, da ustno pojasni svoja stališča, se je Sodišče odločilo, da bo odločalo brez ustne obravnave. Generalni pravobranilec je svoje sklepne predloge predstavil na obravnavi <DATE ISO="20051027">27. oktobra 2005</DATE>, nato pa je bil ustni postopek končan.</TXT></NP><NP><NO.P>40</NO.P><TXT>Prvi senat je <DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE> v skladu s členoma 44(4) in 118 Poslovnika odločil, da zadevo predloži Sodišču zaradi predodelitve številčnejši sestavi.</TXT></NP><NP><NO.P>41</NO.P><TXT>Sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20060426">26. aprila 2006</DATE> odredilo ponovno odprtje ustnega postopka in obravnavo. Stranki in Komisija, v skladu s členom 24, drugi odstavek, Statuta Sodišča, so bile pozvane, naj podajo stališča glede vprašanj, postavljenih v tem sklepu.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6835"?><NP><NO.P>42</NO.P><TXT>Po ustni obravnavi <DATE ISO="20060628">28. junija 2006</DATE> in predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi <DATE ISO="20061130">30. novembra 2006</DATE> se je ustni postopek končal.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Predlogi strank</P></TI></TITLE><NP><NO.P>43</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer s pritožbo, v kateri se sklicuje na tri pritožbene razloge, Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>izpodbijano sodbo razveljavi;</P></ITEM><ITEM><P>sporno odločbo razglasi za nično in po potrebi razglasi za nično odločbo Sveta z dne <DATE ISO="20010531">31. maja 2001</DATE> o zavrnitvi njene pritožbe;</P></ITEM><ITEM><P>Svetu naloži, naj določi novo pokojninsko dobo, ki jo je treba upoštevati, in</P></ITEM><ITEM><P>Svetu naloži plačilo stroškov postopka na prvi in pritožbeni stopnji.</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>44</NO.P><TXT>Svet Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>pritožbo zavrne in</P></ITEM><ITEM><P>M.-L. Lindorfer naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-6836"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pritožba</P></TI></TITLE><NP><NO.P>45</NO.P><TXT>Uvodoma je treba navesti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso iz členov 225 ES, 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča in 112(1)(c) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, ter pravne trditve, ki na poseben način utemeljujejo ta predlog (sodbe z dne <DATE ISO="20030306">6. marca 2003</DATE> v zadevi Interporc proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-41/00 P" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-2125">C-41/00 P, Recueil, str. I-2125, točka 15</REF.DOC.ECR>; z dne <DATE ISO="20060912">12. septembra 2006</DATE> v zadevi Reynolds Tobacco in drugi proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-131/03 P" YEAR="2006" PAGE.ECR="I-7795">C-131/03 P, ZOdl., str. I-7795, točka 49</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="20070227">27. februarja 2007</DATE> v zadevi Segi in drugi proti Svetu, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-355/04 P" YEAR="2007" PAGE.ECR="I-1657">C-355/04 P, ZOdl., str. I-1657, točka 22</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>46</NO.P><TXT>Sodišče bo pri odločanju o pritožbi upoštevalo to sodno prakso.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Prvi pritožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije glede na spol po eni strani in, po drugi strani, nezadostna obrazložitev izpodbijane sodbe v zvezi s tem</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Trditve strank</P></TI></TITLE><NP><NO.P>47</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Sodišče prve stopnje, s tem da je v točki 83 izpodbijane sodbe menilo, da je uporaba dejavnikov, ki se razlikujejo glede na spol, za izračun priznane pokojninske dobe objektivno upravičena zaradi zagotavljanja dobrega upravljanja pokojninskega sistema Skupnosti, kršilo člen 141 ES in nasploh načelo prepovedi diskriminacije glede na spol.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6837"?><NP><NO.P>48</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer trdi, da naj diskriminacija glede na spol zaradi daljše pričakovane življenjske dobe žensk ne bi zagotavljala finančnega ravnovesja sistema, kar potrjuje dejstvo, da niti prispevki uradnikov niti zahtevana starost za pridobitev njihove starostne pokojnine niso določeni glede na njihov spol Sodišče prve stopnje pa je utemeljitev pritožnice zavrnilo s tem, da je v točki 82 izpodbijane sodbe navedlo, da primerja dve neprimerljivi kategoriji uradnikov, ne da bi obrazložilo, zakaj se taka primerjava ne more opraviti.</TXT></NP><NP><NO.P>49</NO.P><TXT>Svet trdi, da člen 141 ES v tej zadevi ni uporabljiv in da je sodba z dne <DATE ISO="19931222">22. decembra 1993</DATE> v zadevi Neath (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-152/91" YEAR="1993" PAGE.ECR="I-6935">C-152/91, Recueil, str. I-6935</REF.DOC.ECR>) upoštevna sodna praksa. Meni, da M.-L. Lindorfer, s tem da se je opirala na sodbe, izrečene v drugačnih okoliščinah, kot so okoliščine tega spora, nikakor ni dokazala, da naj bi bil preneseni kapital protivrednost za zaposlitveno vez s Skupnostmi. Svet tako trdi, da mehanizem prenosa ustreza uradnikovi naložbi kapitala, pridobljenega zunaj te zaposlitvene vezi s Skupnostmi, v pokojninski sistem Skupnosti.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Presoja Sodišča</P></TI></TITLE><NP><NO.P>50</NO.P><TXT>Treba je ugotoviti, da se M.-L. Lindorfer sklicuje na to, da je Sodišče prve stopnje kršilo načelo prepovedi diskriminacije in načelo enakega obravnavanja spolov, s čimer namreč meni, da je bilo kršeno eno od splošnih načel, ki jih varuje pravni red Skupnosti. V zvezi s tem je prav tako treba poudariti, da so člen 141 ES in različne določbe izvedenega prava, na katere se M.-L. Lindorfer sklicuje, ter člen 1a(1) Kadrovskih predpisov posebni izrazi splošnega načela enakosti spolov.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6838"?><NP><NO.P>51</NO.P><TXT>Sodišče je poudarilo, da mora zakonodajalec Skupnosti, ko določa pravila glede prenosa v nacionalnem sistemu pridobljenih pravic do pokojnine uradnikov Skupnosti v sistem Skupnosti, spoštovati načelo enakega obravnavanja. Zato se mora izogniti določanju pravil, ki uradnike neenako obravnavajo, razen če njihov položaj v času zaposlitve v Skupnostih ne upravičuje različnega obravnavanja zaradi posebnih značilnosti sistema pravic do pokojnine, ki so jih pridobili, ali neobstoja takih pravic (v zvezi z načelom enakega obravnavanja glej sodbo z dne <DATE ISO="19900614">14. junija 1990</DATE> v zadevi Weiser, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-37/89" YEAR="1990" PAGE.ECR="I-2395">C-37/89, Recueil, str. I-2395, točka 14</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>52</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje ni menilo, da je dejstvo, da so aktuarske vrednosti za ženske višje in da se slednjim v primeru prenosa njihovih pravic do pokojnine v sistem Skupnosti prizna krajša pokojninska doba kot moškim, diskriminatorno. V točkah od 81 do 83 izpodbijane sodbe je menilo, da se M.-L. Lindorfer še posebej ne more sklicevati na to, da v tem sistemu ni nobenega razlikovanja glede na spol glede prispevkov uradnikov, ker se uradniki, ki prispevajo v pokojninski sistem Skupnosti na podlagi svojih dejavnosti v instituciji Skupnosti, nahajajo v drugačnem položaju kot uradniki, ki so v Skupnosti prenesli aktuarski ekvivalent ali pavšal za odkup pravic do starostne pokojnine, ki so jih pridobili na podlagi dejavnosti pred zaposlitvijo v Skupnostih. Sodišče prve stopnje v vsakem primeru meni, da je uporaba dejavnikov, ki se razlikujejo glede na spol, za izračun priznane pokojninske dobe objektivno upravičena zaradi zagotavljanja dobrega finančnega upravljanja tega sistema.</TXT></NP><NP><NO.P>53</NO.P><TXT>Prvič, v zvezi s tem je treba poudariti, da Sodišče prve stopnje z vidika presoje morebitne diskriminacije na podlagi spola pri prenosu pokojninskih pravic ni razložilo, zakaj naj bi se ti dve kategoriji uradnikov nahajali v različnih položajih, ki naj ne bi bili primerljivi.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6839"?><NP><NO.P>54</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje v točki 86 izpodbijane sodbe namreč ne razloži, na podlagi kakšnih meril, poleg spola, je nameravalo utemeljiti različno obravnavanje moških in žensk, ki so prenesli svoje pokojninske pravice v sistem Skupnosti, glede na to, da tako razlikovanje ne obstaja glede prispevkov od plače uradnikov in uradnic.</TXT></NP><NP><NO.P>55</NO.P><TXT>Poleg tega je treba dodati, da ne glede na dejstvo, da člen 1a(1) Kadrovskih predpisov ni bil omenjen, ta določba, ki je bila vnesena z Uredbo št 781/98 in se je uporabljala v času izračuna pokojninske dobe M.-L. Lindorfer, določa, da so <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>uradniki [...] po teh kadrovskih predpisih upravičeni do enakega obravnavanja, brez [...] diskriminacije glede [...] spola [...]<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>56</NO.P><TXT>Drugič, v oporo višjim aktuarskim vrednostim za ženske se ni mogoče sklicevati na utemeljitev, da je različno obravnavanje moških in žensk upravičeno zaradi dobrega finančnega upravljanja pokojninskega sistema.</TXT></NP><NP><NO.P>57</NO.P><TXT>V zvezi s tem je namreč treba opozoriti zgolj na to, da enaka višina prispevkov od plač uradnikov in uradnic navedenega upravljanja ne ogroža.</TXT></NP><NP><NO.P>58</NO.P><TXT>Dejstvo, da je isto ravnovesje mogoče doseči z aktuarskimi vrednostmi, enakimi za oba spola, prav tako dokazuje okoliščina, da so se, kot izhaja iz odgovorov Sveta in Komisije na vprašanja Sodišča, pred dejanskim stanjem v tem sporu institucije odločile, da bodo uporabljale te vrednosti.</TXT></NP><NP><NO.P>59</NO.P><TXT>Zato je Sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da M.-L. Lindorfer ni utrpela diskriminacije zaradi svojega spola.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6840"?><NP><NO.P>60</NO.P><TXT>Prvi pritožbeni razlog je tako utemeljen.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Drugi pritožbeni razlog: po eni strani kršitev načela enakega obravnavanja, ker so uradniki, ki svojo kariero začnejo pozneje, slabše obravnavani, in po drugi strani nezadostna obrazložitev izpodbijane sodbe v tem pogledu</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Trditve strank</P></TI></TITLE><NP><NO.P>61</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer trdi, da je Sodišče prve stopnje, s tem da ni priznalo, da je bila slabše obravnavana v primerjavi z uradniki, ki so bili v Skupnostih dlje zaposleni, ker je svojo kariero v Skupnostih začela pozneje, kršilo načelo enakega obravnavanja. Meni namreč, da sistem prenosa slabše obravnava uradnike, ki kariero v instituciji Skupnosti začnejo pozneje, kot uradnike, ki so jo začeli veliko prej. Poleg tega M.-L. Lindorfer trdi, da je Sodišče prve stopnje v točki 67 izpodbijane sodbe kršilo svojo obveznost obrazložitve, ker je zavrnilo predlagano primerjavo med njenim položajem in položajem uradnika, ki je prispeval samo v sistem Skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>62</NO.P><TXT>Svet meni, da položaj <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201E"/>uradnikov, ki so vedno delali v instituciji<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="201C"/> in ki nimajo nacionalnih pravic za prenos ter položaj <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201E"/>uradnikov, ki so se zaposlili pozneje<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="201C"/>, to je uradnikov, ki so svoje nacionalne pravice prenesli v pokojninski sistem Skupnosti, nista primerljiva. Svet dodaja, da če bi bila ta položaja primerljiva, avtorjem Kadrovskih predpisov ne bi bilo treba določiti sistema za preračun kapitala v delovno dobo in bi bilo bolj enostavno <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201E"/>pozneje zaposlenemu uradniku<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="201C"/> v pokojninskem sistemu Skupnosti dodeliti število let pokojninske dobe, enako številu let pokojninske dobe v nacionalnem sistemu.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-6841"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Presoja Sodišča</P></TI></TITLE><NP><NO.P>63</NO.P><TXT>Treba je opozoriti, da načelo enakega obravnavanja ali prepovedi diskriminacije zahteva, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena (sodbi z dne <DATE ISO="20060110">10. januarja 2006</DATE> v zadevi IATA in ELFAA, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-344/04" YEAR="2006" PAGE.ECR="I-403">C-344/04, ZOdl., str. I-403, točka 95</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="20060912">12. septembra 2006</DATE> v zadevi Eman in Sevinger, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-300/04" YEAR="2006" PAGE.ECR="I-8055">C-300/04, ZOdl., str. I-8055, točka 57</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>64</NO.P><TXT>Ker M.-L. Lindorfer, ki se je v instituciji Skupnosti zaposlila po tem, ko je v določenem obdobju prispevala v avstrijski pokojninski sistem, trdi, da ni bila enako obravnavana kot uradnik, ki se je zaposlil prej in ki je v določenem obdobju prispeval v pokojninski sistem Skupnosti, je treba preveriti, ali sta ta dva položaja primerljiva.</TXT></NP><NP><NO.P>65</NO.P><TXT>Kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 28 sklepnih predlogov, se v pokojninskem sistemu Skupnosti upokojenim uradnikom plača sorazmerni del njihove končne plače. Višina te pokojnine je tako po eni strani odvisna od uradnikovih dosežkov med zaposlitvijo v Skupnostih, ki se odražajo v končni plači, in po drugi strani od trajanja njegove zaposlitve v Skupnostih. V takem sistemu pokojnina nikakor ni določena s skupno višino plačanih prispevkov med zaposlitvijo.</TXT></NP><NP><NO.P>66</NO.P><TXT>Primer uradnika, ki je v sistem Skupnosti prenesel v nacionalnem sistemu predhodno pridobljene pravice do pokojnine v obliki kapitala, ne spada v ta okvir. Upoštevna pokojninska doba tega uradnika je v skladu s členom 11(2) priloge VIII h Kadrovskim predpisom namreč odvisna od prenesenega kapitala in razreda ob zaposlitvi. Višina pokojnine, do katere bo uradnik po končani karieri upravičen, je<?PAGE NO="I-6842"?> tako opredeljena z njegovo končno plačo in s trajanjem njegove zaposlitve v Skupnostih, k čemur je dodana pokojninska doba, določena s prinesenim kapitalom.</TXT></NP><NP><NO.P>67</NO.P><TXT>Denarni znesek prispevkov uradnika v proračun Skupnosti in trajanje zaposlitve v institucijah Skupnosti torej nista primerljivi vrednosti.</TXT></NP><NP><NO.P>68</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da M.-L. Lindorfer, ki je ob zaposlitvi v Skupnostih v pokojninski sistem Skupnosti prenesla kapital, ki ustreza pravicam, ki jih je pridobila v nacionalnem sistemu, ni v primerljivem položaju z uradnikom, ki se je v Skupnostih zaposlil prej in ki je v pokojninski sistem Skupnosti prispeval od takrat naprej.</TXT></NP><NP><NO.P>69</NO.P><TXT>V zvezi z zatrjevano nezadostno obrazložitvijo je treba ugotoviti, da je Sodišče prve stopnje v točkah od 64 do 68 izpodbijane sodbe preizkusilo različne elemente, ki označujejo kariero uradnika, ki se je zaposlil na začetku svoje poklicne kariere, in uradnika, kot je M.-L. Lindorfer, ki je že prej delala in prispevala v nacionalni pokojninski sistem.</TXT></NP><NP><NO.P>70</NO.P><TXT>Tako je treba po eni strani skleniti, da je Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se M.-L. Lindorfer ne nahaja v položaju, primerljivem s položajem uradnika, ki se je v Skupnostih zaposlil na začetku svoje poklicne kariere, in da ne more trditi, da ni bila obravnavana tako kot slednji, ter da Sodišče prve stopnje po drugi strani ni kršilo svoje obveznosti obrazložitve.</TXT></NP><NP><NO.P>71</NO.P><TXT>Drugi pritožbeni razlog je zato treba zavrniti.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="I-6843"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Tretji pritožbeni razlog: po eni strani kršitev načela enakega obravnavanja zaradi uporabe formul za preračun in po drugi strani neobstoj najmanjšega dodeljenega števila let pokojninske dobe</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Trditve strank</P></TI></TITLE><NP><NO.P>72</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer izpodbija točki 76 in 77 izpodbijane sodbe in zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje, s tem da ni priznalo, da je bila slabše obravnavna, ker je izvršila prenos svojih pravic do pokojnine iz sklada v državi s <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>trdno valuto<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/>, v primerjavi z uradniki, ki so tak prenos izvršili iz sklada v državi s <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201E"/>šibko valuto<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="201C"/>, kršilo načelo enakega obravnavanja.</TXT></NP><NP><NO.P>73</NO.P><TXT>Trdi, da se Sodišče prve stopnje glede formul za preračun valut, določenih v členu 10(4) SID, ne bi smelo zadovoljiti z navedbo, da dejstvo, da je uporaba različice i) za znesek, prenesen iz pokojninskega sklada v državi s t i. <QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201E"/>šibko valuto<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="201C"/>, lahko ugodnejša kot uporaba različice ii) za znesek, prenesen iz pokojninskega sklada v državi s ti. <QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201E"/>trdno valuto<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="201C"/>, ni posledica pravil Skupnosti, temveč nihanj različnih nacionalnih valut.</TXT></NP><NP><NO.P>74</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer meni, da bi Sodišče prve stopnje po eni strani moralo ugotoviti, da se je Svet odločil, da bo zneske, prenesene iz pokojninskega sklada v državi s <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201E"/>šibko valuto<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="201C"/>, obravnaval ugodneje kot zneske, prenesene iz pokojninskega sklada v državi s <QUOT.START ID="QS0029" REF.END="QE0029" CODE="201E"/>trdno valuto<QUOT.END ID="QE0029" REF.START="QS0029" CODE="201C"/>, in po drugi strani, da Svet takih diskriminatornih formul ne bi smel obdržati.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6844"?><NP><NO.P>75</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer poleg tega postavlja vprašanje glede neobstoja najmanjšega dodeljenega števila let pokojninske dobe v primeru prenosa pokojninskih pravic iz države s <QUOT.START ID="QS0030" REF.END="QE0030" CODE="201E"/>trdno valuto<QUOT.END ID="QE0030" REF.START="QS0030" CODE="201C"/>, če je pokojninska doba, ki se jo v pokojninskem sistemu Skupnosti lahko pridobi po prenosu iz države s <QUOT.START ID="QS0031" REF.END="QE0031" CODE="201E"/>šibko valuto<QUOT.END ID="QE0031" REF.START="QS0031" CODE="201C"/>, omejena zato, da ne bi presegla števila let, v katerih je bil uradnik vključen v nekomplementarne nacionalne pokojninske sisteme.</TXT></NP><NP><NO.P>76</NO.P><TXT>Svet meni, da naj bi Sodišče prve stopnje v točkah 76 in 77 izpodbijane sodbe pravilno odgovorilo na zadevne trditve M.-L. Lindorfer.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Presoja Sodišča</P></TI></TITLE><NP><NO.P>77</NO.P><TXT>V zvezi s prvim očitkom glede formul za preračun je treba najprej ugotoviti, da je Sodišče prve stopnje v točki 76 izpodbijane sodbe pravilno opozorilo, da primerjava, ki jo podaja M.-L. Lindorfer, ne more biti prepričljiva, ker so značilnosti <QUOT.START ID="QS0032" REF.END="QE0032" CODE="201E"/>uradnika, s katerim se primerja<QUOT.END ID="QE0032" REF.START="QS0032" CODE="201C"/> drugačne od značilnosti M.-L. Lindorfer, in da druge primerjave, ki jih podaja, temeljijo na napačnih predpostavkah.</TXT></NP><NP><NO.P>78</NO.P><TXT>Drugič, treba je pripomniti, da ko nacionalni pokojninski skladi opredeljujejo pavšal za odkup na podlagi njihovih nacionalnih pokojninskih sistemov pridobljenih pravic do pokojnine, znesek za prenos določijo v valuti zadevne države članice, ki pa mora biti nato izražen v enotni valuti. Same Skupnosti imajo pri opredeljevanju elementov sistema za preračun široko diskrecijsko pravico.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6845"?><NP><NO.P>79</NO.P><TXT>Tretjič, treba je opozoriti, da je različica ii) izbirna v primerjavi z različico i), ker bo v skladu s členom 10(4)(b) SID izračun, ki ga ta določba opredeljuje, izvršen samo na predlog uradnika. Verjetno je, da se bodo uradniki, za katere je različica ii) ugodnejša, odločili zanjo, medtem ko se bodo uradniki, za katere ta različica ni ugodna, odločili za uporabo različice i). Tako ima vsakdo možnost najugodnejše obravnave.</TXT></NP><NP><NO.P>80</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da prvi očitek glede uporabe formul za preračun ni utemeljen.</TXT></NP><NP><NO.P>81</NO.P><TXT>Drugi očitek glede neobstoja najmanjšega dodeljenega števila let pokojninske dobe v primeru prenosa pokojninskih pravic v sistem Skupnosti je treba razglasiti za nedopustnega.</TXT></NP><NP><NO.P>82</NO.P><TXT>M.-L. Lindorfer trdi, da je zaradi neobstoja takega praga obravnavana ureditev vredna kritike, kar je gotovo, vendar pa se ne sklicuje na nobeno utemeljitev v skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točki 45 te sodbe, s katero bi dokazala, da je bilo v izpodbijani sodbi pravo napačno uporabljeno.</TXT></NP><NP><NO.P>83</NO.P><TXT>Poleg tega je v obravnavanem primeru navedba, da naj bi Sodišče prve stopnje kršilo načelo enakega obravnavanja zaradi neobstoja takega praga, preveč splošna in nenatančna, da bi lahko bila predmet sodne presoje (v tem smislu glej sodbi z dne <DATE ISO="19990708">8. julija 1999</DATE> v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-51/92 P" YEAR="1999" PAGE.ECR="I-4235">C-51/92 P, Recueil, str. I-4235, točka 113</REF.DOC.ECR>, in sklep z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> v zadevi Autosalone Ispra proti Komisiji, C-129/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 31).</TXT></NP><?PAGE NO="I-6846"?><NP><NO.P>84</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je tretji pritožbeni razlog treba zavreči.</TXT></NP><NP><NO.P>85</NO.P><TXT>Glede na to, da je bil prvi pritožbeni razlog M.-L. Lindorfer sprejet, je izpodbijano sodbo treba razveljaviti v delu, v katerem je bila tožba zavrnjena zaradi neobstoja diskriminacije na podlagi spola.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Posledice delne razveljavitve izpodbijane sodbe</P></TI></TITLE><NP><NO.P>86</NO.P><TXT>Če je pritožba utemeljena, Sodišče v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča, razveljavi odločitev Sodišča prve stopnje. Tedaj lahko samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v razsojanje Sodišču prve stopnje.</TXT></NP><NP><NO.P>87</NO.P><TXT>Ker stanje postopka to dovoljuje, je treba odločiti o tožbenemu predlogu za razglasitev ničnosti sporne odločbe in o tem, naj se Svetu naloži, naj M.-L. Lindorfer določi novo pokojninsko dobo.</TXT></NP><NP><NO.P>88</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Svet pri določanju pokojninske dobe M.-L. Lindorfer upošteval dejavnik, povezan s spolom, in tako kršil načelo prepovedi diskriminacije glede na spol in člen 1a(1) Kadrovskih predpisov.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6847"?><NP><NO.P>89</NO.P><TXT>Glede predloga, naj se Svetu naloži, naj M.-L. Lindorfer določi novo pokojninsko dobo, v tem primeru zadostuje opozoriti, da mora v skladu s členom 233 ES institucija, katere akt je bil razglašen za ničnega, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>90</NO.P><TXT>Sporno odločbo je zato treba razglasiti za nično.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>91</NO.P><TXT>Sodišče v skladu s členom 122 Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če Sodišče samo dokončno odloči o zadevi. V skladu s členom 69(2), prvi pododstavek, Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 118 tega poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je M.-L. Lindorfer predlagala, naj se Svetu naloži plačilo stroškov, in ker ta s pritožbenimi predlogi ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne <DATE ISO="20040318">18, marca 2004</DATE> v zadevi Lindorfer proti Svetu (T-204/01) se razveljavi v delu, v katerem je bila tožba M.-L. Lindorfer zavrnjena zaradi neobstoja diskriminacije na podlagi spola.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-6848"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Odločba Sveta Evropske unije z dne <DATE ISO="20001103">3, novembra 2000</DATE> o izračunu pokojninske dobe za M.-L. Lindorfer se razglasi za nično,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>V preostalem se pritožba zavrne,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.</TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>