<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑117/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0117</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:109">EU:C:2016:109</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI Y. BOTA – ZADEVA C‑117/15</P><P>REHA TRAINING</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Yvesa Bota</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160223">23. februarja 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑117/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Reha Training Gesellschaft für Sport- und Unfallrehabilitation mbH</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Gesellschaft für musikalische Aufführungs- und mechanische Vervielfältigungsrechte (GEMA)</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe direktiv 2001/29/ES in 2006/115/ES</KEYWORD><KEYWORD>Razlaga pojma <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Predvajanje televizijskih oddaj v prostorih rehabilitacijskega centra</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu) želi z vprašanji za predhodno odločanje razjasniti, ali je položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, ko upravljavec rehabilitacijskega centra v svojih prostorih namesti televizijske sprejemnike in jim posreduje signal, s čimer svojim pacientom omogoči spremljanje televizijskih oddaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="167" PAGE.FIRST="10" DATE.PUB="2001">UL L 167, str. 10</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> ter člena 8(2) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="376" PAGE.FIRST="28" DATE.PUB="2006">UL L 376, str. 28</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> ter ali je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, ki ga vsebujeta ti določbi, razlagati enotno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta vprašanja so Sodišču predložena v okviru spora med družbo Reha Training Gesellschaft für Sport- und Unfallrehabilitation mbH (v nadaljevanju: družba Reha Training), ki upravlja center za rehabilitacijo, in družbo Gesellschaft für musikalische Aufführungs- und mechanische Vervielfältigungsrechte (v nadaljevanju: družba GEMA), ki je zadolžena za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na glasbenem področju v Nemčiji, v zvezi z odklonitvijo plačila pristojbin za avtorske in sorodne pravice zaradi dajanja na voljo varovanih del v prostorih družbe Reha Training.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče je moralo že velikokrat razložiti pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, ki ga razlaga široko. Za to je izoblikovalo štiri merila presoje, in sicer obstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>dejanja priobčitve<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, za katero je neobhodna vloga uporabnika, priobčitev varovanega dela <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>nova<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> narava te javnosti in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>pridobitnost<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> priobčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>S to zadevo je Sodišče dobilo možnost, da znova opozori na svojo sodno prakso s tega področja in jo razjasni.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom najprej pojasnil, zakaj menim, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> opredeliti na podlagi istih meril ne glede na to, ali se obravnava ta pojem iz člena 3(1) Direktive 2001/29 ali člena 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Nato bom navedel, zakaj je mogoče v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, uporabiti tako člen 3(1) Direktive 2001/29 kot tudi člen 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Nazadnje bom še pojasnil, zakaj je po mojem mnenju treba člen 3(1) Direktive 2001/29 in člen 8(2) Direktive 2006/115 razlagati tako, da je položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, ko upravljavec rehabilitacijskega centra v svojih prostorih namesti televizijske sprejemnike in jim posreduje signal, s čimer svojim pacientom omogoči spremljanje televizijskih oddaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Direktiva 2001/29</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 9, 20 in 23 Direktive 2001/29 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>(9)</NO.P><TXT>Vsakršno usklajevanje avtorske in sorodnih pravic mora temeljiti na visoki stopnji varstva, kajti takšne pravice so za intelektualno ustvarjanje bistvenega pomena. Njihovo varstvo pomaga zagotoviti ohranjanje in razvoj ustvarjalnosti v interesu avtorjev, izvajalcev, producentov, potrošnikov, kulture, industrije in javnosti nasploh. Intelektualna lastnina se torej prizna kot sestavni del lastnine.</TXT></NP></ITEM></CONSID><P>[…]</P><CONSID><ITEM><NP><NO.P>(20)</NO.P><TXT>Ta direktiva temelji na načelih in pravilih, ki so že opredeljena v trenutno veljavnih direktivah na tem področju, še posebej [v Direktivi Sveta 92/100/EGS z dne <DATE ISO="19921119">19. novembra 1992</DATE> o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 120.</P></NOTE>, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 93/98/EGS z dne <DATE ISO="19931029">29. oktobra 1993</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 141, v nadaljevanju: Direktiva 92/100.</P></NOTE>], in razvija ta načela in pravila ter jih umešča v kontekst informacijske družbe. Določbe te direktive ne smejo vplivati na določbe navedenih direktiv, razen če v tej direktivi ni drugače določeno.</TXT></NP></ITEM></CONSID><P>[…]</P><CONSID><ITEM><NP><NO.P>(23)</NO.P><TXT>S to direktivo naj se nadalje uskladi avtorjeva pravica do priobčitve javnosti. To pravico je treba razumeti v širokem pomenu, ki zajema vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve. Ta pravica naj zajema vsako tovrstno oddajanje ali retransmisijo dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Ta pravica naj ne zajema nobenih drugih dejanj.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 3(1) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 12(2) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Varstvo pravic, sorodnih avtorski, ostane po tej direktivi nedotaknjeno in ne sme nikakor vplivati na varstvo avtorske pravice.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 2006/115</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 3 Direktive 2006/115 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[U]strezno varstvo avtorsko-pravno varovanih del in predmetov varstva sorodnih pravic s priznanjem pravice najema in posojanja, pa tudi varstvo predmeta varstva sorodnih pravic s priznanjem pravice snemanja, pravice distribuiranja, pravice radiodifuznega oddajanja in pravice priobčitve javnosti [se lahko] obravnavata kot bistvenega pomena za gospodarski in kulturni razvoj Skupnosti.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></P></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 8(2) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Države članice predvidijo pravico, s katero zagotovijo, da uporabnik plača enkratno pravično nadomestilo, če se fonogram, objavljen v komercialne namene, ali reprodukcija takšnega fonograma uporablja za brezžično oddajanje ali za kakršno koli priobčitev javnosti, ter zagotovijo, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Države članice lahko, če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, določijo pogoje glede medsebojne delitve nadomestila.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Direktiva 2006/115 je kodificirala in razveljavila Direktivo 92/100 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja. Člena 8 teh dveh direktiv sta enaka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 15(2) zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Gesetz über Urheberrecht und verwandte Schutzrechte, Urheberrechtsgesetz) z dne <DATE ISO="19650909">9. septembra 1965</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>BGBl. 1965 I, str. 1273.</P></NOTE> v različici, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Avtor ima […] izključno pravico, da svoje delo priobči javnosti v nematerialni obliki (pravica do priobčitve javnosti). Pravica do priobčitve javnosti zajema zlasti:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>pravico predstavitve, izvedbe ali uprizoritve (člen 19);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>pravico dajanja na voljo javnosti (člen 19a);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>pravico radiodifuznega oddajanja (člen 20);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>pravico do priobčitve na vizualnih ali zvočnih nosilcih (člen 21);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>pravico do priobčitve radijskih oddaj in njihovo dajanje na voljo javnosti (člen 22).<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 15(3) tega zakona se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Priobčitev je javna, če je namenjena velikemu številu članov javnosti. Del javnosti je vsaka oseba, ki ni z osebnimi vezmi povezana z osebo, ki izkorišča delo, ali z drugimi osebami, ki prejmejo delo ali imajo dostop do njega v nematerialni obliki.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v postopku v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Center za rehabilitacijo, ki ga upravlja družba Reha Training, v svojih prostorih osebam, ki so se poškodovale v nesreči, omogoča pooperacijsko zdravstveno oskrbo zaradi njihove rehabilitacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Med te prostore spadata dva bivalna prostora in prostor za trening, v katerih je družba Reha Training v obdobju od junija 2012 do junija 2013 prek tam nameščenih televizijskih sprejemnikov predvajala televizijske oddaje. Te oddaje so torej lahko videle osebe, ki so bile v prostorih rehabilitacijskega centra za zdravstveno oskrbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Družba Reha Training družbe GEMA ni nikoli zaprosila za izdajo dovoljenja za predvajanje. Zadnjenavedena meni, da so dela iz zbirke, ki jo upravlja, zaradi takega predvajanja priobčena javnosti. Zato je za obdobje od junija 2012 do junija 2013 zahtevala plačilo zneskov, izračunanih na podlagi veljavnih tarif iz naslova nadomestila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Amtsgericht Köln (okrožno sodišče v Kölnu) je tej tožbi ugodilo. Družba Reha Training se je zoper sodbo, izrečeno na prvi stopnji, pritožila pri Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče na podlagi meril, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča v zvezi z Direktivo 2001/29, meni, da je dejanje v postopku v glavni stvari priobčitev javnosti. To sodišče se je poleg tega oprlo na predpostavko, da se uporabljajo ista merila kot pri opredelitvi, ali obstaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v smislu člena 8(2) Direktive 2006/115. Vendar se mu kljub temu zdi, da zaradi sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) take odločitve ne more izreči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Sodišče je namreč v tej sodbi menilo, da pacienti v zobozdravstveni ordinaciji niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>osebe na splošno<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>. Ker v obravnavani zadevi druge osebe razen pacientov centra družbe Reha Training načeloma nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, ki jo ta izvaja, tudi ti pacienti ne morejo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>osebe na splošno<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, ampak so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>zasebna skupina<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Sodišče je v tej zadevi še menilo, da pacienti zobozdravstvene ordinacije pomenijo majhno ali celo nepomembno število oseb, saj je kategorija oseb, ki so hkrati navzoče v tej ordinaciji, običajno zelo majhna. Zdi se, da je prav tako omejena tudi kategorija oseb, ki jo sestavljajo pacienti centra družbe Reha Training.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) še menilo, da običajni pacienti zobozdravstvene ordinacije niso razpoloženi za poslušanje glasbe v ordinaciji, saj naj bi jo poslušali po naključju in neodvisno od svojih želja. Prav tako naj bi pacienti centra družbe Reha Training, ki so v čakalnicah in prostoru za trening, televizijske oddaje spremljali neodvisno od svojih želja in izbire.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V takih okoliščinah je Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>1.</NO.P><TXT>Ali se vprašanje, ali gre za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="2018" ID="QE0023"/> v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 in/ali v smislu člena 8(2) Direktive 2006/115, presoja vselej na podlagi istih meril, in sicer da:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>uporabnik ob popolnem zavedanju posledic svojega ravnanja tretjim osebam omogoča dostop do varovanega dela, ki ga sicer brez njegovega posredovanja ne bi mogle spremljati,</P></ITEM><?PAGE NO="5"?><ITEM><P>mora biti <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="2018" ID="QE0024"/> sestavljena iz nedoločenega števila potencialnih naslovnikov in, dalje, iz dovolj velikega števila oseb, pri čemer je nedoločenost podana, če gre za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>osebe na splošno<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="2018" ID="QE0025"/>, torej ne za osebe, ki so del zasebne skupine, in je z <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>dovolj velikim številom oseb<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="2018" ID="QE0026"/> mišljeno, da vsebuje določen minimalni prag, da premajhno ali celo nepomembno množico zadevnih oseb izključuje iz tega merila, pri čemer v zvezi s tem ni upoštevno le, koliko oseb ima istočasno dostop do istega dela, ampak je treba tudi vedeti, koliko od njih do tega dela dostopa zaporedno;</P></ITEM><ITEM><P>gre za posredovanje dela novi javnosti, to pomeni javnosti, ki je avtor dela ni upošteval, ko je dovolil njegovo uporabo s priobčitvijo začetni javnosti, razen če se ponovna priobčitev izvaja na podlagi specifičnega tehnološkega procesa, ki se razlikuje od procesa začetne priobčitve, in</P></ITEM><ITEM><P>je upoštevno, da gre pri zadevnem ravnanju za pridobitnost, da je, dalje, javnost dovzetna za to priobčitev sprejemati in da je ne <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>sprejema<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="2018" ID="QE0027"/> zgolj naključno, pri čemer to ni nujen pogoj za priobčitev javnosti?</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba v primerih, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerih upravljavec rehabilitacijskega centra v svojih prostorih namesti televizijske sprejemnike in jim posreduje radiodifuzni signal, s čimer omogoči spremljanje televizijskih oddaj, vprašanje, ali gre za priobčitev javnosti, presojati v skladu s pojmom <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="2018" ID="QE0028"/> iz člena 3(1) Direktive 2001/29 ali člena 8(2) Direktive 2006/115, če se z omogočanjem dostopa do teh televizijskih oddaj posega v avtorske in sorodne pravice velikega števila udeležencev, zlasti skladateljev, tekstopiscev in glasbenih založnikov, pa tudi izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in avtorjev jezikovnih del ter njihovih založb?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali gre v primerih, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerih upravljavec rehabilitacijskega centra v svojih prostorih namesti televizijske sprejemnike in jim posreduje radiodifuzni signal, s čimer svojim pacientom omogoča spremljanje televizijskih oddaj, za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="2018" ID="QE0029"/> na podlagi člena 3(1) Direktive 2001/29 ali člena 8(2) Direktive 2006/115?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je treba v primerih, kot je ta v postopku v glavni stvari, pritrditi, da gre za priobčitev javnosti v navedenem smislu: ali Sodišče vztraja pri svoji sodni praksi, da v primeru priobčitve varovanih fonogramov, ki se predvajajo po radiu pacientom v zobozdravstveni ordinaciji (glej sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) ali podobnih obratih, ne gre za priobčitev javnosti?<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ali so merila presoje pojma</HT> <HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>priobčitev javnosti</HT><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> iz člena 3(1) Direktive 2001/29 in člena 8(2) Direktive 2006/115 enaka?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>S prvim delom prvega vprašanja predložitveno sodišče Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> iz člena 3(1) Direktive 2001/29 in člena 8(2) Direktive 2006/115 razlagati na podlagi istih meril presoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Kar zadeva enotno razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, je Sodišče glede člena 3(1) Direktive 2001/29 in člena 8(2) Direktive 2006/115 že razsodilo, da je ta pojem uporabljen v kontekstih, ki nista enaka, in da sta cilja, ki se želita doseči, sicer podobna, delno pa vendarle drugačna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ti določbi namreč svojim naslovnikom podeljujeta pravice, ki se po naravi razlikujejo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Člen 3(1) Direktive 2001/29 tako podeljuje avtorjem preventivno pravico, ki jim omogoča, da posežejo med morebitne uporabnike svojih del in priobčitev javnosti, ki bi jo lahko nameravali ti uporabniki izvesti, in priobčitev preprečijo. Člen 8(2) Direktive 2006/115 pa podeljuje izvajalcem in proizvajalcem fonogramov pravico do nadomestila, ki je ni mogoče izvrševati, dokler uporabniki fonograma, objavljenega v komercialne namene, ali reprodukcije tega fonograma ne uporabijo za priobčitev javnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Po mnenju Sodišča člen 8(2) Direktive 2006/115 zahteva, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> presojati posamično.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega ima pravica iz te določbe v bistvu ekonomsko naravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Pri presoji, ali uporabnik izvede dejanje priobčitve javnosti, mora nacionalno sodišče opraviti celostno presojo položaja in pri tem upoštevati več dodatnih meril, ki niso samostojna in so odvisna drugo od drugega. Ta merila, katerih pomembnost je lahko v različnih položajih zelo različna, je treba uporabiti tako posamično kot ob upoštevanju njihovih medsebojnih povezav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Vendar menim, da zgolj to, da se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> uporablja v različnih kontekstih in se z njim prizadeva za uresničitev različnih ciljev glede na to, ali se obravnava ta pojem iz člena 3(1) Direktive 2001/29 ali iz člena 8(2) Direktive 2006/115, še ni zadosten razlog za utemeljitev uporabe različnih meril presoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče namreč že poudarilo, temelji Direktiva 2001/29 na načelih in pravilih, ki so bila že določena z veljavnimi direktivami na področju intelektualne lastnine, kot je Direktiva 92/100, ki je bila kodificirana z Direktivo 2006/115.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0187">187</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Da pa bi bile zahteve po enotnosti prava Unije in njegovi skladnosti spoštovane, je pomembno, da imajo pojmi, ki jih uporabljajo vse te direktive, enak pomen, razen če zakonodajalec Unije v posebnem zakonodajnem okviru ni izrazil drugačne volje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0188">188</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče za razlago člena 8(2) Direktive 2006/115 uporabilo merila, ki jih je izoblikovalo v sodni praksi v zvezi z razlago člena 3(1) Direktive 2001/29.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0092">92</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Phonographic Performance (Ireland)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:141">EU:C:2012:141</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Nazadnje, kot upravičeno navaja družba GEMA, različna narava pravic, zavarovanih z direktivama 2001/29 in 2006/115, ne more prikriti dejstva, da te pravice izhajajo iz istega sprožilnega elementa, tj. priobčitve varovanih del javnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej točko 19 navedb družbe GEMA.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Menim, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> iz člena 3(1) Direktive 2001/29 in člena 8(2) Direktive 2006/115 torej razlagati na podlagi istih meril presoje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba člena 3(1) Direktive 2001/29 v povezavi s členom 8(2) Direktive 2006/115</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Z drugim vprašanjem predložitveno sodišče Sodišče sprašuje, ali je treba v obravnavani zadevi pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> presojati z vidika člena 3(1) Direktive 2001/29 ali člena 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, se ureditvi varovanja, vzpostavljeni z Direktivo 2001/29 oziroma Direktivo 2006/115, sicer res razlikujeta z vidika ciljev in naslovnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Vendar pa iz izpodbijane odločbe iz obravnavane zadeve izhaja, da se ne obravnavajo le avtorske pravice, zagotovljene s členom 3(1) Direktive 2001/29, temveč tudi avtorske pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, kot so zagotovljene s členom 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Sodišče je poleg tega razsodilo, da se z uporabo določb Direktive 2001/29 ne sme posegati v določbe Direktive 92/100 (kodificirana z Direktivo 2006/115), razen če ni v Direktivi 2001/29 določeno drugače.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Luksan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:65">EU:C:2012:65</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da se lahko za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, uporablja tako člen 3(1) Direktive 2001/29 kot tudi člen 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev meril presoje pojma</HT> <HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>priobčitev javnosti</HT><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> in njihovo preverjanje v obravnavani zadevi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Z drugim delom prvega vprašanja ter s tretjim in četrtim vprašanjem, ki jih je treba po mojem mnenju obravnavati skupaj, predložitveno sodišče Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1) Direktive 2001/29 in člen 8(2) Direktive 2006/115 razlagati tako, da je položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, ko upravljavec rehabilitacijskega centra v svojih prostorih namesti televizijske sprejemnike in jim posreduje signal, s čimer svojim pacientom omogoči spremljanje televizijskih oddaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Zaradi vprašanja razlage pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> je bilo začetih več sodnih postopkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Da bi bila spoštovana zahteva po enotni razlagi prava Unije in načelo enakosti, se morajo pogoji neke določbe prava Unije, ki ne obsega izrecne napotitve na pravo držav članic za določitev njenega pomena in obsega, običajno v vsej Evropski uniji razlagati neodvisno in enotno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče v svoji obsežni in ustaljeni sodni praksi pokazalo naklonjenost široki razlagi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>. Za ugotovitev obstoja priobčitve javnosti je izoblikovalo štiri merila presoje, in sicer obstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>dejanja priobčitve<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, za katero je neobhodna vloga uporabnika, priobčitev varovanega dela <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>nova<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> narava te javnosti in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>pridobitnost<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> priobčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Najprej, pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> združuje dva kumulativna elementa, in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>priobčitev<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> dela in priobčitev tega dela <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SBS Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑325/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:764">EU:C:2015:764</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Ker sta navedeni merili kumulativni, priobčitev javnosti ne more obstajati, če eno od njiju ni izpolnjeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Kar zadeva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>dejanje priobčitve<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, je treba vztrajati pri neobhodni vlogi uporabnika, ki mora delovati namerno. Za izvajanje dejanja priobčitve namreč gre, če uporabnik ob popolnem zavedanju posledic svojega ravnanja svojim strankam omogoča dostop do varovanega dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:110">EU:C:2014:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da je treba, da posredovanje uporabnika ne pomeni zgolj tehničnega sredstva za zagotovitev ali izboljšanje sprejemanja prvotnega oddajanja na območju, ki ga zajema, temveč dejanje, brez katerega njegove stranke, ki so znotraj tega območja, ne morejo uživati del, ki se oddajajo radiodifuzno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0194">194</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0195">195</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa). Glej tudi sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Phonographic Performance (Ireland)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:141">EU:C:2012:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>priobčitev<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> razlagati v širšem smislu, tako da obsega kateri koli prenos varovanega dela, ne glede na uporabljeno sredstvo ali tehnološki proces.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:110">EU:C:2014:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Sodišče je poleg tega že odločilo, da upravljavci gostišča, hotela ali termalne ustanove izvedejo dejanje priobčitve, če svojim strankam zavestno posredujejo varovana dela, tako da namerno oddajajo signal prek televizijskih ali radijskih sprejemnikov, ki so jih namestili v svoji ustanovi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0196">196</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Phonographic Performance (Ireland)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:141">EU:C:2012:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:110">EU:C:2014:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kot je v predložitveni odločbi navedlo Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu), je družba Reha Training v dveh čakalnicah in prostoru za trening rehabilitacijskega centra, ki ga upravlja, namestila televizijske sprejemnike, ki jim je namerno pošiljala signal in tako svojim pacientom omogočila dostop do televizijskih oddaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zato menim, da v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso Sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je družba Reha Training – ob polnem zavedanju posledic svojega dejanja – javnosti, sestavljeni iz njenih pacientov, omogočila dostop do varovanih del, s čimer je izvedla <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>dejanje priobčitve<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Kar zadeva merilo v zvezi s priobčitvijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, je treba kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> opredeliti nedoločeno število morebitnih naslovnikov, pri tem pa mora biti število oseb dovolj veliko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:110">EU:C:2014:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Sodišče je pojasnilo, da je treba upoštevati kumulativni učinek dajanja del na voljo potencialnim naslovnikom. Tako se je treba zanimati ne le za to, koliko oseb ima istočasno dostop do istega dela, ampak tudi za to, koliko od njih do tega dela dostopa zaporedno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:110">EU:C:2014:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba priobčitev izvesti za javnost, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, kar pomeni, da so izključena neposredna dejanja uprizoritve ali izvedbe varovanega dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej zlasti sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0200">200</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Circul Globus Bucureşti</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑283/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:772">EU:C:2011:772</NO.ECLI>, točke <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je podvomilo o možnosti, da se kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> opredelijo pacienti centra za rehabilitacijo, kot je ta, ki ga upravlja družba Reha Training. Ti dvomi izhajajo iz sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče menilo, da zobozdravnikove stranke, katerih sestava se večinoma ne spreminja, sestavljajo določeno skupino morebitnih naslovnikov, število oseb, ki imajo hkrati dostop do istega dela, pa je majhno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0095">95</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da je Sodišče z ozko razlago, ki jo je uporabilo v tej sodbi, odstopilo od svoje ustaljene sodne prakse. Zato menim, da obsega sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) ne bi smeli razširiti, ampak bi ga morali, nasprotno, omejiti na poseben dejanski okvir, v katerem je bila izrečena ta sodba. Če bi namreč utemeljitev Sodišča iz te sodbe uporabili za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, bi po mojem mnenju preveč omejili avtorsko in sorodne pravice, to pa bi bilo v nasprotju z visoko ravnjo varstva, ki jo je želel zagotoviti zakonodajalec Unije in ki jo izvaja tudi samo Sodišče v svoji ustaljeni sodni praksi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V skladu s to sodno prakso je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> razlagati kot nasprotje določenim osebam, ki tvorijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>zasebno skupino<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> oseb. Vendar v nasprotju z mnenjem Sodišča iz sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) menim, da so stranke rehabilitacijskega centra, ki ga upravlja družba Reha Training, katerih sestava se glede na obiske nenehno spreminja, nedoločena skupina oseb, ki je poleg tega lahko tudi velika.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Naj opozorim, da je treba v zvezi s tem – v nasprotju s sklepi, ki izhajajo iz navedene sodbe – za presojo obstoja javnosti poleg oseb, ki imajo hkrati dostop do istega dela, upoštevati tudi osebe, ki imajo do tega dela dostop zaporedoma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 52 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Pacienti centra za rehabilitacijo, kot je tisti, ki ga upravlja družba Reha Training, v katerem obravnava povprečno traja od 30 do 60 minut,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej točko 5 navedb družbe Reha Training.</P></NOTE> se izmenjujejo še hitreje kot stranke hotela, gostišča ali termalne ustanove.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodišče je v sodbah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) ter <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OSA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:110">EU:C:2014:110</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) trdilo prav to, da so stranke hotela, gostišča in termalne ustanove <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> (glej točke 42, 199 oziroma 32).</P></NOTE> Center za rehabilitacijo, ki ga upravlja družba Reha Training, lahko torej hkrati in zaporedoma sprejme nedoločeno in veliko število pacientov, ki imajo v čakalnici ali prostoru za trening dostop do varovanih del, zato je treba te stranke obravnavati kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>K tema kumulativnima meriloma je treba nato dodati še merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>nove javnosti<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>nove javnosti<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> je Sodišče izoblikovalo v sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), nato pa je bilo potrjeno v več odločbah, zlasti v sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), izrečeni v velikem senatu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kolikor je v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, primerno preučiti merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>nove javnosti<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, ni po mojem mnenju nobenega dvoma o tem, da je to izpolnjeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>nove javnosti<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> namreč zahteva obstoj javnosti, ki je drugačna od tiste, na katero se nanaša dejanje prvotne priobčitve dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ko avtor dovoli radiodifuzno oddajanje svojega dela, načeloma ne upošteva imetnikov televizijskih sprejemnikov, ki posamezno ali v zasebnem ali družinskem krogu sprejemajo signal in spremljajo programe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0198">198</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da zavesten prenos dela, ki se oddaja radiodifuzno, opravljen na kraju, ki je dostopen javnosti, dodatni javnosti, ki ji imetnik televizijskega sprejemnika dovoli poslušanje ali gledanje dela, predstavlja priobčitev varovanega dela novi javnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0198">198</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Družba Reha Training je z namernim pošiljanjem signalov televizijskim sprejemnikom, ki jih je namestila v svojih prostorih, zunaj zasebne sfere omogočila, da so varovana dela spremljali njeni pacienti – tj. dodatna in posredna javnost, ki je avtorji niso predvideli, ko so dovolili radiodifuzno oddajanje svojih del – ki jim spremljanje teh del brez posredovanja družbe Reha Training ne bi bilo na voljo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Nazadnje se lahko pri presoji obstoja priobčitve javnosti kot upoštevna izkaže <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>pridobitnost<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> priobčitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/08 in C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0204">204</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Vendar to ni nujni pogoj, od katerega bi bil odvisen sam obstoj priobčitve javnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej zlasti sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ITV Broadcasting in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑607/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:147">EU:C:2013:147</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Sodišče je pojasnilo, da mora biti za to, da bo priobčitev pridobitna, javnost, ki je naslovnica priobčitve, prvič, ciljna javnost uporabnika in, drugič, nekako dovzetna za to priobčitev in je ne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>sprejme<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> po naključju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej zlasti sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0091">91</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Phonographic Performance (Ireland)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑162/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:141">EU:C:2012:141</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Vendar podobno kot nemška vlada menim, da dovzetnosti javnosti ne bi smeli obravnavati kot odločilni element pri presoji, ali je predvajanje dela pridobitno ali ne. Subjektivna razsežnost merila v zvezi z dovzetnostjo javnosti namreč otežuje njegovo praktično uporabo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej zlasti točke od 50 do 56 stališč nemške vlade.</P></NOTE> Kot je prav tako razsodilo Sodišče, „je za priobčitev javnosti <HT TYPE="ITALIC">dovolj</HT> že, da je delo javnosti dano na voljo tako, da imajo <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> osebe, ki jo sestavljajo, do njega dostop.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek. Glej v tem smislu tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Padawan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑467/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:620">EU:C:2010:620</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Za ugotovitev obstoja priobčitve javnosti torej ni potreben dejanski in nameren dostop javnosti do dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Zato menim, da za dejansko stanje iz obravnavane zadeve ni mogoče uporabiti sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče zavrnilo obstoj pridobitnosti predvajanja fonogramov v zobozdravstveni ordinaciji z obrazložitvijo, da pacienti te ordinacije dostop do teh fonogramov pridobijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>naključno in neodvisno od svojih želja<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>SCF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Nasprotno pa menim, da je pri preverjanju, ali je merilo pridobitnosti predvajanja dela izpolnjeno, odločilno preučiti, ali ima uporabnik od takega predvajanja lahko koristi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ni nobenega dvoma o tem, da se je družba Reha Training z namestitvijo televizijskih sprejemnikov v čakalnice in prostor za trening, tj. na območja, ki jih večinoma obiskujejo njeni pacienti, namerno osredotočila na te paciente, da bi jim omogočila spremljanje televizijskih oddaj ali med čakanjem pred obravnavo ali v času rehabilitacijskega treninga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Menim, da je v obravnavani zadevi merilo pridobitnosti izpolnjeno. Namen predvajanja televizijskih oddaj prek televizijskih sprejemnikov, nameščenih v čakalnicah ali prostorih za treninge, je namreč pacientom centra ponuditi razvedrilo in jim zlasti skrajšati čas čakanja ali rehabilitacijskega treninga. To je dodatna storitev, ki je z vidika zdravljenja sicer nepomembna, vpliva pa na ugled in privlačnost ustanove, saj ji zagotavlja konkurenčno prednost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da je zato položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, ko upravljavec rehabilitacijskega centra v svojih prostorih namesti televizijske sprejemnike in jim posreduje signal, s čimer svojim pacientom omogoči spremljanje televizijskih oddaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 in člena 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu), odgovori:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> je treba opredeliti na podlagi istih meril ne glede na to, ali se obravnava ta pojem iz člena 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi ali iz člena 8(2) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, je mogoče uporabiti tako člen 3(1) Direktive 2001/29 kot tudi člen 8(2) Direktive 2006/115.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="11"?><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 3(1) Direktive 2001/29 in člen 8(2) Direktive 2006/115 je treba razlagati tako, da je položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, ko upravljavec rehabilitacijskega centra v svojih prostorih namesti televizijske sprejemnike in jim posreduje signal, s čimer svojim pacientom omogoči spremljanje televizijskih oddaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>