<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-03-202603C105202404580-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0458-24-202510022-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="14/04/2026 10:46:13" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="YzDM7mFoibF55Y6ViqN7rH5qWVMAQPofHzHO0HSXOkp4jXWTNk6kUz32qJYQyAhIIiAPSDSp0cRJOEJ5jzeGfBMU0PCqoFGwlOaQPjE46WgZgkQCkvmnwop3dV5HH45M3F5Q4qzGfgZooIyfJrbyWZ52GPDDDpLIbAV/D567RpE=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0458" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 09-10-25 10:51:54" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="1fade8201f8f4381bb4ea7a27d23cc43" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0458" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑458/24</div>
      <div id="rId21" style="default">Daraa</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      MACIEJA SZPUNARJA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 16. oktobra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑458/24, [Daraa] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">i</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      DO
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Bundesrepublik Deutschland
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Sigmaringen (upravno sodišče v Sigmaringnu, Nemčija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Azilna politika – Uredba (EU) št. 604/2013 – Določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – Odložitev sprejema prosilcev za azil s strani odgovorne države članice – Neobstoj nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, ki izhaja iz sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem – Obseg obveznosti države članice, ki je zahtevala sprejem prosilca in ki želi izvesti njegovo predajo – Neizvedba predaje prosilca v predpisanem roku – Prenos odgovornosti“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skupni evropski azilni sistem temelji na pristopu, v skladu s katerim je načeloma samo ena država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vloži na ozemlju države članice. Uredba (EU) št. 604/2013 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">2</a>
</span>) (v nadaljevanju: Uredba Dublin III) v ta namen določa, na eni strani, vrsto meril za določanje, na drugi strani pa, na splošno, predajo odgovorni državi članici, če je prošnja vložena drugje v Evropski uniji (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">3</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta sistem temelji na načelu medsebojnega zaupanja, na podlagi katerega se domneva, da je obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito v vsaki državi članici v skladu med drugim z zahtevami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">4</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Od izdaje sodbe N. S. in drugi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">5</a>
</span>), ki je bila kodificirana s členom 3(2), drugi pododstavek, Uredbe Dublin III (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">6</a>
</span>), se izjema od tega načela medsebojnega zaupanja in posledično od predaje državi članici, ki je določena kot odgovorna, uporablja, kadar v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu člena 4 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej zadevi se postavlja vprašanje, ali se ta izjema uporablja tudi, kadar je – tako kot Italijanska republika – država članica, ki je določena kot odgovorna, enostransko odložila sprejeme in ponovne sprejeme teh prosilcev, s čimer je preprečila izvedbo predaj na svoje ozemlje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe sledi sodbi Tudmur (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">7</a>
</span>) in Sodišču daje priložnost, da pojasni pravne posledice takega položaja v okviru razlage Uredbe Dublin III.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba Dublin III</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 4 in 5 Uredbe Dublin III je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-20" title="page-4">
      „(4) Sklepi iz Tampereja navajajo tudi, da bi moral [Skupni evropski azilni sistem] v kratkem času vključevati tudi jasen in izvedljiv način za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-4">
      (5) Tak način bi moral temeljiti na objektivnih, poštenih merilih za zadevne države članice in osebe. Zlasti bi moral omogočati hitro določitev odgovorne države članice, da bi se zagotovil učinkovit dostop do postopkov za priznanje mednarodne zaščite in ne bi bil ogrožen cilj hitre obravnave prošenj za mednarodno zaščito.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 te uredbe, naslovljen „Dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito“, v odstavkih 1 in 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-23" title="page-4">
      „1. Države članice obravnavajo vsako prošnjo za mednarodno zaščito državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki prošnjo vloži na ozemlju katere koli izmed članic, tudi na meji ali na tranzitnem območju. Prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-4">
      2. Kadar na osnovi meril iz te uredbe ni mogoče določiti nobene odgovorne države članice, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna prva država članica, v kateri je bila prošnja vložena.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-4">
      Kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega [ponižujočega] ravnanja v smislu člena 4 [Listine], država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučuje merila iz poglavja III, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      Kadar predaja v skladu s tem odstavkom ni mogoča v nobeno državo članico, določeno na podlagi meril iz poglavja III, ali v prvo državo članico, v kateri je bila vložena prošnja, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, postane odgovorna država članica.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poglavje III navedene uredbe, ki zajema člene od 7 do 15, določa merila za določanje odgovorne države članice, med katerimi je merilo države prvega vstopa, določeno v členu 13(1).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 18 iste uredbe, ki je v poglavju V te uredbe, se nanaša na obveznosti odgovorne države članice in v odstavku 1(a) določa, da je „[o]dgovorna država članica po tej uredbi, […] zavezana […] pod pogoji iz členov 21, 22 in 29 sprejeti prosilca, ki je vložil prošnjo v drugi državi članici“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poglavje VI Uredbe Dublin III se nanaša na postopke za sprejem in ponovni sprejem prosilcev ter zajema člene od 20 do 33 te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 29 navedene uredbe, naslovljen „Načini in roki“, v odstavkih 1 in 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-5">
      „1. Predaja prosilca ali druge osebe iz člena 18(1)(c) ali (d) iz države članice, ki poda zahtevo, v odgovorno državo članico, se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki poda zahtevo, po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela zadevno osebo ali končni odločitvi o pritožbi ali ponovnem pregledu, če v skladu s členom 27(3) obstaja odložilni učinek.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-5">
      2. Kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, je odgovorna država članica oproščena svoje obveznosti sprejema ali ponovnega sprejema zadevne osebe, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo. Ta rok se lahko podaljša na največ eno leto, če predaja ni bila možna, ker je zadevna oseba v zaporu, ali na največ osemnajst mesecev, če zadevna oseba pobegne.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba (ES) št. 1560/2003</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 z dne 2. septembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) [št.] 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">8</a>
</span>), naslovljen „Sodelovanje pri predajah“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-5">
      „Pristojna država članica je dolžna omogočiti, da pride do predaje prosilca za azil čim hitreje in da nič ne ovira njegovega prihoda. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9 iste uredbe, naslovljen „Preložene predaje ali predaje z zamudo“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-5">
      „1. Pristojno državo članico je treba nemudoma obvestiti o vseh preložitvah zaradi pritožbenega ali revizijskega postopka z odložilnim učinkom ali zaradi fizičnih razlogov, kot je bolezen prosilca za azil, pomanjkanje prevoza ali dejstvo, da se je prosilec za azil umaknil iz postopka predaje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-6">
      1a. Kadar je bila predaja odložena na zahtevo države članice, ki osebo predaja, morata ta država in pristojna država članica še naprej ostati v stiku, da se omogoči organizacija nove predaje v najkrajšem možnem času v skladu s členom 8 in najpozneje dva tedna, odkar so organi izvedeli za prenehanje okoliščin, ki so povzročile zamudo ali odlog. V takem primeru se pred predajo pošlje posodobljeni standardni obrazec za prenos podatkov, kakor je določeno v Prilogi VI.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-6">
      2. Država članica, ki zaradi enega od razlogov iz člena 29(2) [Uredbe Dublin III] ne more opraviti predaje v običajnem roku šestih mesecev od datuma sprejema zahtevka za sprejem ali ponovni sprejem zadevne osebe ali dokončne odločbe o pritožbi ali reviziji z odložilnim učinkom, o tem obvesti pristojno državo članico pred iztekom tega roka. V nasprotnem primeru je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito in izpolnitev drugih obveznosti iz [Uredbe Dublin III] odgovorna država članica prosilka v skladu s členom 29(2) navedene uredbe.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-6">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, sirski državljan, je 18. aprila 2023 vstopila v Nemčijo in 26. aprila 2023 vložila prošnjo za azil. Na podlagi informacij iz podatkovne zbirke Eurodac je bila Italijanska republika opredeljena kot država članica, odgovorna za obravnavanje te prošnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bundesamt für Migration und Flüchtlinge (zvezni urad za migracije in begunce, Nemčija; v nadaljevanju: zvezni urad) je zato 27. aprila 2023 na Italijansko republiko naslovil zahtevo za sprejem tožeče stranke iz postopka v glavni stvari na podlagi Uredbe Dublin III, na katero italijanski organi niso odgovorili.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zvezni urad je z odločbo z dne 18. julija 2023 prošnjo tožeče stranke iz postopka v glavni stvari za azil zavrgel kot nedopustno z obrazložitvijo, da je Italijanska republika odgovorna za obravnavanje te prošnje, in odredil njeno odstranitev v Italijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je 27. julija 2023 zoper to odločbo vložila tožbo pri predložitvenem sodišču, ki je s sklepom z dne 26. oktobra 2023 odredilo odložilni učinek tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Italijanska dublinska enota, pristojni organ italijanskega ministrstva za notranje zadeve, je z dvema okrožnicama z dne 5. in 7. decembra 2022 vse druge dublinske enote obvestila, da Italijanska republika začasno in ob upoštevanju izjem ne bo več sprejemala predaj prosilcev za mednarodno zaščito v Italijo na podlagi Uredbe Dublin III.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča je treba ugotoviti, ali je Zvezna republika Nemčija zaradi te zavrnitve sprejema postala odgovorna država članica na podlagi člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III. V tem primeru naj bi bila odločba zveznega urada nezakonita.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedeno sodišče meni, da taka zavrnitev pomeni „sesutje sistema“ Uredbe Dublin III. Ta uredba naj bi izhajala iz predpostavke, ki temelji na medsebojnem zaupanju, da države članice sprejmejo prosilce, ki so vložili prošnjo za mednarodno zaščito, za obravnavanje katere so odgovorne. Ob upoštevanju te predpostavke in cilja hitre obravnave prošenj naj bi bila pripravljenost odgovorne države članice, da sprejme prosilce, „nenapisan pogoj za uporabo“ člena 3(2), drugi pododstavek, navedene uredbe. Zato naj bi zavrnitev sprejema pomenila kršitev te določbe, in to neodvisno od pogojev za sprejem v odgovorni državi članici. Navedena določba naj bi torej v obravnavani zadevi lahko privedla do prenosa odgovornosti na Zvezno republiko Nemčijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Verwaltungsgericht Sigmaringen (upravno sodišče v Sigmaringnu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-51" title="page-7">
      „1. Ali je treba člen 3(2) [Uredbe Dublin III] oziroma to uredbo kot tako razlagati tako, da mora država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučevati merila iz poglavja III navedene uredbe in sama postane odgovorna, kadar država članica, odgovorna po teh merilih, ni pripravljena sprejeti dublinskih povratnikov?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-7">
      2. Ali ta obveznost države članice, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, da še naprej preučuje merila iz poglavja III [Uredbe Dublin III], velja tudi, kadar v državi članici, ki ni pripravljena sprejeti dublinskih povratnikov, ni sistemskih pomanjkljivosti v smislu člena 3(2), drugi pododstavek, te uredbe, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu člena 4 [Listine]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-53" title="page-7">
      3. Ali je treba člen 33(1) [Direktive 2013/32/EU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">9</a>
</span>)] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero se prošnja za azil zavrže kot nedopustna tudi, kadar država članica, odgovorna na podlagi [Uredbe Dublin III], ni pripravljena sprejeti dublinskih povratnikov?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-54" title="page-7">
      4. Ali mora država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, domnevati, da država članica, odgovorna na podlagi [Uredbe Dublin III], ni pripravljena sprejeti dublinskih povratnikov, kadar ministrstvo za notranje zadeve odgovorne države članice pisno izjavi, da dublinskih povratnikov za zdaj ne bo sprejela, in kadar ta odgovorna država članica naknadno prepreči sprejem dublinskih povratnikov?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-55" title="page-8">
      5. Ali zavrnitev odgovorne države članice, da sprejme dublinske povratnike iz naslova [Uredbe Dublin III], sama po sebi in neodvisno od morebitne nevarnosti v smislu člena 4 Listine krši subjektivne pravice zadevne osebe? Ali člen 27(1) te uredbe določa učinkovito pravno sredstvo tudi za to kršitev navedenih subjektivnih pravic?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so predložile tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, danska, francoska, italijanska, avstrijska in finska vlada ter Evropska komisija. Danska, nemška, francoska, italijanska in finska vlada ter Komisija so se udeležile obravnave, ki je potekala 18. junija 2025.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z zahtevo Sodišča bodo ti sklepni predlogi osredotočeni na analizo prvega in drugega vprašanja za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve o formulaciji vprašanj za predhodno odločanje in strukturi analize</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker se prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje nanašata na razlago člena 3(2) Uredbe Dublin III v primeru odložitve predaje v državo članico, ki je bila določena kot odgovorna, menim, da ju je treba obravnavati skupaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ugotavljam, da čeprav se prvo vprašanje za predhodno odločanje brez razlikovanja nanaša na razlago te določbe ali Uredbe Dublin III „kot take“, pa je iz njegovega branja v povezavi z drugim vprašanjem razvidno, da se dvomi predložitvenega sodišča nanašajo, natančneje, na drugi in tretji odstavek navedene določbe, saj želi glede obveznosti države članice, ki preučuje merila za določanje odgovornosti, izvedeti, kakšne so posledice enostranske odložitve sprejema s strani odgovorne države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je treba, da prvi pododstavek člena 3(2) Uredbe Dublin III, ki se nanaša na položaj, v katerem na osnovi meril iz te uredbe ni mogoče določiti nobene odgovorne države članice, za to analizo ni upošteven. Predložitveno sodišče namreč navaja, da so nemški organi kot odgovorno državo članico določili Italijansko republiko, ker je bila prva država vstopa (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">10</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega ugotavljam, da je v prvem in drugem vprašanju za predhodno odločanje omenjena samo odložitev sprejemov prosilcev za mednarodno zaščito. Iz predložitvene odločbe in sodbe Tudmur (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">11</a>
</span>) pa je razvidno, da je Italijanska republika odložila tako sprejeme kot ponovne sprejeme prosilcev. Ker člen 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III ne razlikuje med tema položajema (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">12</a>
</span>), se moja analiza uporablja za oba, pri čemer se nanaša samo na sprejeme.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedeno menim, da je treba prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje razumeti tako, da želi predložitveno sodišče z njima izvedeti, ali je treba člen 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III razlagati tako, da mora država članica, ki določa odgovorno državo članico, nadaljevati s preučevanjem meril iz poglavja III te uredbe ali celo sama postati odgovorna – kadar država članica, ki je bila prvotno določena kot odgovorna na podlagi teh meril, ni pripravljena sprejeti oseb, v zvezi s katerimi je bila sprejeta odločitev o predaji na podlagi navedene uredbe, in kadar v zadnjenavedeni državi članici ni sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu člena 4 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je treba za koristen in popoln odgovor predložitvenemu sodišču preučiti tudi člen 29(2) Uredbe Dublin III, v skladu s katerim v primeru, da se predaja prosilca za mednarodno zaščito ne opravi v predpisanem roku, država članica, ki poda zahtevo, prevzame odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. To določbo je v pisnih stališčih navedlo več zainteresiranih strani in se je o njej na obravnavi podrobno razpravljalo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato bom za odgovor na prvo in drugo vprašanje najprej (B) na kratko opozoril na pogoje za uporabo člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III ter na ugotovitve iz sodbe Tudmur, ki jih je mogoče prenesti na obravnavani primer. Nato (C) bom obravnaval povezavo med to določbo in členom 29(2) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogoji za uporabo člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošne opombe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj opozorim, da člen 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III kodificira sodno prakso, ki se nanaša na Uredbo (ES) št. 343/2003 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">13</a>
</span>) (v nadaljevanju: Uredba Dublin II), v skladu s katero so države članice, vključno z nacionalnimi sodišči, na podlagi člena 4 Listine zavezane, da prosilca za azil ne predajo odgovorni državi članici, kadar ni mogoče, da ne bi vedele, da sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka in pogoji za sprejem prosilcev za azil v tej državi članici pomenijo resne in utemeljene razloge za prepričanje, da bo prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da bo podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju v smislu zadnjenavedene določbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">14</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III določa, da v takem primeru država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, postane odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, če po nadaljnji preučitvi meril iz poglavja III te uredbe ugotovi, da prosilca ni mogoče predati v nobeno državo članico, določeno na podlagi teh meril, ali v državo članico, v kateri je bila prošnja najprej vložena (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">15</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To, da ima ta določba izvor v sodni praksi, potrjuje, da je bila zasnovana kot izreden, vendar nujen mehanizem, da bi se preprečila absolutna uporaba meril za določitev odgovorne države članice in da bi se tako Uniji in njenim državam članicam omogočilo, da spoštujejo svoje obveznosti v zvezi z varstvom temeljnih pravic prosilcev za azil (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">16</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je z leti potrdilo visoke zahteve za uporabo člena 3(2), drugi pododstavek, Uredbe Dublin III. Tako samo „sistemske pomanjkljivosti“, ki „bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu člena 4 [Listine]“, onemogočajo predajo prosilca za mednarodno zaščito v odgovorno državo članico, pri čemer sta ta pogoja torej kumulativna (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">17</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenega jasno izhaja, da člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III ni mogoče uporabiti za druge položaje, kot so tisti iz te določbe. Kot je Sodišče ugotovilo v sodbi N. S. in drugi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">18</a>
</span>), bi bilo, kar zadeva to uredbo, v nasprotju z njenimi cilji in sistemom, če bi najmanjša kršitev določb prava Unije na področju pravice do azila zadostovala za preprečitev vsakršne predaje prosilca za azil v državo članico, ki bi bila sicer pristojna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba v obravnavani zadevi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v sodbi Tudmur potrdilo, da ni mogoče šteti, da sta kumulativna pogoja za uporabo člena 3(2), drugi pododstavek, Uredbe Dublin III izpolnjena zgolj zato, ker je država članica, ki je bila določena kot odgovorna na podlagi meril iz poglavja III te uredbe, enostransko odložila sprejeme prosilcev. Zato taka enostranska odložitev države članice, ki odloča o zadevi, ne razbremeni obveznosti, da preveri obstoj sistemskih pomanjkljivosti in nevarnosti kršitve člena 4 Listine po konkretni analizi, ki temelji na objektivnih, zanesljivih, natančnih in ustrezno posodobljenih elementih (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">19</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je do tega sklepa prišlo na podlagi ciljev Uredbe Dublin III, katere namen je zlasti vzpostaviti jasno in izvedljivo metodo za določitev odgovorne države članice in preprečiti sekundarna gibanja prosilcev za azil med državami članicami (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">20</a>
</span>). Sodišče je ugotovilo, da če bi se država članica, ki je bila na podlagi meril iz poglavja III te uredbe določena kot odgovorna, lahko zgolj z enostransko napovedjo razbremenila odgovornosti, ki jih ima na podlagi te uredbe, bi to privedlo do neupoštevanja navedenih meril in bi tako lahko ogrozilo pravilno delovanje sistema, vzpostavljenega z navedeno uredbo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">21</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker se je, kot sem navedel (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">22</a>
</span>), položaj, obravnavan v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Tudmur, tako kot v obravnavani zadevi nanašal na odložitev sprejema od leta 2022 s strani Italijanske republike, ne vidim nobenega razloga za odstopanje od te razlage, ki potrjuje predhodni pristop Sodišča glede praga za strogo uporabo člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Sodišče v tej sodbi opozorilo, da mora pristojno sodišče na podlagi člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III preučiti nevarnosti, ki jim je zadevni posameznik izpostavljen v samem trenutku predaje, med azilnim postopkom ali po njem (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">23</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato navedena sodba po mojem mnenju potrjuje, da se razlog, iz katerega člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III ni mogoče uporabiti za položaj, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ne nanaša na razlikovanje, ki ga navaja predložitveno sodišče, med „dublinskim postopkom“ in „azilnim postopkom“, temveč na neobstoj sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja s prosilcem. V zvezi s tem navedeno sodišče meni, da se navedena določba nanaša samo na postopek obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito, medtem ko je odložitev zadevnega sprejema omejena na predhodni postopek preučitve meril za določitev odgovorne države članice, določenih s to uredbo. To razlogovanje pa je v nasprotju s splošnostjo in absolutnostjo prepovedi iz člena 4 Listine, iz katerega je Sodišče sklepalo, da je predaja prosilca v odgovorno državo članico izključena v vseh položajih, v katerih obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo prosilec izpostavljen dejanski nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu te določbe ob predaji ali po njej (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">24</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedeno ugotavljam, da bi bilo treba v tej fazi na prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti nikalno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba, kot sem navedel v točki 29 teh sklepnih predlogov, preučiti še člen 29(2) Uredbe Dublin III, katerega razlaga prav tako nasprotuje razlagi, v skladu s katero bi bilo treba člen 3(2), drugi in tretji pododstavek, te uredbe uporabiti za položaj, kakršen je ta v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razmerje s členom 29(2) Uredbe Dublin III</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prikaz problematike</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz obrazložitve prvega in drugega vprašanja za predhodno odločanje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">25</a>
</span>), predložitveno sodišče meni, da odložitev sprejemov iz obravnavane zadeve pomeni „sesutje sistema“ Uredbe Dublin III, ki ga je treba popraviti s sodno odločbo, da bi se dosegel cilj hitre obravnave prošenj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tak pristop pa ne bi bil samo nezdružljiv s sistematiko člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe Dublin III in ustaljeno sodno prakso, povzeto v točki 34 teh sklepnih predlogov, ampak bi poleg tega temeljil na po mojem mnenju nepopolnem razumevanju te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da predložitveno sodišče meni, da Uredba Dublin III ne vsebuje nobene določbe, ki bi urejala posledice odložitve sprejemov s strani odgovorne države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(2) Uredbe Dublin III pa se nanaša na položaj, v katerem je predaja prosilca izključena zaradi sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja s prosilcem. V primeru, da takega izjemnega položaja ni ali da se ne uporabi diskrecijska klavzula (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">26</a>
</span>), ta uredba v poglavju VI določa začetek postopka za sprejem z namenom predaje prosilca v državo članico, ki je bila določena kot odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V oddelku VI poglavja VI Uredbe Dublin III, ki ureja postopek predaje prosilcev, je člen 29, naslovljen „Načini in roki“, ki v odstavku 1 določa, da se predaja prosilca iz države članice, ki poda zahtevo, v odgovorno državo članico izvede v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki poda zahtevo, po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in praviloma najkasneje v šestih mesecih. Ta člen v odstavku 2 v bistvu določa, da če se predaja ne izvede v tem šestmesečnem roku, ki se lahko podaljša v primeru prestajanja zaporne kazni ali pobega, je odgovorna država članica oproščena svoje obveznosti sprejema ali ponovnega sprejema zadevne osebe, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato takrat, kadar po izteku roka za predajo prosilca, ki je posledica odložitve sprejemov s strani odgovorne države članice, država članica, ki poda zahtevo – v obravnavani zadevi Zvezna republika Nemčija – postane odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, do prenosa odgovornosti ne pride v fazi preučitve meril za določitev odgovorne države članice, ampak v fazi postopka predaje prosilca (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">27</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa je razvidno iz pisnih in ustnih stališč (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">28</a>
</span>) zadevnih strank, te navajajo različne možne razlage glede uporabe člena 29(2) Uredbe Dublin III v takem položaju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi ugotovil upoštevnost teh različnih razlag, bom analiziral besedilo, kontekst in cilje člena 29(2) Uredbe Dublin III, pri čemer bom upošteval njegovo zgodovino nastanka in sodno prakso Sodišča v zvezi s prenosom odgovornosti po izteku roka za predajo prosilca za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Jezikovna in sistematična razlaga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, ugotavljam, da besedilo člena 29(2) Uredbe Dublin III ne omejuje prenosa odgovornosti na določene primere ali razloge. Edini položaj, ki je izrecno naveden v drugem stavku te določbe, je podaljšanje roka za predajo prosilca v primeru prestajanja zaporne kazni ali pobega.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgolj z vidika logike besedila Uredbe Dublin III s tem drugim stavkom v delu, v katerem določa podaljšanje roka za predajo, ni mogoče omejiti prvega stavka te določbe, ki je oblikovan odprto („Kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev […]“).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta razlaga je potrjena s sodbo Shiri (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">29</a>
</span>), v kateri je Sodišče navedlo, da je iz samega besedila člena 29(2) Uredbe Dublin III razvidno, da ta določba določa prenos odgovornosti po samem zakonu na državo članico, ki poda zahtevo, ne da bi se ta prenos pogojeval s katerim koli odzivom odgovorne države članice. Sodišče ugotavlja, da zlasti ni nujno, da država članica zavrne sprejem ali ponovni sprejem zadevne osebe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">30</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, glede na kontekst zadevne določbe ugotavljam, da se Uredba št. 1560/2003, kar zadeva podrobna pravila za uporabo Uredbe Dublin III, nanaša na primer, v katerem je preložitev predaje prosilca posledica bodisi pritožbenega ali revizijskega postopka z odložilnim učinkom bodisi fizičnih razlogov, „kot je bolezen prosilca za azil, pomanjkanje prevoza ali dejstvo, da se je prosilec za azil umaknil iz postopka predaje“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">31</a>
</span>). Vendar je treba ugotoviti, da gre le za eksemplifikativno naštevanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega prenos odgovornosti po samem zakonu v fazi postopka predaje prosilca po mojem mnenju vzpostavlja jasno razliko med členom 29(2) ter drugim in tretjim pododstavkom člena 3(2) Uredbe Dublin III. Z zadnjenavedeno določbo se od nacionalnih organov države članice, ki je pristojna za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, zahteva presoja kumulativnih pogojev, povezanih s sistemskimi pomanjkljivostmi, ki za zadevno osebo pomenijo nevarnost, da bo izpostavljena ravnanjem, ki so v nasprotju s členom 4 Listine. Poleg tega je s to določbo prenos odgovornosti določen šele kasneje, saj morajo organi te države članice najprej preučiti merila za določanje odgovornosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">32</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato menim – tako kot Komisija ter francoska in italijanska vlada – da se člen 29(2) Uredbe Dublin III, če se razlaga glede na svoje besedilo in svoj kontekst, uporablja za vse primere, v katerih se predaja prosilca za mednarodno zaščito ne izvrši v predpisanem roku šestih mesecev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem bi se bilo mogoče vprašati, ali je zakonodajalec Unije s sprejetjem člena 29 Uredbe Dublin III želel, da iztek šestmesečnega roka za predajo prosilca skoraj avtomatično privede do prenosa odgovornosti tudi, kadar je država članica, na katero je zahteva naslovljena, odložila dejanske predaje na svoje ozemlje in se posledice nespoštovanja roka za predajo prosilca zaradi enostranske odločitve zadnjenavedene države članice tako pripišejo državi članici, ki poda zahtevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 29(1) Uredbe Dublin III namreč določa, da se predaja prosilca v odgovorno državo članico izvede „po posvetu med zadevnima državama članicama“ in kakor hitro je to praktično izvedljivo. To besedilo bi lahko kazalo na to, da je bila ta določba uvedena na podlagi predpostavke, da je država članica, na katero je zahteva naslovljena, pripravljena sprejeti ali ponovno sprejeti zadevnega prosilca za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za boljše razumevanje področja uporabe člena 29 Uredbe Dublin III se mi zdi koristno predstaviti njegov nastanek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgodovinska razlaga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prenos odgovornosti na državo članico, ki poda zahtevo, po izteku roka za predajo prosilca je bil vzpostavljen z Uredbo Dublin II. V tej uredbi sta bili za postopke za sprejem in ponovni sprejem določeni dve določbi, ki sta imeli enako besedilo kot člen 29(2) Uredbe Dublin III (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">33</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva sprejeme, je iz obrazložitvenega memoranduma predloga Uredbe Dublin II Komisije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">34</a>
</span>) razvidno, da je ta prenos odgovornosti – ki ga ni bilo v Dublinski konvenciji (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">35</a>
</span>), ki ni določala take posledice v primeru neuspešne predaje prosilca – temeljil, na eni strani, na ugotovitvi, da „mora država članica, ki ni izpolnila ciljev nadzora nad nezakonitim priseljevanjem, ki so skupni državam članicam, nositi posledice te neizpolnitve v razmerju do svojih partnerjev“. Na drugi strani, namen tega mehanizma je bil „preprečiti nastanek skupine ,prosilcev za azil v orbiti‘, katerih prošnje se ne obravnavajo v nobeni državi članici“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">36</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s postopki ponovnega sprejema je bilo v obrazložitvenem memorandumu predloga Uredbe Dublin II navedeno, da določba o prenosu odgovornosti „določa posledico nezmožnosti države, ki poda zahtevo, da izvede predajo v odgovorno državo: soglasje za ponovni sprejem preneha veljati, država članica, ki poda zahtevo, pa mora prevzeti odgovornost za prosilca za azil“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">37</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določbe Uredbe Dublin II, ki ustrezajo členu 29(2) Uredbe Dublin III, so bile torej prvotno predvidene, na eni strani, za primere neizvršitve predaje prosilca, ki jo je mogoče pripisati državi članici, ki poda zahtevo, in na drugi strani, za zagotovitev, da bo prošnjo za azil nazadnje obravnavala država članica.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi tega, da v obrazložitvenem memorandumu predloga Uredbe Dublin II položaj, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ni nikjer omenjen, po mojem mnenju nikakor ni mogoče sklepati, da ta položaj ne spada na področje uporabe člena 29(2) Uredbe Dublin III. V naravi prava je, da zakonodajalec ob sprejetju predpisa ne more predvideti vseh možnih primerov, ki bi lahko spadali na njegovo področje uporabe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, kot je v bistvu navedla finska vlada, ni presenetljivo, da primer enostranske odložitve sprejemov s strani države članice ni bil izrecno predviden v besedilu uredb Dublin II in III: predvideti tak primer bi impliciralo, da zakonodajalec domneva, da države članice ne bodo spoštovale obveznosti, ki jih imajo na podlagi teh uredb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar menim, da razlaga člena 29(2) Uredbe Dublin III, v skladu s katero se ta določba uporablja za primer enostranske odložitve sprejemov prosilcev za azil s strani odgovorne države članice, ne samo ustreza odprtemu besedilu te določbe, ampak je tudi v skladu s cilji te uredbe, kot bom pojasnil v nadaljevanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Teleološka razlaga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilji Uredbe Dublin III</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vlade, ki so se udeležile obravnave, so izrazile različna stališča glede ciljev, ki bi jih bilo treba upoštevati pri razlagi člena 29(2) Uredbe Dublin III. Na eni strani so se francoska, italijanska, avstrijska in finska vlada sklicevale na cilj hitre določitve odgovorne države članice in zagotovitev učinkovitega dostopa do azilnih postopkov, kot je naveden v uvodnih izjavah 4 in 5 te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani sta danska in nemška vlada poudarili, da je treba preprečiti izogibanje merilom za določanje odgovorne države članice in pojavu „asylum shopping“, torej da državljani tretjih držav de facto svobodno izberejo državo članico, ki bo obravnavala njihove prošnje za mednarodno zaščito. Po mnenju teh vlad člena 29(2) Uredbe Dublin III ni mogoče razlagati tako, da v obravnavani zadevi vodi do prenosa odgovornosti po izteku šestmesečnega roka. V nasprotnem primeru bi se Italijanska republika enostransko razbremenila obveznosti, ki jih ima na podlagi te uredbe, in zlasti svoje odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, razlagati člen 29(2) Uredbe Dublin III tako, da se uporablja v primeru neizvršitve predaje prosilca zaradi enostranske odložitve sprejemov s strani odgovorne države članice, je po mojem mnenju v skladu s ciljem hitre obravnave prošenj za mednarodno zaščito in učinkovitim dostopom do postopkov za priznanje mednarodne zaščite iz uvodne izjave 5 te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem menim – tako kot Komisija ter avstrijska, finska, francoska in italijanska vlada – da je na podlagi te razlage mogoče, na eni strani, ohraniti odgovornost države članice, ki je določena kot odgovorna, in torej sistem meril za določanje odgovornosti, uveden z Uredbo Dublin III, v šestmesečnem roku za predajo. Ker je v obravnavani zadevi italijanska vlada navedla, da je bila odložitev le začasna, bi jo bilo mogoče kadar koli preklicati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani, uporaba mehanizma prenosa odgovornosti po samem zakonu po izteku zakonskega roka (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">38</a>
</span>) po mojem mnenju omogoča pravno varnost pri določanju odgovorne države članice in tako zagotavlja učinkoviti dostop do postopkov za priznanje mednarodne zaščite.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, kar zadeva trditev danske in nemške vlade, da bi prenos odgovornosti na podlagi člena 29(2) Uredbe Dublin III odvzel smisel ozkemu pojmovanju člena 3(2), drugi in tretji pododstavek, te uredbe, naj opozorim, da ti določbi temeljita na ločenih pogojih in imata lastne cilje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">39</a>
</span>). Poleg tega ti vladi ne izpodbijata, da se, kot je razvidno iz sodbe Tudmur, zadnjenavedena določba ne uporablja za položaj iz obravnavane zadeve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodna praksa Sodišča o prenosu odgovornosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodna praksa Sodišča potrjuje, da člen 29(2) Uredbe Dublin III nazadnje daje prednost interesu državljanov tretjih držav, da se njihove prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo hitro, pred tveganjem izogibanja merilom za določanje, ki bi se potrdilo s prenosom odgovornosti običajno odgovorne države članice na državo članico, v kateri je bila taka prošnja vložena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je Sodišče, na prvem mestu, navedlo, da je člen 29(2) Uredbe Dublin III v skladu s ciljem hitre obravnave prošenj za mednarodno zaščito (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">40</a>
</span>) in določa zgolj podaljšanje roka, in sicer izjemoma, v določenih pogostih primerih dejanske nemožnosti izvršitve odločitve o predaji (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">41</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Sodišče iz področja uporabe te določbe ni izključilo okoliščin, povezanih z nemožnostjo izvršitve predaje prosilca, ki jih ni mogoče pripisati državi članici, ki poda zahtevo, kot sta pandemija covida-19 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">42</a>
</span>) ali zdravstveno stanje prosilca (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">43</a>
</span>). Poleg tega je Sodišče poudarilo, da zakonodajalec Unije ni menil, da bi bilo treba šteti, da lahko dejanska nemožnost izvršitve odločitve o predaji utemelji pretrganje ali zadržanje roka za predajo prosilca, določenega v členu 29(1) Uredbe Dublin III (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">44</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Medsebojno zaupanje in spoštovanje zakonodajalca</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotavljam, da nemška in danska vlada v svojih stališčih navajata, da bi bila razlaga člena 29(2) Uredbe Dublin III, ki jo predlagam, v nasprotju z načelom medsebojnega zaupanja in da bi pomenila kršitev prava Unije s strani Italijanske republike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te trditve me ne prepričajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, menim, da uporaba člena 29(2) Uredbe Dublin III ne vpliva na načelo medsebojnega zaupanja. Čeprav iz sodne prakse Sodišča dosledno izhaja, da je bil skupni evropski azilni sistem zasnovan na podlagi tega načela (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">45</a>
</span>), uporaba te določbe ne pomeni izjeme od domneve, da države članice spoštujejo pravo Unije in zlasti temeljne pravice. Kot sem pravkar pojasnil, prenos odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito po samem zakonu na podlagi navedene določbe ni odvisen od razloga, zakaj prosilec ni bil predan v predpisanem roku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, res je, da je iz sodbe Tudmur razvidno, da je to, da je država članica enostransko napovedala odložitev vseh predaj prosilcev za mednarodno zaščito na svoje ozemlje ter s tem postopkov za sprejem in ponovni sprejem teh prosilcev, kršitev obveznosti, ki jih ima v okviru skupnega evropskega azilnega sistema (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">46</a>
</span>). Vendar menim, da rešitve za tako kršitev obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe Dublin III, ni mogoče iskati v razlagi te uredbe, ki bi bila v nasprotju z njenim besedilom in cilji. Kot je prav tako navedla finska vlada v pisnem stališču, v pravu Unije obstajajo ustrezna sredstva za sankcioniranje kršitev obveznosti, ki izhajajo iz navedene uredbe, s strani države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Sodišče je pristojno le za razlago zakona v mejah besedila in ciljev obstoječe zakonodaje. Naloga in politične odločitve zakonodajalca so, da spremeni predpise po zakonodajnem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se sklicujem na nedavno reformo pravice do azila, na podlagi katere je bil maja 2024 sprejet pakt o migracijah in azilu, katerega del je Uredba (EU) 2024/1351 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">47</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti je treba, da je bilo besedilo člena 29(2) Uredbe Dublin III ponovljeno v členu 46(2) Uredbe 2024/1352, pri čemer so natančneje določeni primeri, v katerih se lahko rok za predajo prosilca podaljša, in najdaljše trajanje tega podaljšanja (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">48</a>
</span>), da bi se omejila možnost, da ravnanje prosilca povzroči prenehanje ali prenos odgovornosti na drugo državo članico (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">49</a>
</span>). Poleg tega je zakonodajalec, kot je Komisija navedla na obravnavi, določil pravila o odstopanju, ki državi članici, ki se sooča z izrednimi množičnimi prihodi, omogočajo, da se razbremeni obveznosti ponovnega sprejema prosilca (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">50</a>
</span>), in obvezni solidarnostni mehanizem za podporo državam članicam, ki so pod migracijskim pritiskom, in za zagotovitev hitrega dostopa do postopkov za priznanje mednarodne zaščite (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">51</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju iz tega sledi, da v skladu s trenutno veljavno zakonodajo Unije na tem področju nemožnost dejanske predaje prosilca iz razloga, da je država članica, ki je določena kot odgovorna, enostransko odložila sprejeme prosilcev za mednarodno zaščito, ob neobstoju drugih mehanizmov spada v okvir mehanizma prenosa odgovornosti na podlagi člena 29(2) Uredbe Dublin III.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Verwaltungsgericht Sigmaringen (upravno sodišče v Sigmaringnu, Nemčija), odgovori tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-133" title="page-20">
      Člen 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-134" title="page-20">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-135" title="page-20">
      državi članici, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, ni treba še naprej preučevati meril iz poglavja III te uredbe in sama ne postane odgovorna, kadar država članica, ki je bila prvotno določena kot odgovorna na podlagi teh meril, ni pripravljena sprejeti oseb, v zvezi s katerimi je bila sprejeta odločitev o predaji na podlagi navedene uredbe, in kadar v zadnjenavedeni državi članici ni sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-136" title="page-20">
      Vendar to, da se člen 3(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe št. 604/2013 ne uporabi, ne preprečuje, da se po izteku roka za predajo prosilca, določenega v členu 29(1) te uredbe, odgovornost prenese pod pogoji, določenimi v členu 29(2) navedene uredbe.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">i</a>
</span>) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">2</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL 2013, L 180, str. 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">3</a>
</span>) Glej člen 3(1) in člen 29(1) Uredbe Dublin III.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">4</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 19. marca 2019, Jawo (C‑163/17, EU:C:2019:218, točka 82), in z dne 29. februarja 2024, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Medsebojno zaupanje v primeru predaje) (C‑392/22, EU:C:2024:195, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">5</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2011 (C‑411/10 in C‑493/10, EU:C:2011:865, točka 106).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">6</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 19. marca 2019, Jawo (C‑163/17, EU:C:2019:218, točka 86).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">7</a>
</span>) Sodba z dne 19. decembra 2024 (C‑185/24 in C‑189/24, EU:C:2024:1036, v nadaljevanju: sodba Tudmur).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">8</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 200, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 118/2014 z dne 30. januarja 2014 (UL 2014, L 39, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1560/2003). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">9</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL 2013, L 180, str. 60).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">10</a>
</span>) Glej člen 13(1) Uredbe Dublin III.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">11</a>
</span>) Glej točki 18 in 19. Zadeva, v kateri je bila izdana ta sodba, se je nanašala na odložitev predaje prosilcev v Italijo, ki se obravnava v tej zadevi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">12</a>
</span>) Zato dejstvo, da se informacije, navedene v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, v zvezi s tem zdijo protislovne, ne vpliva na to analizo. Na eni strani, nikjer ni omenjeno, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil v Italiji, kar je italijanska vlada na obravnavi izpodbijala. Druge določbe Uredbe Dublin III, ki jih predložitveno sodišče navaja glede na odgovornost Italijanske republike, se prav tako nanašajo na zahteve za sprejem. Na drugi strani, navedeno sodišče se sklicuje na člen 18(1)(b) te uredbe – ki se nanaša na zahteve za ponovni sprejem prosilcev, katerih prošnja se obravnava v odgovorni državi članici – kot podlago za zahtevo, naslovljeno na Italijansko republiko.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">13</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 109). Ta uredba je bila razveljavljena z Uredbo Dublin III.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">14</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2011, N. S. in drugi (C‑411/10 in C‑493/10, EU:C:2011:865, točka 106).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">15</a>
</span>) Sodba z dne 19. marca 2019, Jawo (C‑163/17, EU:C:2019:218, točki 85 in 86).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">16</a>
</span>) Glej zlasti sodbo z dne 21. decembra 2011, N. S. in drugi (C‑411/10 in C‑493/10, EU:C:2011:865, točka 94).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">17</a>
</span>) Nazadnje glej sodbo Tudmur (točka 35 in navedena sodna praksa). Sodišče je na primer navedlo, da praksa nezakonitega zavračanja (pushback) v tretjo državo in praksa pridržanja na mejnih prehodih ne izpolnjujeta avtomatično teh kumulativnih pogojev, čeprav sta nezdružljivi s pravom Unije in pomenita resne pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev; glej sodbo z dne 29. februarja 2024, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Medsebojno zaupanje v primeru predaje) (C‑392/22, EU:C:2024:195, točki 57 in 58).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">18</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2011 (C‑411/10 in C‑493/10, EU:C:2011:865, točka 84), ki se nanaša na minimalne standarde glede sprejema prosilcev za azil, pogojev za uveljavljanje statusa begunca ter postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">19</a>
</span>) Sodba Tudmur (točki 43 in 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">20</a>
</span>) Sodba Tudmur (točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">21</a>
</span>) Sodba Tudmur (točka 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">22</a>
</span>) Glej točko 27 in opombo 11 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">23</a>
</span>) Sodba Tudmur (točka 45 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">24</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 19. marca 2019, Jawo (C‑163/17, EU:C:2019:218, točke od 87 do 89).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">25</a>
</span>) Glej povzetek te obrazložitve v točki 20 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">26</a>
</span>) Glej člen 17 Uredbe Dublin III.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">27</a>
</span>) Iz stališč, predloženih Sodišču, je razvidno, da so danski in nemški organi v več primerih, v katerih je bilo treba prosilce predati Italiji, uporabili člen 29(2) Uredbe Dublin III, da bi prevzeli odgovornost za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">28</a>
</span>) Glej točki 67 in 68 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">29</a>
</span>) Sodba z dne 25. oktobra 2017 (C‑201/16, EU:C:2017:805, točka 30).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">30</a>
</span>) Glej točko 34 te sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">31</a>
</span>) Glej člen 9(1) Uredbe št. 1560/2003.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">32</a>
</span>) Glej točki 32 in 36 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">33</a>
</span>) Glej člen 19(4) in člen 20(2) Uredbe Dublin II.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">34</a>
</span>) COM(2001) 447 final.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">35</a>
</span>) Konvencija o določanju države, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic Evropskih skupnosti, podpisana v Dublinu 5. junija 1990 (UL 1997, C 254, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">36</a>
</span>) Glej pojasnila v členu 20 predloga uredbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">37</a>
</span>) Glej pojasnila v členu 21 predloga uredbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">38</a>
</span>) Ob upoštevanju začetka teka tega roka v skladu s členom 29(1) Uredbe Dublin III, ki je med drugim odvisen od morebitnega odložilnega učinka pritožbe, vložene zoper odločitev o predaji ali njenega ponovnega pregleda v skladu s členom 27(4) te uredbe; glej v zvezi s tem sodbo z dne 22. septembra 2022, Bundesrepublik Deutschland (Upravni odlog odločitve o predaji) (C‑245/21 in C‑248/21, EU:C:2022:709, točka 49).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">39</a>
</span>) Glej točki 53 in 55 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">40</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 25. oktobra 2017, Shiri (C‑201/16, EU:C:2017:805, točki 31 in 39), in z dne 22. septembra 2022, Bundesrepublik Deutschland (Upravni odlog odločitve o predaji) (C‑245/21 in C‑248/21, EU:C:2022:709, točka 70).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">41</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 31. marca 2022, Bundesamt für Fremdenwesen und Asyl in drugi (Sprejem prosilca za azil v psihiatrično bolnišnico) (C‑231/21, EU:C:2022:237, točka 56), in z dne 22. septembra 2022, Bundesrepublik Deutschland (Upravni odlog odločitve o predaji) (C‑245/21 in C‑248/21, EU:C:2022:709, točka 65).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">42</a>
</span>) Sodba z dne 22. septembra 2022, Bundesrepublik Deutschland (Upravni odlog odločitve o predaji) (C‑245/21 in C‑248/21, EU:C:2022:709, točka 71).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">43</a>
</span>) Sodba z dne 16. februarja 2017, C. K. in drugi (C‑578/16 PPU, EU:C:2017:127, točka 89).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">44</a>
</span>) Sodba z dne 22. septembra 2022, Bundesrepublik Deutschland (Upravni odlog odločitve o predaji) (C‑245/21 in C‑248/21, EU:C:2022:709, točka 65).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">45</a>
</span>) Glej točko 2 teh sklepnih predlogov in v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2011, N. S. in drugi (C‑411/10 in C‑493/10, EU:C:2011:865, točke od 78 do 80); mnenje 2/13 (Pristop EU k EKČP) z dne 18. decembra 2014 (EU:C:2014:2454, točka 191) in nazadnje sodbo Tudmur (točki 31 in 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">46</a>
</span>) Sodba Tudmur (točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">47</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 (UL L, 2024/1351). Člen 83 te uredbe razveljavlja Uredbo Dublin III z učinkom od 1. julija 2026.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">48</a>
</span>) Ta določba omogoča podaljšanje roka za predajo na največ tri leta (namesto 18 mesecev), in sicer ne samo v primeru pobega, temveč tudi, kadar se zadevna oseba ali njen družinski član, ki naj bi bil predan skupaj z zadevno osebo, fizično upira predaji, se namerno naredi nesposobnega za predajo ali ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za predajo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">49</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 59 Uredbe 2024/1351.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">50</a>
</span>) Glej člen 13 Uredbe (EU) 2024/1359 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1147 (UL L, 2024/1359).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">51</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 22 in poglavje I dela IV Uredbe 2024/1351.</p>
</body>
</html>
