<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<!DOCTYPE C_Doc_Ref SYSTEM "CNC.dtd">
<C_Doc_Ref C_Langue="sl" C_Version_doc="4.0" C_Debut_ID="SL62015-0564">
   <Properties>
      <Property name="Annee">2015</Property>
      <Property name="NumSuite">0001</Property>
      <Property name="TypeProc">P</Property>
      <Property name="NumProc">1</Property>
      <Property name="Gendoc_Vademecum">0</Property>
      <Property name="EP_Version">0</Property>
      <Property name="Canevas3_Vademecum">0</Property>
      <Property name="Vademecum">0</Property>
      <Property name="ReadyToPublish">KO</Property>
      <Property name="Created">Canevas 3.9.0</Property>
      <Property name="Formation">C</Property>
      <Property name="Juridiction">C</Property>
      <Property name="Langue">SL</Property>
      <Property name="TypeDoc">CNC</Property>
      <Property name="NumeroOrdre">0564</Property>
      <Property name="NatureAff">RP</Property>
      <Property name="MessInFileNumber"/>
      <Property name="DtFilename"/>
      <Property name="CreatedFrom">Referentiel</Property>
      <Property name="EP_Mode">0</Property>
      <Property name="EP_ModeText">DEF</Property>
      <Property name="EP_Titre1"/>
      <Property name="EP_Titre2"/>
      <Property name="EP_Titre3"/>
      <Property name="EP_Mention_Texte">Texte pour publication</Property>
      <Property name="EP_IsMention_Texte"/>
      <Property name="NEW"/>
      <Property name="FileDoc"/>
      <Property name="TypeOrd"/>
      <Property name="TOC_Position_NotVademecum">0</Property>
      <Property name="LitFilePath"/>
      <Property name="FootNotes"/>
      <Property name="EP_Titre0"/>
      <Property name="EP_FormJug_Footer"/>
      <Property name="EP_FormJug_ID"/>
      <Property name="EP_FormJug_Texte"/>
      <Property name="SectionType1">CNC</Property>
      <Property name="SectionData1">§90;pos=22115:lng=SL</Property>
      <Property name="Filename">TRA-DOC-SL-CONCL-C-0564-2015-201609158-07_16</Property>
      <Property name="QuotationMark_Open">„</Property>
      <Property name="QuotationMark_Close">“</Property>
      <Property name="serveur_nom">Doc2XML retours Gendoc</Property>
      <Property name="serveur_config_path">C:\Documents and Settings\gti_prod\Application Data\Doc2XML\PR_Doc2XML_2003_UPPD.xml</Property>
      <Property name="watch">R:\flux_Publication\conversion\Canevas\in\</Property>
   </Properties>
   <C_Header_Gauche>
      <blockquote id="A010000000">
         <para style="header" id="A150000000">SKLEPNI PREDLOGI M. BOBKA – ZADEVA C‑564/15</para>
      </blockquote>
   </C_Header_Gauche>
   <C_Header_Droit>
      <blockquote id="A010000001">
         <para style="header" id="A150000001">FARKAS</para>
      </blockquote>
   </C_Header_Droit>
   <C_Footer_Gauche>
      <blockquote id="A010000002">
         <para style="footer" id="A150000002">I - 10<emphasis role="tab" id="A400000000"/>
         </para>
      </blockquote>
   </C_Footer_Gauche>
   <C_Footer_Droit>
      <blockquote id="A010000003">
         <para style="footer" id="A150000003">
            <emphasis role="tab" id="A400000001"/>
            <emphasis role="tab" id="A400000002"/>I - 11</para>
      </blockquote>
   </C_Footer_Droit>
   <Affaire>
      <Introduction>
         <section id="A000000000">
            <para style="36Centre" id="A150000004">SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA</para>
            <para style="36Centre" id="A150000005">MICHALA BOBKA,</para>
            <para style="36Centre" id="A150000006">predstavljeni 10. novembra 2016<footnote role="fNote" id="A110000000">
                  <number>1</number>
                  <para style="footnotetext" id="A150000007"> –<emphasis role="tab" id="A400000003"/>Jezik izvirnika: angleščina.</para>
               </footnote>
            </para>
            <para style="38Centregrasgrandespacement" id="A150000008">
               <emphasis role="bold" id="A400000004">Zadeva C‑564/15</emphasis>
            </para>
            <para style="37Centregras" id="A150000009">
               <emphasis role="bold" id="A400000005">Tibor Farkas</emphasis>
            </para>
            <para style="37Centregras" id="A150000010">
               <emphasis role="bold" id="A400000006">proti</emphasis>
            </para>
            <para style="37Centregras" id="A150000011">
               <emphasis role="bold" id="A400000007">Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-alfödi Regionális Adó Főigazgatósága</emphasis>
            </para>
            <para style="39Centreespacement" id="A150000012">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, <emphasis role="linefeed" id="A400000008"/>ki ga je vložilo Kecskeméti Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Kecskemétu, Madžarska))</para>
            <para style="71Indicateur" id="A150000013">
               <phrase role="QuotationMark_Open" id="A410000000">„</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000001">Skupni sistem davka na dodano vrednost </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000002">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000003"> Direktiva 2006/112/ES </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000004">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000005"> Mehanizem obrnjene davčne obveznosti </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000006">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000007"> Člen 199(1)(g) </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000008">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000009"> Odločba davčnih organov o ugotovljeni ,davčni razliki‘ v breme prejemnika blaga </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000010">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000011"> Nezmožnost odbitka vstopnega DDV </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000012">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000013"> Naložitev globe </phrase>
               <phrase role="Separator" id="A410000014">–</phrase>
               <phrase role="motcle" id="A410000015"> Sorazmernost globe</phrase>
               <phrase role="QuotationMark_Close" id="A410000016">“</phrase>
            </para>
         </section>
      </Introduction>
      <C_Conclusions role="page break">
         <C_Conc_Txt>
            <section id="B000000000">
               <para style="02AlineaAltA" id="B150000000"/>
               <section id="B000000001">
                  <title style="03Titre1" id="B200000000">
                     <number>I –</number>
                     <titlecontent id="B300000000">
                        <emphasis role="bold" id="B400000000">Uvod</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <blockquote id="B010000000">
                     <title id="B210000000">
                        <number>1.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000001">T. Farkas (v nadaljevanju: tožeča stranka) je na dražbi kupil premični hangar od plačilno nesposobne družbe (v nadaljevanju: odsvojiteljica blaga). Tožeča stranka je plačala prodajno ceno in znesek DDV, ki ga je odsvojiteljica blaga zaračunala za navedeno dobavo. Nato je želela doseči, da se ji ta znesek odbije v obračunu DDV. Vendar pa so davčni organi navedli, da bi bilo treba za transakcijo uporabiti sistem obrnjene davčne obveznosti. V skladu z njim bi morala navedeni DDV davčnim organom plačati tožeča stranka. Zato so davčni organi od nje zahtevali zadevno plačilo in ji poleg tega naložili še globo v višini 50 % dolgovanega DDV.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000001">
                     <title id="B210000001">
                        <number>2.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000002">Predložitveno sodišče sprašuje Sodišče, ali so take odločbe davčnih organov v skladu z Direktivo 2006/112/ES (v nadaljevanju: direktiva o DDV).<footnote role="fNote" id="B110000000">
                           <number>2</number>
                           <para style="footnotetext" id="B150000003"> –<emphasis role="tab" id="B400000001"/>Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).</para>
                        </footnote> </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000002">
                     <title id="B210000002">
                        <number>3.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000004">Preden Sodišče presodi o tem, pa je treba obravnavati predhodno vprašanje. Navedeno predhodno vprašanje, ki se je naključno pojavilo z vprašanjema predložitvenega sodišča, se nanaša na pravilno izvajanje člena 199(1)(g) direktive o DDV in razvrstitev dobave iz te zadeve med premično ali nepremično premoženje.</para>
                  </blockquote>
               </section>
               <section id="B000000002">
                  <title style="03Titre1" id="B200000001">
                     <number>II –</number>
                     <titlecontent id="B300000001">
                        <emphasis role="bold" id="B400000002">Veljavno pravo</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <section id="B000000003">
                     <title style="04Titre2" id="B200000002">
                        <number>A –</number>
                        <titlecontent id="B300000002">
                           <emphasis role="italc" id="B400000003">Pravo Unije</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000003">
                        <title id="B210000003">
                           <number>4.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000005">Člen 193 direktive o DDV je v času dejanskega stanja v tej zadevi določal, da je „DDV […] dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev, razen v primerih, v katerih je davek v skladu s členi 194 do 199 in členom 202 dolžna plačati druga oseba“.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000004">
                        <title id="B210000004">
                           <number>5.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000006">Člen 199(1)(g) direktive o DDV omogoča državam članicam, da določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, za katerega se opravi „dobava nepremičnin, ki jih prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne prodaje drugi osebi“.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000005">
                        <title id="B210000005">
                           <number>6.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000007">Člen 226(11) direktive o DDV določa, da kadar je pridobitelj ali prejemnik storitev dolžan plačati DDV, se za namene DDV na računih zahtevajo samo ti podatki: „sklicevanje na veljavno določbo te direktive ali na ustrezno nacionalno določbo ali na katerokoli drugo navedbo, da je dobava blaga ali opravljanje storitev oproščeno ali da zanjo velja postopek obrnjene davčne obveznosti“.</para>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000004">
                     <title style="04Titre2" id="B200000003">
                        <number>B –</number>
                        <titlecontent id="B300000003">
                           <emphasis role="italc" id="B400000004">Nacionalno pravo</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000006">
                        <title id="B210000006">
                           <number>7.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000008">Člen 142(1) az általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. Törvény (zakon CXXVII o davku na dodano vrednost iz leta 2007, v nadaljevanju: zakon o DDV) določa, da „davek plača prejemnik blaga ali storitev […] (g) v primeru dobave investicijskega blaga podjetja ali drugih dobav blaga ali storitev s tržno vrednostjo nad 100.000 HUF ob njihovi izvedbi, če je davčni zavezanec, ki mora to izvesti, v postopku likvidacije ali katerem koli postopku, s katerim se dokončno ugotavlja njegova plačilna nesposobnost“.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000007">
                        <title id="B210000007">
                           <number>8.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000009">Če se pri transakciji uporablja člen 142(1)(g), potem se v skladu s členom 142(7) zakona o DDV „odsvojitelj blaga ali ponudnik storitev zaveže, da bo izdal račun, na katerem ni naveden […] znesek izstopnega DDV […]“.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000008">
                        <title id="B210000008">
                           <number>9.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000010">Če je zavezanec za plačilo DDV pridobitelj blaga, mora biti v skladu s členom 169(n) zakona o DDV na računu navedba „fordított adózás“ (sistem obrnjene davčne obveznosti).</para>
                     </blockquote>
                  </section>
               </section>
               <section id="B000000005">
                  <title style="03Titre1" id="B200000004">
                     <number>III –</number>
                     <titlecontent id="B300000004">
                        <emphasis role="bold" id="B400000005">Dejansko stanje, nacionalni postopek in vprašanji za predhodno odločanje</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <blockquote id="B010000009">
                     <title id="B210000009">
                        <number>10.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000011">Tožeča stranka je premični hangar pridobila na elektronski dražbi na obvezni prodaji sredstev odsvojiteljice blaga, ki so jo organizirali davčni organi.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000010">
                     <title id="B210000010">
                        <number>11.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000012">Odsvojiteljica blaga je v skladu s predpisi sistema običajne obdavčitve izdala račun, na katerem je kot datum dobave naveden 26. november 2012. V predložitveni odločbi je navedeno, da je tožeča stranka plačala prodajno ceno z vključenim DDV (v nadaljevanju: prvi znesek DDV). Nato je zaprosila, naj se ji ustrezni DDV povrne pri njenem obračunu DDV. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000011">
                     <title id="B210000011">
                        <number>12.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000013">Ko pa je Nemzeti Adó- és Vámhivatal Bács-Kiskun Megyei Adóigazgatósága (območni davčni urad v Bács-Kiskunu, v nadaljevanju: prvostopenjski davčni organ) pri tožeči stranki opravil inšpekcijski pregled bilanc, je navedel, da bi bilo treba uporabiti sistem obrnjene davčne obveznosti, določen v členu 142(1)(g) zakona o DDV. Zato bi morala DDV od transakcije plačati tožeča stranka, ker je bila pridobiteljica hangarja. Prvostopenjski davčni organ je odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati „razliko v davku“ v višini 744.000 HUF. Menil je, da navedeni znesek ustreza DDV, dolgovanemu za transakcijo, v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti (v nadaljevanju: drugi znesek DDV). Prvostopenjski davčni organ je zahtevo tožeče stranke za vračilo navedenega zneska zavrnil in ji naložil globo v višini 372.000 HUF.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000012">
                     <title id="B210000012">
                        <number>13.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000014">Navedeno odločitev je potrdil drugostopenjski davčni organ, tj. Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-alfödi Regionális Adó Főigazgatósága (generalni direktorat za davke v regiji Dél-alföld, v nadaljevanju: tožena stranka).</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000013">
                     <title id="B210000013">
                        <number>14.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000015">Tožeča stranka izpodbija navedeno odločitev pred Kecskeméti Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Kecskemétu, Madžarska). Trdi, da nacionalni davčni organi s takimi odločitvami kršijo pravo EU. Navaja, da ji je tožena stranka odvzela pravico do odbitka DDV zgolj zaradi napake v obliki, saj je odsvojiteljica blaga zadevni račun izdala v skladu s sistemom običajne obdavčitve namesto v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti. Tožeča stranka poudarja, da je odsvojiteljica blaga davčni upravi plačala prvi znesek DDV. Zato za davčno upravo ni nastala nobena škoda in je imela na voljo vse potrebne podatke za določitev pravilnega zneska davka.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000014">
                     <title id="B210000014">
                        <number>15.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000016">Predložitveno sodišče se strinja z nekaterimi pomisleki tožeče stranke. Poudarja, da ni indicev za davčno utajo. Predložitveno sodišče je sklenilo, da se mu razlaga davčnih organov ne zdi sorazmerna s ciljem, ki naj bi se dosegal s sistemom obrnjene davčne obveznosti.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000015">
                     <title id="B210000015">
                        <number>16.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000017">V navedenih okoliščinah je Kecskeméti Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Kecskemétu, Madžarska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</para>
                     <blockquote id="B010000016">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000018">1.<emphasis role="tab" id="B400000006"/>Ali je praksa davčnega organa, ki temelji na določbah zakona o DDV, v skladu s katerim je navedeni organ ugotovil razliko v davku v breme pridobitelja blaga (ali prejemnika storitve), v skladu z določbami direktive o DDV, zlasti z načelom sorazmernosti ter s ciljema davčne nevtralnosti in preprečevanja davčnih goljufij, če odsvojitelj blaga (ali ponudnik storitve) izda račun v zvezi s transakcijo, ki je predmet ureditve obrnjene davčne obveznosti, v skladu s sistemom običajne obdavčitve, pri čemer davčni upravi prijavi in plača DDV, ki ustreza znesku, navedenemu na računu, ter pridobitelj blaga (ali prejemnik storitve) odbije DDV, ki ga je plačal izdajatelju računa, čeprav ne more uresničevati svoje pravice do odbitka v zvezi z DDV, ki ga je obračunal kot razliko v davku?</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000017">
                        <para style="15Margeretrait0" id="B150000019">2.<emphasis role="tab" id="B400000007"/>Ali je sankcija za izbiro napačnega načina obdavčitve v primeru obračuna razlike v davku, ki zajema tudi naložitev davčne globe v višini 50 %, sorazmerna, kadar za davčno upravo ni niti nastala izguba prihodkov niti ni indicev za zlorabo?</para>
                     </blockquote>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000018">
                     <title id="B210000016">
                        <number>17.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000020">Pisna stališča so predložile estonska in madžarska vlada ter Komisija. Madžarska vlada in Komisija sta ustna stališča predstavili na obravnavi 7. septembra 2016.</para>
                  </blockquote>
               </section>
               <section id="B000000006">
                  <title style="03Titre1" id="B200000005">
                     <number>IV –</number>
                     <titlecontent id="B300000005">
                        <emphasis role="bold" id="B400000008">Presoja</emphasis>
                     </titlecontent>
                  </title>
                  <blockquote id="B010000019">
                     <title id="B210000017">
                        <number>18.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000021">Člen 199(1)(g) direktive o DDV določa, da se uporablja le za „dobavo nepremičnega premoženja, ki ga prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne prodaje drugi osebi“. Zato je uporaba navedene določbe jasno omejena na <emphasis role="italc" id="B400000009">nepremično </emphasis>premoženje. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000020">
                     <title id="B210000018">
                        <number>19.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000022">Predložitveno sodišče je v predlogu navedlo, da je sredstvo, ki ga je pridobila tožeča stranka, „premični hangar“. Ni pa navedlo, ali je na podlagi dejstev v primeru, o katerem odloča, navedeni hangar štelo za premično ali nepremično premoženje.</para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000021">
                     <title id="B210000019">
                        <number>20.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000023">Razlog, zakaj je predložitveno sodišče navedeno vprašanje štelo za postransko, je mogoče razumljiv glede na besedilo veljavnega nacionalnega zakona (navedeno zgoraj v točki 7 teh sklepnih predlogov), ki ne razlikuje med premičnim in nepremičnim premoženjem. Vendar pa je navedena razvrstitev bistvena za uporabo člena 199(1)(g) direktive o DDV. </para>
                  </blockquote>
                  <blockquote id="B010000022">
                     <title id="B210000020">
                        <number>21.</number>
                     </title>
                     <para style="01PointAltN" id="B150000024">Čeprav je za navedeno določitev nazadnje pristojno predložitveno sodišče, bom domneval, da je <emphasis role="italc" id="B400000010">premični</emphasis> hangar, kot že samo ime pove, <emphasis role="italc" id="B400000011">premično </emphasis>premoženje (A). Nato bom preučil malo verjetni scenarij, da bi bil premični hangar opredeljen kot nepremično premoženje (B).</para>
                  </blockquote>
                  <section id="B000000007">
                     <title style="04Titre2" id="B200000006">
                        <number>A –</number>
                        <titlecontent id="B300000006">
                           <emphasis role="italc" id="B400000012">Premični hangar kot premično premoženje</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000023">
                        <title id="B210000021">
                           <number>22.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000025">Ni dvoma, da se člen 199(1)(g) direktive o DDV uporablja le za <emphasis role="italc" id="B400000013">nepremično </emphasis>premoženje. </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000024">
                        <title id="B210000022">
                           <number>23.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000026">Madžarska vlada je na obravnavi potrdila, da je namen člena 142(1)(g) zakona o DDV izvajanje člena 199(1)(g) direktive o DDV.<footnote role="fNote" id="B110000001">
                              <number>3</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000027"> –<emphasis role="tab" id="B400000014"/>Madžarska vlada je navedla, da je namen člena 142(1)(g) zakona o DDV tudi izvajanje člena 199(1)(f) direktive o DDV. Vendar pa je težko razumeti, kakšen je pomen navedene določbe v obravnavani zadevi, ker se člen 199(1)(f) nanaša na „dobavo blaga po odstopu pridržka lastninske pravice prejemniku odstopljene pravice in po uveljavljanju te pravice s strani prejemnika odstopljene pravice“. </para>
                           </footnote> Poleg tega je potrdila, da se člen 142(1)(g) zakona o DDV nanaša na premično in nepremično premoženje.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000025">
                        <title id="B210000023">
                           <number>24.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000028">Iz tega sledi, da če se je člen 142(1)(g) zakona o DDV uporabljal za premično premoženje in če je premični hangar opredeljen kot tako premoženje, je uporaba sistema obrnjene davčne obveznosti presegla stvarno področje uporabe člena 199(1)(g) direktive o DDV.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000026">
                        <title id="B210000024">
                           <number>25.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000029">S tem povezano vprašanje je, ali je država članica upravičena tako razširiti stvarno področje uporabe člena 199(1)(g). Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, menim, da ni.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000027">
                        <title id="B210000025">
                           <number>26.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000030">Prvič, osnovno pravilo glede vprašanja, kdo je dolžan plačati DDV, je določeno v členu 193 direktive o DDV.<footnote role="fNote" id="B110000002">
                              <number>4</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000031"> –<emphasis role="tab" id="B400000015"/>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Macikowski (C‑499/13, EU:C:2014:2351, točka 29).</para>
                           </footnote> Ta določa, da je DDV dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000028">
                        <title id="B210000026">
                           <number>27.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000032">Hkrati je bilo v času dejanskega stanja v tej zadevi v navedeni določbi določeno, da lahko davek v skladu s členi od 194 do 199 in členom 202 direktive o DDV plača „druga oseba“.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000029">
                        <title id="B210000027">
                           <number>28.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000033">Iz tega sledi, da pravilo o sistemu obrnjene davčne obveznosti, ki je trdno zasidrano v navedenih določbah, pomeni izjemo od glavnega pravila, določenega v členu 193. Zato je treba področje uporabe navedenih določb razlagati ozko.<footnote role="fNote" id="B110000003">
                              <number>5</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000034"> –<emphasis role="tab" id="B400000016"/>Sodba z dne 26. maja 2016, Envirotec Denmark (C‑550/14, EU:C:2016:354, točka 33 in navedena sodna praksa).</para>
                           </footnote> V obravnavanem okviru to pomeni, da so odstopanja od splošnega pravila dovoljena le v primerih, izrecno določenih v direktivi o DDV. </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000030">
                        <title id="B210000028">
                           <number>29.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000035">Drugič, iz povezane razlage členov 193 in 199(1)(g) direktive o DDV je razvidno, da je bila določitev osebe, ki je dolžna plačati DDV za dobavo nepremičnega premoženja v postopku obvezne prodaje, popolnoma usklajena. Kot je Sodišče predhodno pojasnilo, je bil člen 199(1)(g) uveden<footnote role="fNote" id="B110000004">
                              <number>6</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000036"> –<emphasis role="tab" id="B400000017"/>Z Direktivo Sveta 2006/69/ES z dne 24. julija 2006 o spremembah Direktive 77/388/EGS v zvezi z nekaterimi ukrepi za poenostavitev postopka za obračunavanje davka na dodano vrednost in za pomoč pri preprečevanju davčne utaje ali izogibanja davku ter o razveljavitvi nekaterih odločb o odobritvi odstopanj (UL 2006, L 221, str. 9). Sodba z dne 13. junija 2013, Promociones y Construcciones BJ 200 (C‑125/12, EU:C:2013:392, točka 24).</para>
                           </footnote> skupaj z drugimi razlogi za uporabo sistema obrnjene davčne obveznosti iz člena 199, da bi vsem državam članicam omogočil uporabo ukrepov odstopanja; pred tem so bili ti ukrepi odobreni le nekaterim državam za preprečevanje davčne utaje ali izogibanja obdavčenja na nekaterih področjih ali v zvezi s konkretnimi transakcijami.<footnote role="fNote" id="B110000005">
                              <number>7</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000037"> –<emphasis role="tab" id="B400000018"/>V uvodni izjavi 1 v preambuli Direktive 2006/69/ES in uvodni izjavi 42 v preambuli direktive o DDV je določen cilj člena 199(1)(g) direktive o DDV. Sodišče je navedlo, da „določba tako davčnim organom omogoča, da poberejo DDV, obračunan za zadevne transakcije, in sicer če je okrnjena dolžnikova sposobnost plačati ta davek“. Sodba z dne 13. junija 2013, Promociones y Construcciones BJ 200 (C‑125/12, EU:C:2013:392, točki 25 in 28).</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000031">
                        <title id="B210000029">
                           <number>30.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000038">Posledična uskladitev torej državam članicam ne omogoča, da bi po lastni volji razširile stvarno področje izjeme, določene v členu 199(1)(g) direktive o DDV.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000032">
                        <title id="B210000030">
                           <number>31.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000039">Tretjič, edini mogoči način, da se posamezna država oddalji od skupnega pravila iz člena 193 in člena 199(1)(g), je, da pridobi odstopanje na podlagi člena 395 direktive o DDV. Ta določba vsaki državi članici omogoča, da zahteva pravico, „da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb [direktive o DDV] za poenostavitev postopka obračunavanja DDV ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom“.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000033">
                        <title id="B210000031">
                           <number>32.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000040">Zato bi lahko Madžarska razširila področje uporabe izjeme iz člena 199(1)(g) z odstopanjem, odobrenim s sklepom Sveta na podlagi člena 395 direktive o DDV.<footnote role="fNote" id="B110000006">
                              <number>8</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000041"> –<emphasis role="tab" id="B400000019"/>Člen 395(1) direktive o DDV določa: „Na predlog Komisije lahko Svet soglasno dovoli katerikoli državi članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb te direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja davka ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom […].“</para>
                           </footnote>
                        </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000034">
                        <title id="B210000032">
                           <number>33.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000042">Na obravnavi je bilo potrjeno, da tako posamezno odstopanje Madžarski ni bilo odobreno.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000035">
                        <title id="B210000033">
                           <number>34.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000043">Ker Madžarski ni bilo odobreno odstopanje na podlagi člena 395 direktive o DDV, navedena država članica za dobavo premičnega hangarja ne more uporabiti sistema obrnjene davčne obveznosti, kot je to v nacionalnih postopkih.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000036">
                        <title id="B210000034">
                           <number>35.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000044">Iz tega sledi, da bi bilo treba v nacionalnih postopkih direktivo o DDV razlagati tako, da nasprotuje razširitvi uporabe sistema obrnjene davčne obveznosti za dobavo premičnega premoženja, dobavljenega v postopku obvezne prodaje.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000037">
                        <title id="B210000035">
                           <number>36.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000045">Dejstva, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, kažejo na to, da sta tožeča stranka in odsvojiteljica blaga s tem, da sta za dobavo premičnega hangarja uporabili sistem običajne obdavčitve DDV, ravnali v skladu z direktivo o DDV.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000038">
                        <title id="B210000036">
                           <number>37.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000046">Če predložitveno sodišče na podlagi dejanskega stanja v obravnavani zadevi meni, da je premični hangar dejansko premično premoženje, mora navedeno sodišče iz navedenega dejanskega stanja izpeljati potrebne ugotovitve v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000039">
                        <title id="B210000037">
                           <number>38.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000047">Nacionalno zakonodajo je treba razlagati čim bolj v skladu z ustreznimi določbami prava EU.<footnote role="fNote" id="B110000007">
                              <number>9</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000048"> –<emphasis role="tab" id="B400000020"/>Sodbe z dne 19. aprila 2016, DI (C‑441/14, EU:C:2016:278, točka 42); z dne 15. januarja 2014, Association de médiation sociale (C‑176/12, EU:C:2014:2, točka 38), in z dne 19. decembra 2013, Koushkaki (C‑84/12, EU:C:2013:862, točke od 75 do 76).</para>
                           </footnote> Vendar pa, kot je priznalo Sodišče, ima razlaga v skladu s pravom EU svoje omejitve. Zlasti ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava <emphasis role="italc" id="B400000021">contra legem.</emphasis>
                           <footnote role="fNote" id="B110000008">
                              <number>10</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000049"> –<emphasis role="tab" id="B400000022"/>Glej sodbe z dne 28. julija 2016, JZ (C‑294/16 PPU, EU:C:2016:610, točka 33); z dne 19. aprila 2016, DI (C‑441/14, EU:C:2016:278, točka 32 in navedena sodna praksa); z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen (C‑505/14, EU:C:2015:742, točki 31 in 32 ter navedena sodna praksa), in z dne 30. aprila 2014, Kásler in Káslerné Rábai (C‑26/13, EU:C:2014:282, točka 65).</para>
                           </footnote> Če se izkaže, da razlaga, skladna s pravom Unije, ni mogoča, mora nacionalno sodišče še vedno zagotoviti polni učinek prava Unije, po potrebi tako, da ne uporabi nezdružljivih določb nacionalnega prava, čeprav te določbe niso predhodno razveljavljene. <footnote role="fNote" id="B110000009">
                              <number>11</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000050"> –	Nedavno med drugim sodba z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi (C‑105/14, EU:C:2015:555, točka 49 in navedena sodna praksa).</para>
                           </footnote> Vprašanje, ali lahko nacionalno sodišče po uradni dolžnosti sproži vprašanja prava EU, je pogojeno s spoštovanjem načela enakovrednosti, in sicer ali bi moralo nacionalno sodišče v primerljivem položaju po uradni dolžnosti preizkusiti elemente nacionalnega prava. <footnote role="fNote" id="B110000010">
                              <number>12</number>
                              <para style="footnotetext" id="B150000051"> –	Glej v tem smislu sodbo z dne 12. februarja 2008, Willy Kempter KG (C‑2/06, EU:C:2008:78, točki 45 in 46). Poleg tega glej sodbi z dne 14. decembra 1995, van Schijndel in van Veen (C‑430/93 in C‑431/93, EU:C:1995:441, točke 13, 14 in 22), ter z dne 24. oktobra 1996, Kraaijeveld in drugi (C‑72/95, EU:C:1996:404, točke 57, 58 in 60).</para>
                           </footnote> </para>
                     </blockquote>
                  </section>
                  <section id="B000000008">
                     <title style="04Titre2" id="B200000007">
                        <number>B –</number>
                        <titlecontent id="B300000007">
                           <emphasis role="italc" id="B400000023">Premični hangar kot nepremično premoženje</emphasis>
                        </titlecontent>
                     </title>
                     <blockquote id="B010000040">
                        <title id="B210000038">
                           <number>39.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000052">Iz zgoraj navedenih razlogov menim, da se lahko presoja tega primera tukaj konča.</para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000041">
                        <title id="B210000039">
                           <number>40.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000053">Če bi predložitveno sodišče na podlagi dejstev, ki jih presoja, vseeno ugotovilo, da je mobilni hangar nepremično premoženje, kar pa je, že po imenu sodeč, malo verjetno, mu v naslednjem razdelku v pomoč ponujam jasne alternativne smernice. </para>
                     </blockquote>
                     <blockquote id="B010000042">
                        <title id="B210000040">
                           <number>41.</number>
                        </title>
                        <para style="01PointAltN" id="B150000054">Prvič, navedel bom številne predhodne pripombe o razlikovanju med plačili prvega in drugega zneska DDV (1). Nato se bom posvetil vprašanju, ali so davčni organi upravičeno zahtevali, naj tožeča stranka izpolni obveznosti plačila DDV na podlagi sistema obrnjene davčne obveznosti, medtem ko so ji zavrnili zahtevo za odbitek njenega vstopnega DDV (2). Nazadnje bom ocenil sorazmernost globe, naložene tožeči stranki (3).</para>
                     </blockquote>
                     <section id="B000000009">
                        <title style="05Titre3" id="B200000008">
                           <number>1.</number>
                           <titlecontent id="B300000008">Razlika med prvim in drugim zneskom DDV</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000043">
                           <title id="B210000041">
                              <number>42.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000055">Treba je pojasniti, da se vprašanja, ki jih bom preučil v naslednjem podrazdelku, nanašajo predvsem na davčne obveznosti in pravice, ki nastanejo za tožečo stranko v njenem odnosu z davčnimi organi v zvezi z drugim zneskom DDV. Nasprotno se ta vprašanja ne nanašajo na pravice in obveznosti, ki nastanejo v odnosu med tožečo stranko, odsvojiteljico blaga in davčno upravo v zvezi s prvim zneskom DDV.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000044">
                           <title id="B210000042">
                              <number>43.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000056">Z vidika uporabe sistema obrnjene davčne obveznosti in ob predpostavki, da se je navedeni sistem dejansko uporabil za zadevno transakcijo, je bilo plačilo prvega zneska DDV napaka. Navedeno napako bi bilo treba popraviti med tožečo stranko in odsvojiteljico blaga ter med odsvojiteljico blaga in davčno upravo. <footnote role="fNote" id="B110000011">
                                 <number>13</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000057"> –	Glej v tem smislu sodbo z dne 6. februarja 2014, Fatorie (C‑424/12, EU:C:2014:50, točke od 40 do 43).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000045">
                           <title id="B210000043">
                              <number>44.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000058">Sodišče je predhodno razsodilo, da morajo vračilo napačno zaračunanega DDV urejati države članic <footnote role="fNote" id="B110000012">
                                 <number>14</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000059"> –	Sodba z dne 11. aprila 2013, Rusedespred (C‑138/12, EU:C:2013:233, točki 25 in 26 ter navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote> pod pogoji, pri katerih se upošteva dvojna zahteva po enakovrednosti in učinkovitosti. <footnote role="fNote" id="B110000013">
                                 <number>15</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000060"> –	Sodba z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167, točki 37 in 40 ter navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote> Zlasti v zvezi z zahtevo po učinkovitosti poudarjam posebnost okoliščin prodaje premičnega hangarja, in sicer da je bila ob prodaji odsvojiteljica blaga plačilno nesposobna in da so obvezno prodajo organizirali davčni organi. <footnote role="fNote" id="B110000014">
                                 <number>16</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000061"> –	Glej po analogiji sodbo z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167, točka 41).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000046">
                           <title id="B210000044">
                              <number>45.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000062">Ne glede na nacionalni postopek za povračilo prvega zneska DDV je pomembno poudariti, da bi morala davčna uprava odsvojiteljici blaga in/ali tožeči stranki navedeni znesek načeloma povrniti.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000047">
                           <title id="B210000045">
                              <number>46.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000063">Zato menim, da prvi znesek DDV, ki je bil plačan davčni upravi, ni neposredno pomemben za presojo obveznosti tožeče stranke v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti. Vendar pa tudi menim, da so ista dejstva upoštevna za presojo pravice tožeče stranke do odbitka DDV in oceno sorazmernosti globe.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                     <section id="B000000010">
                        <title style="05Titre3" id="B200000009">
                           <number>2.</number>
                           <titlecontent id="B300000009">Obveznost tožeče stranke, da plača DDV, in pravica do odbitka DDV</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000048">
                           <title id="B210000046">
                              <number>47.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000064">Glede na zgornje ugotovitve menim, da bi bilo treba prvo vprašanje za predhodno odločanje razlagati tako, da je njegov namen preveriti, ali načelo nevtralnosti DDV davčnim organom preprečuje, da od davčnega zavezanca, ki je odsvojiteljici blaga neupravičeno plačal DDV, zahtevajo plačilo DDV v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti in mu odrečejo pravico do odbitka vstopnega DDV, če ni nobenih dokazov o davčni goljufiji.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000049">
                           <title id="B210000047">
                              <number>48.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000065">Ob predvidevanju, da se je sistem obrnjene davčne obveznosti zares uporabil v teh okoliščinah, je tožeča stranka dejansko zavezana plačilu DDV, dolgovanemu za dobavo hangarja. To pomeni, da se DDV pri navedeni dobavi ne bi smel obračunati, na računu pa bi morala biti navedba „sistem obrnjene davčne obveznosti“, kot določa člen 169(n) zakona o DDV.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000050">
                           <title id="B210000048">
                              <number>49.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000066">Kot poudarja Komisija, to tudi pomeni, da je bila tožeča stranka zavezana prijaviti DDV davčnim organom. Zato so ti organi ob predpostavki, da je hangar nepremično premoženje, upravičeno zahtevali, naj tožeča stranka izpolni svoje obveznosti v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti. <footnote role="fNote" id="B110000015">
                                 <number>17</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000067"> –	Sodišče je navedlo, da pri uporabi sistema obrnjene davčne obveznosti „ni plačan noben DDV med ponudnikom in prejemnikom storitev, saj je prejemnik v zvezi z opravljenimi transakcijami zavezanec za plačilo vstopnega DDV, ta davek pa lahko načeloma odbije, tako da davčni upravi ni treba plačati nobenega zneska“. Sodba z dne 6. februarja 2014, Fatorie (C‑424/12, EU:C:2014:50, točka 29).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000051">
                           <title id="B210000049">
                              <number>50.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000068">Ali so davčni organi upravičeno zavrnili zahtevo tožeče stranke za odbitek vstopnega DDV, pa je drugo vprašanje.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000052">
                           <title id="B210000050">
                              <number>51.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000069">Sodišče je razsodilo, da je pravica do odbitka bistveni del sistema DDV in se ne sme omejiti, razen načeloma v primerih goljufije ali zlorabe. <footnote role="fNote" id="B110000016">
                                 <number>18</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000070"> –	Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v združenih zadevah Staatssecretaris van Financiën in drugi (C‑131/13, C‑163/13 in C‑164/13, EU:C:2014:2217, točka 42). Sodba z dne 18. decembra 2014, Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti in drugi (C‑131/13, C‑163/13 in C‑164/13, EU:C:2014:2455, točka 48). Glej tudi sodbo z dne 21. februarja 2006, Halifax in drugi (C‑255/02, EU:C:2006:121, točka 84 in navedena sodna praksa). Glej v tem smislu tudi sodbo z dne 6. julija 2006, Kittel in Recolta Recycling (C‑439/04 in C‑440/04, EU:C:2006:446, točke od 45 do 47).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000053">
                           <title id="B210000051">
                              <number>52.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000071">Predložitveno sodišče pojasnjuje, da ni znakov, da bi tožeča stranka zagrešila davčno goljufijo. Zanimivo je, da so davčni organi v postopku v glavni stvari priznali, da je tožeča stranka dejansko imela pravico do odbitka zadevnega zneska vstopnega DDV. Madžarska vlada se je s tem stališčem strinjala.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000054">
                           <title id="B210000052">
                              <number>53.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000072">Kljub zgornjim ugotovitvam pa dejstva v tej zadevi kažejo, da je bila tožeči stranki navedena pravica v bistvu odvzeta.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000055">
                           <title id="B210000053">
                              <number>54.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000073">Še vedno mi ni jasno, kako in zakaj se je to zgodilo. Razumem, da so davčni organi ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni izpolnila zahtev sistema obrnjene davčne obveznosti, določili, da je drugi znesek DDV postal „razlika v davku“ in domnevno davčni dolg. Tako se zdi, da je po samem zakonu ali po upravni praksi davčnih organov drugi znesek DDV postal davčni dolg, pri katerem pravica do odbitka ne velja več. </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000056">
                           <title id="B210000054">
                              <number>55.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000074">To verjetno pomeni, da stroškov tožeče stranke, ki ustrezajo navedenemu vstopnemu DDV, ni več mogoče odtegniti. Menim, da je tak rezultat v nasprotju z načelom nevtralnosti DDV, ki je neločljiv element skupnega sistema DDV, <footnote role="fNote" id="B110000017">
                                 <number>19</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000075"> –	Sodbi z dne 2. julija 2015, NLB Leasing (C‑209/14, EU:C:2015:440, točka 40 in navedena sodna praksa), in z dne 23. aprila 2015, GST – Sarviz Germania (C‑111/14, EU:C:2015:267, točka 34 in navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote> ker je namen sistema odbitkov davčnemu zavezancu v celoti olajšati breme dolgovanega ali plačanega DDV pri vseh njegovih gospodarskih dejavnostih <footnote role="fNote" id="B110000018">
                                 <number>20</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000076"> –	Sodba z dne 6. februarja 2014, Fatorie (C‑424/12, EU:C:2014:50, točka 31 in navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote> in zagotoviti, da breme DDV nosi zgolj končni potrošnik. <footnote role="fNote" id="B110000019">
                                 <number>21</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000077"> –	Sodba z dne 7. novembra 2013, Tulică in Plavoşin (C‑249/12 in C‑250/12, EU:C:2013:722, točka 34). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi Sjelle Autogenbrug (C‑471/15, EU:C:2016:724, točka 24 na koncu).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000057">
                           <title id="B210000055">
                              <number>56.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000078">Zato je moj vmesni sklep, da načelo nevtralnosti DDV davčnim organom ne preprečuje, da bi od davčnega zavezanca, ki je odsvojitelju blaga neupravičeno plačal DDV, zahtevali plačilo DDV v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti. Vendar pa jim preprečuje, da zadevnemu davčnemu zavezancu odrečejo pravico do odbitka vstopnega DDV, ki ga ni pravilno prijavil v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti, če ni nobenih dokazov o davčni goljufiji.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                     <section id="B000000011">
                        <title style="05Titre3" id="B200000010">
                           <number>3.</number>
                           <titlecontent id="B300000010">Sorazmernost globe</titlecontent>
                        </title>
                        <blockquote id="B010000058">
                           <title id="B210000056">
                              <number>57.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000079">Sklep, da se je tožeči stranki neupravičeno onemogočila izvršitev njene pravice do odbitka, ne pomeni, da davčni organi niso bili upravičeni, da ji izrečejo globo zaradi neizpolnitve obveznosti v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti. Pravica do odbitka in obveznost plačila globe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki so pogoj za izvršitev navedene pravice, sta dve ločeni vprašanji.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000059">
                           <title id="B210000057">
                              <number>58.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000080">Sodišče je razsodilo, da ker direktiva o DDV ne ureja izrecno sankcij za kršitev obveznosti iz te direktive, so države članice pristojne, da lahko izberejo tiste, ki se jim zdijo ustrezne. Navedeno pristojnost pa morajo izvajati v skladu s pravom Unije in njegovimi splošnimi načeli. <footnote role="fNote" id="B110000020">
                                 <number>22</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000081"> –	Sodba z dne 20. junija 2013, Rodopi-M 91 (C‑259/12, EU:C:2013:414, točka 31 in navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000060">
                           <title id="B210000058">
                              <number>59.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000082">Kot je Komisija navedla v pisnih stališčih, je načelo sorazmernosti eno od teh splošnih načel. <footnote role="fNote" id="B110000021">
                                 <number>23</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000083"> –	Sodba z dne 6. marca 2014, Siragusa (C‑206/13, EU:C:2014:126, točka 34 in navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000061">
                           <title id="B210000059">
                              <number>60.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000084">Nacionalno sodišče mora pri preverjanju upoštevanja navedenega načela zagotoviti, da ustrezne sankcije ne presegajo tistega, kar je nujno za uresničitev ciljev zagotavljanja pravilnega pobiranja davka in preprečevanja davčnih utaj. <footnote role="fNote" id="B110000022">
                                 <number>24</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000085"> –	Sodba z dne 23. aprila 2015, GST – Sarviz Germania (C‑111/14, EU:C:2015:267, točka 34 in navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote> Pri tem je treba med drugim upoštevati naravo in težo kršitve, za katero je sankcija predpisana, in načine izračuna zneska globe. <footnote role="fNote" id="B110000023">
                                 <number>25</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000086"> –	Sodba z dne 20. junija 2013, Rodopi-M 91 (C‑259/12, EU:C:2013:414, točka 38 in navedena sodna praksa).</para>
                              </footnote>
                           </para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000062">
                           <title id="B210000060">
                              <number>61.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000087">Madžarska vlada je na obravnavi pojasnila, da je z veljavnim nacionalnim pravilom, in sicer členom 170 zakona XCII o obdavčitvi iz leta 2003 (adózás rendjéről szóló 2003. évi XCII. Törvény), določeno, da je zamudna obrestna mera 50‑odstotna. Tožeči stranki je bila izrečena globa po tej stopnji.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000063">
                           <title id="B210000061">
                              <number>62.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000088">Madžarska vlada je tudi pojasnila, da se lahko v skladu s členom 171 zakona o obdavčitvi 50‑odstotna zamudna obrestna mera zniža ali da se v izjemnih okoliščinah – ko je davčni zavezanec ravnal z dolžno skrbnostjo – globa sploh ne naloži.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000064">
                           <title id="B210000062">
                              <number>63.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000089">Zdi se, da veljavna nacionalna pravila omogočajo prilagajanje in ublažitev sankcij glede na posebnosti konkretnega primera. <footnote role="fNote" id="B110000024">
                                 <number>26</number>
                                 <para style="footnotetext" id="B150000090"> –	Sodba z dne 20. junija 2013, Rodopi-M 91 (C‑259/12, EU:C:2013:414, točka 40). V nasprotju s sodbo z dne 19. julija 2012, Rēdlihs (C‑263/11, EU:C:2012:497, točke od 50 do 52).</para>
                              </footnote> Zato se teoretično zdi, da so nacionalna pravila v skladu z načelom sorazmernosti.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000065">
                           <title id="B210000063">
                              <number>64.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000091">Predložitveno sodišče mora preveriti, ali so bila ista pravila v konkretnem primeru tožeče stranke sorazmerno uporabljena ali ne. Vendar pa je v okviru obravnavane zadeve vredno poudariti več elementov.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000066">
                           <title id="B210000064">
                              <number>65.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000092">Prvič, zdi se, da pri tožeči stranki ni bilo ugotovljeno goljufivo ravnanje. Ta je davčni upravi plačala prvi in drugi znesek DDV. Drugič, v predložitveni odločbi razen zamude, ki je nastala zaradi (ne)razumevanja sistema obrnjene davčne obveznosti pri tožeči stranki, ni navedena nobena posebna zamuda pri plačilu drugega zneska DDV. Tretjič, v členu 142(7) zakona o DDV je navedeno, da je za izdajo računa v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti odgovoren odsvojitelj blaga. Poudariti je treba, da je odsvojiteljica blaga izdala račun, ki ni bil v skladu z veljavnimi pravili sistema obrnjene davčne obveznosti, in da se je to zgodilo v postopku obvezne prodaje, ki so jo organizirali davčni organi.</para>
                        </blockquote>
                        <blockquote id="B010000067">
                           <title id="B210000065">
                              <number>66.</number>
                           </title>
                           <para style="01PointAltN" id="B150000093">Pri preučitvi teh posebnih elementov se, kot je predlagala Komisija, postavlja vprašanje, ali je bila uporaba 50‑odstotne zamudne obrestne mere določena po dejanski presoji konkretnega primera tožeče stranke. Kot je navedeno zgoraj, mora predložitveno sodišče preučiti, ali je bilo v obravnavani zadevi načelo sorazmernosti upoštevano.</para>
                        </blockquote>
                     </section>
                  </section>
               </section>
            </section>
         </C_Conc_Txt>
         <C_Conc_Conc>
            <section id="C000000000">
               <title style="03Titre1" id="C200000000">
                  <number>V –</number>
                  <titlecontent id="C300000000">
                     <emphasis role="bold" id="C400000000">Predlog</emphasis>
                  </titlecontent>
               </title>
               <blockquote id="C010000000">
                  <title id="C210000000">
                     <number>67.</number>
                  </title>
                  <para style="01PointAltN" id="C150000000">Glede na navedene ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo Kecskeméti Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Kecskemétu, Madžarska), odgovori:</para>
                  <para style="02AlineaAltA" id="C150000001">Če ni posebnega odstopanja, odobrenega na podlagi člena 395 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, pri dobavi premičnega premoženja v okviru postopka obvezne prodaje v skladu s členom 199(1)(g) navedene direktive sistema obrnjene davčne obveznosti ni mogoče uporabiti. </para>
               </blockquote>
            </section>
         </C_Conc_Conc>
      </C_Conclusions>
   </Affaire>
</C_Doc_Ref>